i l Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 8 K na leto. (Za Nemfiijo 8 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke ae prodajajo po 10 vin. serat! pat UpravniStvu »Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. Stev. 26. V Ljubljani, dne 30. junija 1910. Leto XXIII. Kal prodala tiaš kmet v tuiino? Kdo je izobražen? To vprašanje je vredno odgovora. Najbolj priprosto mnenje je tako-le: Izobražen človek se nosi bolj ali manj po gosposko, govori (kakor se piše po bukvah, ima nekaj jšolskih spričeval med svojimi papirji, Ima vsak dan meso na mizi in bel kruh in se šteje za nekaj več, nego delavno ljudstvo z zadelano obleko, domačo hrano in zaguljenimi rokami. Ta predstava zdaj, hvala Bogu, vedno bolj izginja. Obleka ne dela človeka in tudi jto ne, s čimur se pomaže krožnik ali Bkleda, ki jč iž nje. Od izobraženca se zahteva več; hoče se znanja od njega, ki si ga je pridobil iz knjig in iz izkušenj. Človeka, ki mnogo bere, se že rado imenuje izobraženega, četudi ni mnogo hlač trgal po šolah. Branje samo pa še ne pomaga; treba je tudi razsodnega premišljevanja in lastnih sodeb o tem, kar kdo bere. Izobrazba pa mora tudi koristiti. Ko govorimo o ljudski izobrazbi, si mislimo le tako izobrazbo, ki vsled nje ljudstvo svoje moči in moči svoje domovine vedno vspešnejše porablja, da si zna vedno več pridobiti in si povečati svoje blagostanje. Seveda je treba k temu tudi vernega krščanskega in nasproti vsem poštenega srca, toda ne da se izbrisati resnica, da živimo na zemlji in da duh ne more napredovati, Ce telo hira. Zato je pa dolžnost naše politike, da pred vsem skrbi za gospodarsko izobrazbo svojega ljudstva. Odpreti se mu morajo duševne oči, da spozna svo-ije razmere, pa tudi vidi vzroke, zakaj se mu tako godi, in potem išče potov do boljših časov. »Domoljub« se v svojih člankih drži tega načela in tudi nasprotniki mu priznavajo, da je za splošno gospodarsko izobrazbo že mnogo storil. To ostane tudi zanaprej njegova naloga. Veseli nas, da se marsikje po izcbraževalnih društvih razširja »Domoljubov« gospodarski poduk v predavanjih in medsebojnih razgovorih. Zlasti eno reč, ki se vleče skozi vse naše gospodarske razprave, naj tu posebej poudarimo. Ta reč je vzajemnost vseh delavskih stanov. Nasprotja med tovarniškim delavstvom in kmetom so samo navidezna; v resnici imata oba en cilj: dobiti dostojen zaslužek za pošteno delo, in enega sovražnika: oderu-štvo, ki se redi od njihovih žuljev. Veliki obrt je navezan na kmeta in tem bolj uspeva, čim boljše se kmetu godi; kmetu pa mora biti tudi mnogo na tem, da ima v stalnem, zadostivo plačanem delavstvu zanesljivega kupca za svoje pridelke. Tudi glede na carino se bosta morala pobotati, da ne bo tistega ved-nega očitanja, da kmet draži živež. Naše kmetijstvo bi bilo propadlo v neizmerno škodo vsem stanovom, najbolj pa delavskemu, ko bi se bila svoj čas udala država angleškim agitatorjem, naj se na mejah ne pobira nobena carina. Žita bi sploh pridelovati ne mogli in vsled tega bi se bilo samo po sebi zelo podražilo, čeprav bi bilo prva leta nekoliko cenejše. Saj se vidi, da se je že zdaj mnogokje opustilo pridelovanje žita. Svoj čas srno prodali veliko svojega žita v tuje države: od leta 1866. do 1870. 6,900.000 meterskih centov več, nego smo ga kupili drugod. Zdaj prodamo samo še ječmena več, nego ga kupimo. Ob srednjih letinah moramo v ogromnih množinah že uvažati rž, oves, zlasti pa koruzo. Leta 1905. smo kupili več, nego smo prodali n. pr. rži za 4,800.000 K, ovsa za 8,300.000 K in ko- ruze za 60,300.000 K. Leta 1909., ko je bila pač slaba letina, smo celo pšenice, ki smo jo zadnja leta povprek po 800. tisoč meterskih centov več prodali, ne-go kupili, uvozili iz tujine za 7,300.000. meterskih stotov več, nego izvozilL Letošnje leto smo tudi v obilni meri potrebovali tujega žita. Z moko tudi ni nič boljše. Naš izvoz nazaduje leto za letom. Leta 1883. je še znašal prebitek našega izvoza na moki 1,800.000 meterskih centov, leta 1905. že samo 700.000; zadnji dve leti je vsled slabih letin padla ta številka takorekoč na nič. Pri živini je nekoliko boljše. Izvoz naše goveje živine napreduje od leta do leta. Povprek je znašal prebitek na izvozu govedi 1. 1866—1870. . . . 7620 glav 1. 1901—1905. . . . 151.885 » 1. 1906—1909. . . . 131.647 » Samo leta 1908. smo dobili iz tujine za klavno in vozno govejo živino 122 milijonov kron. Pri prašičih je druga; teh še ne zredimo dovolj za domačo vporabo. Kupili smo jih več nego prodali 1. 1866—1870. . . . 264.484 glav 1. 1901—1905. . , . 138.426 » 1. 1906—1909. . . . 21.889 » Zadnja leta je ta številka zato tako padla, ker je za prašiče na jugovzhodu meja zaprta. Zato se je pa prašičereja doma zelo povzdignila in tudi za naše kraje je neobhodno potrebno, da se ta važna panoga kmetijskega gospodarstva še mnogo bolj goji, nego se je doslej. Na vsak način moramo priti prav kmalu do tega, da bomo prašičev, kolikor se jih potrebuje za domačo državo, sami zredili in jih še prodajali v druge države. Poglejmo še druge glavne kmetijske pridelke, ki jih prodajamo v tuje države. Leta 1905. smo prodali lesa za 252,500.000 kron; leta 1886. se ga je pro- dalo samo za 100 milijonov kron; poudariti pa moramo, da domača leSna in papirna obrt leto za letom sariia porabi vedno več lesa. Samo llusija (za 350 milijonov) in Zvezne države (za 280 milijonov) presegajo naš letni lesni izvoz. Zdi se nam pa, da ta ogromna številka ne pomeni samo dobrih reči. Kjer se lesa preveč izseka, začno gospodovati vetrovi in ž njimi viharji in povodnji, ki odplavljajo rodovitno prst in na goličavah odkrijejo skalna rebra, ki se nikoli več ne pokrijejo. Jajc se je izvozilo imenovanega leta za 97,100.000 kron, kož za 60,000.000 kron, konj za 60,400.000 K, volne za 34 milijonov kron in peres za 23 milijonov in pol. Že iz teh številk se vidi, da naše kmetijstvo ne hrani samo države, marveč da s svojimi prebitki tudi lepe svote pridobiva iz tujine. POLITIČNI POLOŽAJ. V ospredju političnega položaja itoji še vedno odpor jugoslovanskih poslancev proti laški pravni fakulteti. Vlada je že čisto računala na to, da Jugoslovani ne bodo edino nastopili v tej zadevi in tudi nekateri češki poslanci so bili že pripravljeni glasovati za laško univerzo. Toda važnost, katero ima to vprašanje za nas, posebno pa še to, da je hotela vlada s fakulteto nagraditi tiste Lahe, ki nam v Trstu, Pulju in drugod niti ljudskih šol ne privoščijo, je vendarle združilo vse jugoslovanske poslance v odporu proti takemu preziranju naših pravic. Jugoslovanski vseučiliški klub je že predložil ministrskemu predsedniku naše zahteve in pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče ustvariti boj proti laški fakulteti. Bienerth je vzel to na znanje, izjavil, da bo poročal o jugoslovanskih zahtevah naučnemu ministru. Ko odgovori Bienerth na pogoje, ki jih je stavil vseučiliški klub, bo seja vseh jugoslovanskih poslancev, da sklepajo o nadaljnem postopanju v tej zadevi. — Jugoslovani so pa zahtevali z ozirom na čudno postopanje nekaterih čeških strank tudi od Čehov, ki so v Slovanski Enoti jasnega odgovora, kaj nameravajo storili glede vladne namere, dati Lahom vseučilišče ne glede na šolske zahteve Slovencev in Hrvatov. V seji, ki jo je sklical dr. šusteršič, je Slovanska Enota sklenila, zahteve Jugoslovanov z vsemi močmi podpirati. Vsled tega sklepa so pa seveda vladni privrženci vsi iz sebe. Prepirajo sc že med Babo, kako bi bilo najbolje zlomiti ob-strukcijo proti laški fakulteti v proračunskem odseku, s katero sedaj že z vso resnostjo računajo. Razen tega pa vladne stranke še komaj krote nemške burše, katerim nikakor ne gre v glavo da bi nemški značaj Dunaja nič ne trpel, če se ustanovi na Dunaju laška fa-2\ kulteta. Upanje, da so Slovanska Enota ob tem vprašanju razbije, je torej Nemcem šlo zopet enkrat po vodi. Tembolj je pa začelo škripati v vladni večini. Celo Poljaki, ki so bili vedno najzvestejši prijatelji vsako vlade, so začeli zadnji čas postajati nezadovoljni in delajo Bienerthu največje preglavice. Zahtevajo namreč, naj se uravnajo reke po Galiciji in naj vlada vendar že enkrat prične kopati prekop med Donavo, Odro in Vislo, ki jim ga je obljubil še ministrski predsednik Korber, ki je spravil tudi tozadevni zakon skozi zbornico. Takrat se je napravil zelo površen proračun, po katerem bi stal prekop 750 milijonov. Z delom bi se bilo moralo začeti že leta 1904. Posebno ravnateljstvo za to podjetje je pa preračunalo, da bi stvar stala najmanj 1200 milijonov, ki bi državi nesli komaj po 2% obresti. Gosposka zbornica se zato upira zgradbi tega prekopa. Bienerth je lo Poljakom povedal in jim je že ponudil primerno odškodnino. Gotovo je, da pri Poljakih na kak resen odpor proti vladi ni misliti, posebno še v ti zadevi, o kateri morajo prej ali slej izprevideti, da je nemogoča. Za dobro odškodnino bodo gotovo zopet pomagali vleči vladni voz, iz katerega se itak tudi sedaj niso popolnoma iz-pregli. Položaj se bo gotovo pojasnil že ta teden, ko se bo videlo, če bo mogla vlada zlomiti jugoslovanski odpor proti laški fakulteti v proračunskem odseku. Zbornica je sprejela proračun v petek. Vlada bi pred počitnicami še rada rešila zakon o laški fakulteti in vsaj en del finančnega načrta. Toda skoraj gotovo ne bo iz nobenega nič. Govori se že, da zbornica ne bo imela nobene seje več, govori se že tudi o razpustu državnega zbora in novih volitvah. Vendar imajo take govorice samo namen, podžgati one poslance, ki.se boje za mandate, proti jugoslovanski obstrukciji. Železniški minister je tudi izjavil, da predloži vlada zbornici zakonski načrt o lokalnih železnicah le v tem slučaju še pred parlamentarnimi počitnicami, če ji zbornica dovoli takozvano malo finančno reformo, ki bi zvišala davek na osebno dohodnino in žganjarino. Tako" se sedaj vse od kraja poti in trudi, da bi spravili državni voz zopet na cesto, pod katero jc ušel vladi in njeni večini. Za proračunsko razpravo splošno ni bilo v zbornici nobenega zanimanja, ker se je že naprej vedelo, da bo proračun sprejet, ker je bilo gotovo, da bodo Lahi in Poljaki glasovali zanj. Zanimivo je pa bilo glasovanje o resolucijah, ki se jih je nabralo tekom proračunske razprave nad 500. Pokazalo se je pri tem glasovanju, da je narodna enakopravnost, ki jo oznanjajo socialni demokratje, čisto prazna beseda, ker so nemški socialni demokratje vedno glasovali tudi proti upravičenim zahtevam slovanskih poslancev. Vsled tega je nastal hud razpor med nemškimi in češkimi socialnimi demokrati. Da po- tolažijo češke sodruge, so stavili nenu ški socialni demokratje predlog, naj dovoli vlada na leto 3 milijone za manj, šinjske šole. Denar naj bi dobila dru, štva, ki skrbe za te šole, po številu prebivalstva Ta predlog je pa le pesek v oči in Slovanom škodljiv, ker bi tega denarja bila najbolj deležna nemška društva. — Poljaki so hoteli nagajati vladi in so vedno glasovali za narodna zahteve opozicijo. Ni pa mogoče opra< vičiti, da nekaterih dalmatinskih po. slancev niti ob tako važnih trenutkih ni v zbornico. Zbornica je poleg proračuna sprejela tudi brez razpravo zakon o tehničnih preizkuševališčih, Jca, terih izpričevala bodo veljala za javna listine. Končana jc bila tudi razprava o Lisycvcrn predlogu o bedi čeških tkalcev, razprava o poročilu draginj, slcega odseka je bila prekinjena. Prihodnja seja bo v petek. — Poslanec Povše je stavil nujni predlog za podporo posestnikom onih občin ob Savi, katerim so nalivi napravili veliko škodo, d". Krek pa nujni predlog, naj se zgradi železnica Polzela-Kamnife Kranj-Poljanska dolina-Sv. Lucija. Odseki. Finančni odsek jo kar na lepem ustavil svoje tlelo, dokaz, kako se brigajo vladne stranke za to, da bi pomagale tisti vladi, od katere zahtevajo vse mogoče reči. Vlada kar naprej zahteva1 vsaj malo finančno reformo, a nima toliko moči, da bi prisilila svoje stranke, tla spravijo finančno predlogo vsaj skozi finančni odsek. V proračunskem odseku se nadaljuje razprava o laški fakulteti. Poslanec Gostinčar bo nadaljeval svoj govor, ki ga jc prekinil pred dobrim tednom. Češki agrarec Bukvaj je prepustil svoja mesto v odseku poslancu Demšarju< Poleg njiju so v odboru še dr. Korošec, dr. Ploj in Vukovič. Podpirali bodo njihov boj zoper laško fakulteto tudi češki poslanci. Vlada namerava zlomiti obstrukcijo z dolgimi sejami. Zalo je zbornični predsednik predlagal, naj bi sc seja zbornice vršila šele 4. julija, a jc propadel proti predlogu poslanca Seitza, naj se vrši seja žc 1. julija. Ta teden bo odločilen za naše vseučiliSko vprašanje in morda tudi za obstoj sc^ danje vlade. OGRSKO. Državni zbor je bil otvorjen v so'< boto s prestolnim govorom, pri kaiz* rem so bile zastopane vse stranke ra-> zen Juslhovcev. Starostni predsednik, 96-letni Madaru, je v prvi seji v po-* zdravnem govoru protestiral proti na-i činu, kako je zmagala vlada pri zadnjih volitvah. — Govori se, da- se vse opozicijonalne stranke združijo, vendar je pa to težko verjetno radi ne* spravljivosti Justha in Košuta. Man]-1 šina zahteva podpredsednika v zbor* niči. Najbolj klaverno vlogo v ogrskeifl | državnem zboru bodo pa, kot se kaze/ ; igrali hrvaški delegati, ker se je koali-1 cija čisto udinjala Khuenu. Železni^0 pragmatiko, ki je dvignila toliko hrupa, je čisto postavila iz dnevnega reda, glede drugih spornih točk se je pa postavila na mažarsko stališče, naj jih poravnajo regnikolarne komisije. BOSENSKISABOB je že izvolil proračunski, agrarni in odsek za nadzorovanje uprave. Proračunski odsek je že vzel v razpravo proračun za leto 1910. Stroški znašajo 74,297.712 K, dohodki pa 74,322.409 K. , Prebitka je torej 24.697 K. Na razne proteste od strani Hrvatov radi prezi-ranja o priliki cesarjevega obiska je vlada odgovorila, da ni nameravala Žaliti Hrvatov. BALKAN. Napetost med Turki in Grki se ni nič zmanjšala. Turki bojkotirajo Grke in mnogo Grkov se je že izselilo. Pregnati nameravajo tudi grške učitelje. — Srbska skupščina je sprejela obrtni .zakon, ki tudi deloma poskrbi za delavsko zavarovanje. — črno goro nameravajo ob knezovi vladarski petdesetletnici oklicati za kraljestvo. Ob tej priliki obišče na carjevo željo tudi firbski kralj Cetinje. RUSIJA IN JAPONSKA sta sklenili pogodbo glede Mandžurije. Prisililo jih je k temu to, da so se Amerikanci približali Kitajcem. PORTUGALSKO. Vlada je odstopila, ker kralj noče razpustiti zbornice. Republičani zelo agitirajo, da se proglasi republika. ŠPANSKO. Ministrski predsednik hoče na vsak način pričeti boj proti Cerkvi po francoskem zgledu. Čina žena. Zgodovin, povest. — Priredil Javoran. (Dalje.) »Stoj!« je zaklical možek; »ne iz-Dgneš se mi; dobro poznam tvojo zgodovino in tvoje razmere!« France se je izpozabil in mu odgovoril v slovenskem jeziku: »Kaj veš?« »Hihihi,« je pokašljeval možek, »poglej ga no, si se že izdal! Prav dobro znaš slovenski. Da boš takoj iz-previdel, da ne maram veliko govoriti, jti povem kar naravnost, da si mož jciganske princesinje.« »Jaz pa tebi povem, da si nesramen yohun,« je zarohnel nad njim France. »Le počasi, le počasi! Nikar tako razburljivo! —- Jaz sem prijatelj tvojih /jttdi na Brdih in sem že nekaj pod- platov prebil zaradi tebe. — Tvojim domačim sem namreč obljubil, da jim prinesem tolažbo in kako sporočilo od tebe.« France se je začel tresti po vsem životu; nekaj časa je molčal, potem pa je zakričal na vse grlo:' »Ah, kako se jim godi? Štefan, povej, kako se godi Zalki in mojemu detetu?« »Menim, da popolnoma razmeram primerno,« je odgovoril možek; »vsaj zdrava sta še vedno. Zalki je bilo seveda zelo hudo pri srcu, ker si izginil tako nenadoma in skrivnostno; a sčasoma se je precej pomirila.« »Štefan, prosim te, bodi tako dober,« ga je prosil Bregar, »ko prideš na Gorenjsko, nikomur ne povej, da si me našel; usmili se me in stori mi to uslugo, zakaj te sramoto ne bi mogel prenesti.« „Kje pa imaš ženo?" je vprašal možek rado-veduo; „nisem je še videl; pa vsaj ni ona starka, ki je pred vrati, tvoja žena!" »Kaj si pa storil takega, da bi se moral sramovati, Bregar?« ga je vprašal možek sumljivo in mu motreče pogledal v njegove sive oči. »Štefan, pri troedinem Bogu ti lahko prisežem, da res nisem ničesar kriv; toda za seboj imam strašno, zapleteno zgodovino. Bog mi je poslal hudo poiz-kušnjo; da bi le ne omagal.« »Bregar, Bog je neskončno modrej-ši kakor mi slepi črvički; dobro ve, koliko more vsakdo izmed nas nositi in koliko mu sme naložiti, da ne pade pod jarmom . . . Toda, ali ne bi smel izvedeti tvoje zgodovine? Stvar sem razmišljal že po poti in sem v marsičem res prišel do precejšnje jasnosti, a vsega si sam ne morem razložiti.« »Svojo zgodovino ti lahko povem v kratkem; ni ravno posebno obširna. Kakor veš, sem stopil pred leti kot na- jemnik v četo, ki je šla v boj zoper Turke, in z njo sem prišel na južnoštajer-sko mejo. V nekem malem spopadu s Turki sem ranjen obležal na polju. Bana mi je krvavela in mojemu življenju se je bližal konec. Tedaj so pa prišli ravno še o pravem času cigani, ki so se potikali v okolici, me iz usmiljenja dvignili in prenesli v svoj šotor. Več mesecev sem ležal bolan — pravzaprav sem visel med življenjem in smrtjo; ob tej bolezni mi je stregla neka dekle, hči ciganskega poglavarja. Ko sem zopet okreval, sem ostal še dalj časa pri ciganih in užival njihovo gostoljubnost In v tem času se je vnela ljubezen med menoj in Nigano, cigansko mladenko. Čez četrt leta sva bila mož in žena. — Pa ciganska kri je nemirna. — Nekaj tednov sva živela srečno, toda nekega dne je Nigana izginila in se šla potikat s svojimi rojaki po deželi; takrat me je prvič zapustila. Pozneje se je to ponavljalo. Nekoč je roparska turška tolpa zajela dvajset ciganov, ki so počivali v pastirski koči pri Krsnavopolju, in jih s kočo vred sežgala. Tudi Nigana je bila med njimi in zato sem si moral po vsej pravici misliti, da je zgorela z drugimi vred. Najmanj deset ciganov, ki so bili v obližju — eden je tičal v nekem grmu, komaj za lučaj kamna oddaljenem od koče — mi je priseglo, da je Nigana zgorela. Pozneje so našli celo njen dragoceni nakit v pepelu na pogorišču. — Zadeva je prišla pred župnika v Bjelini, ki je uradno potrdil Ni-ganino smrt in mene proglasil za prostega. — A Nigana ni bila mrtva. Turki so jo namreč izvlekli iz ognja, jo rešili smrti in jo potem prodali na Srbsko kot sužnjico. Dolgo sem žaloval za ženo, zakaj odkritosrčno sem jo ljubil. Pozneje sem šel domov . . . Kaj se je tam zgodilo, ti je vse znano. — Resnično srečo sem našel šele z Zalko. In ko sem bil najsrečnejši, me je nenadoma zadela grenka usoda. — — Nigana je ušla turškemu gospodarju in po velikih nevarnostih in nezgodah prišla v Bjelino, kjer je zvedela, da sem odšel v svojo domovino; ker je vedela za mojo domovino, se je nemudoma napotila na Kranjsko mene iskat. S pomočjo svoje stare matere, ki jo je vedno spremljala, me je slednjič res našla Ko je spoznala, da sem zopet poročen, je v začetku izgubila vsako upanje, da bi me mogla zopet pridobiti zase. Pozneje je pa vendar poskusila vse mogoče. Neizmerno se je bala ljudi, da bi ji ne storili kaj žalega, in zato je v njej dozorel sklep, ljudi strašiti. Pobarvala si je obraz s črno barvo in tako dolga nastopala kot Špikov duh. To je bila »črna žena«, katere so se ljudje tako bali . . . Dolgo se je trudila in slednjič se ji je posrečilo vendar, da me je pono" či izvabila v gozd, kjer se ini je dala spoznati in mi razjasnila ves svoj položaj. — Zame je nastala strašna, težka dolžnost; toda drugače nisem smel, moral sem iti z njo, zakaj bila je moja prava žena! — Zapustila sva Gorenjsko in po dolgi poti dospela semkaj, Sfrnn 412 kjer sva si kupila to hišo. — Zdaj vos vso mojo zgodovino in h koncu naj ponovim še enkrat svojo prošnjo . . .« »Kje pa imaš ženo?« je vprašal možek radovedno; »nisem je še videl; pa vsaj ni ona starka, ki je pred vrati, tvoja žena?« »Da bi te . . .! Kaj še,« je odgovoril Bregar, »to je postrežnica. — Nigana je mlada in zala, kakor kaka gospodična. Sicer ima nekam bolj temno polt, a ravno ta prav posebno pristoja njeni prikupljivi osebnosti ... A ciganska kri — nesrečna ciganska kri!--Tako je vihrava in nemirna kakor suho listje ob jesenskem vetru. V mirni hiši, pod varno streho kar nc more str-peti — ampak mora ven na širno pustinjo in se potikati po nji kakor prosta hči puščave, mora spati pod prostim nebom, mora živeti svobodno, brezskrbno. Zdaj je že zopet štirinajst dni z doma; od nikoder no najdem poročila o nji in tako moram samotariti v svoji hiši. — Štefan, zares sem nesrečen — dve ženi imam in vendar nobene . . .« »Toda, France, saj si vendar mož — in žena mora biti pokorna svojemu možu. Imaš vendar še toliko moči, da ji boš upognil njeno voljo in izbil iz uma svojeglavnost.« »Štefan, ne poznaš ciganov ... Cigani nimajo nikake volje, ali pa prav malo. — Pri Nigani sem poskusil vse, kar je sploh mogoče. Bil sem z njo Iju-beznjiv in prijazen in sem jo prosil, naj ostane pri meni. Drugič sem ji zopet pokazal vso svojo strogost in moško odločnost, svojo nevoljo, jezo in srd. Vse zaman! — Taka je Nigana; obljubi, zatrdi z najsvetejšo prisego, da me ne bo zapustila, v njej vzplamti strastna ljubezen do mene: a vse je le kakor pena; čez pol dneva je vse pozabljeno in Nigane ni nikjer. Z enim očesom se smeji in z drugim istočasno joka. Zdaj se zvija od notranjih bolesti po tleh kakor obstreljena srna, a v naslednjem trenutku se vrti od samega veselja napol nora. Vedno posluša le čuvsivo, volje pa nima prav nič.« »Ce bi bil jaz na tvojem mestu, bi zapustil to cigansko domovino m bi si drugje poiskal primerno bivališče; nemara bi izpremenila žena svojo naravo če bi bila daleč od svojih rojakov.« ' »Tega skoro ne morem pričakovati Nigana je preveč strastno priklenjena na pustinjo. V tujini bi umrla od samega hrepenenja.« »O, France, tako hitro pa vseeno človek'ne umrje. Tudi meni je često, ko sem v tujini, zelo dolgčas po gorenjskih gorah . . .; pa človek se polagoma vsemu privadi.« »Navaden človek res, a ne tako cigan. Cigani imajo posebno dušo, v katero mi ne moremo prodreti do dna. Mislim, da bi Nigani nič ne pomagalo, če bi bila še tako daleč od tega kraja; kakor hitro jo obide želja iti v prosto naravo, je vse zastonj; če bi bila na koncu sveta, bi vendar našla pot semkaj.« Možek je globoko zamišljen zmajeval z glavo, France je pa nadaljeval: »Zdaj lahko izprevidiš, da so moje razmere res silno žalostne; hobeno-ga veselja nimam več na svetu, pred seboj nobenega smotra; samotno pre-bolevam v koči svoje žalostne dneve — in ko bodo enkrat minuli še ti, bom umrl, zapuščen in pozabljen v tujini.« Možek se je zopet zamislil in nemo zrl v tla. Čez nekaj časa je pripomnil: »France, veš kaj bi storil na tvojem mestu jaz? Vzel bi orožje in vstopil k vojakom, saj danes domovina to-ko krvavo potrebuje izurjenih bojevnikov. Poslušaj moj nasvet! Pojdi k Andreju Krajskemu, ki te bo rad sprejel v svojo četo.« »Podobne misli sem imel že sam; a kaj, ko imam še vedno dolžnosti do Nigane. Kar tako je vseeno nc smem zapustiti.« »Haliaha, Bregar, le preveč tenko-vesten nikar ne bodi. Take dvome si kar izbij iz glave! — Saj ima vendar tudi žena svoje dolžnosti do tebe, a so kljub temu ne meni zate prav nič. —J Pojdi k župniku in mu razjasni svoj položaj! In verjemi mi, v kratkem boš imel v žepu pravico, da sc smeš ločiti.« »Toda Nigana se mi vendar smili. Kaj more sama za to, če je hči proste narave in če v njenih žilah polje nemirna ciganska kri, ki ji ne dovoli obstanka v mirnem življenju.« »Nemara jo bo pa ravno začasna ločitev poboljšala. Mislim namreč, da se ločiš samo za kratek čas, recimo za eno leto in potem se zopet vrneš semkaj.« Bregar je nepremično upiral svoj pogled na tla in razmišljal. »Štefan, hočem stvar premisliti,« jo pripomnil France čez nekaj časa šope. tajoče. »Moje življenje je vsekakor uničeno enkrat za vselej in navsezadnje bi bilo res boljše umreti na slavnem bojnem polju kakor v tem zapuščenem kraju.« Zopet sta oba molčala precej dok g0_ _ (:cz nekaj časa je dvignil France glavo in rekel: . »Štefan, kakšne novice mi prinašaš iz domovine?« »Cisto nič novega nc vem,« jc odgovoril Štefuljček. »Kmalu potem, ko si se ti izgubil, sem tudi jaz zapustil Bled in potem sem preromal vso Kranjsko. Povsod sem se nekoliko oziral po tebi; pa zavedla me je neka napačna sled, — mislil som namreč, da te jc odvedla z doma ,krvava kosa'«. »Kaj pa je to ,krvava kosa'«? mu je hitro segel France v besedo. »O, nič, nič,« mu je vidno v zadregi odgovarjal možek; »samo zarekcl sem se; —--sem hotel reči, čarovnica s krvavo koso; to je neka gorska čarovnica, ki prebiva na Kleku. »Štefan, neodkritosrčen si in mi nočeš povedali vsega.« »Bog nas varuj, čarovnice res na* pravijo veliko zlega«, se je nedolžno potajil možek. (Dalje prih.) RHZGLED PO DOmOVINI Deželni glavar pl. šuklje odloži državnozborski mandat vsled preobilnih poslov, katere zahteva od njega delo v deželnem odboru. Izvršilni odbor S. L. S. je v sporazumu z volivci postavil za kandidata za državni zbor g. deželnega odbornika Evg. Jarca, ker g. Zurc iz Kanclije ni mogel prevzeti kandidature. In »Slovenski Narod« ? V navadnem pobalinskem tonu opisuje zopet to spremembo in napada g. Zur-ca. Ta list pač ni več vreden, da bi se kdo oziral nanj. Seveda je ta mandat za liberalce zelo kislo grozdje, radi bi stegnili po njem roke, a kaj, ko vedno bolj čutijo, kako vidno njihova moč peša. Ino, ker drugače ne morejo otresti svoje jeze, jo izlivajo v gnojnico »Slovenskega Naroda«. Shodi S, L. S. V nedeljo sta se vršila javna volivna shoda na Ježici in pri Sv. Jakobu ob Savi. Na obeh shodih je poročal državni in deželni poslanec dr. .šusteršič o delovanju poslancev S. L. S. v državnem in v deželnem zbo-1 ru. Volivci so na obeh shodih poročilo poslanca soglasno odobrili in izreki njemu kakor vsem drugim poslance« S. L. S. popolno zaupanje. Tudi sta » izrekla oba shoda soglasno za na".l deželnega odbora o novem cestnem ** j konu. - Shodu na Ježici je predse velja za slovenske stranke slovensko besedilo pravil, ozir. da je plačati le razmerni del za tekoče leto. To naj si zapomnijo naši slovenski posestniki in se prepričajo, da tujec ostane vedno tujec, ki izkorišča naše ljudi, toraj: Svoji k svojim! 1835 g Iz škofje Loke. Naši kmetje so se v nedeljo popraševali začudeno, ko so čitali na vogalih našega mesta, da priredi gorenjska sokolska župa shod v Kranju. Zdaj pravijo kmetje Sokolom »župarji«; saj so si sami to ime izbrali. In res je korakalo popoldne Kakih 16 Sokolov v Kranj, na čelu jim dve debeli devici. Nad vse pa smo se smejali, ko je primarširal k nam prifarški zidar Spacapan v župarskem kroju. Kako jc ta padel v našo župo, pa ne vemo, tudi ne, kako bo korakal in delal veletoč, ker bo kmalu videl Abrahama. Ljudje pravijo, da je na stara leta znorel. Sicer je pa morala biti župa precej vodena, ker je šel cel dan dež. Za pribolj-šek so vzeli seboj tudi ričet, ki so ga prinesli tisti župarji, ki so ga okusili, ker so po našem mestu ponoči razgrajali. — V »Gorenjcu« je gospod Nadilo — kateremu kmetje pravijo motovilo — napisal celih 21S vrstic. Mi nimamo toliko časa. Lo čudimo se, da ima ble-dolični Ziherlov fantek tako slab spomin, kdaj je nekoga po liberalno nahrulil s čukom. Na njegovo častno besedo pa nič ne damo, odkar je veliki Sokol-Slovan snedel v javni seji obrtne zbornice svojo častno besedo, da ni podpisal pogodbe z Nemci! Ampak, kar pravi »Gorenjec«, da jc ta fantek s fer-taliom tako krepak in močan, da ga cela naša prifarška čukarija nc premore enakega — ta jc pa tako debela, da se je temu sam Zilierl smejal. Naši Orli, posebno naš načelnik se kar skrijejo pred njim!! Ko jo Ziherl to bral, se jc baje pogledal v oglodalo in dejal: Zdaj se pa nikogar nc bojim, šc Križče-vega Andrejčka nc! — Na zdar! g Komenda. 313 otrok jc menda lotos v naši fari prejelo zakrament sv. birmo, ki se je vršila jako slovesno. Sprejema Presvitlega knezoškofa so sc udeležila vsa društva in vsi zastopi, mod drugimi požarna liramba in Orli v kroju. Celo abstinenti so pozdravili Višjega pastirja, le učiteljstvo se je odlikovalo s svojo odsotnostjo. Presvetli so letos prvič obiskali vse tri podružne cerkve. Bili so s faro prav zadovoljni, posebej so pohvalili abstinente in Orle. To je pa speklo znanega dopisnika v liberalne cunje in izlil je gnojnico svojih psovk na gosp. kaplana in celo na osebo Prevzvišenega g. knezoškofa v »Gorenjcu«. To je pa zanje le čast. — G. Grmek, le naprej! Koliko vaši dopisi veljajo, sc jc pokazalo pri občnem zboru mlekarne! Vsi grdi, hujskajoči dopisi v »Slovenski Dom« in »Gorenjca« zoper sedanje vodstvo mlekarne — čeravno so se razširjali med zadružniki — so pripomogli toliko, da je vaša liberalna strančica korenito propadla. Z veliko večino je bil zopet izvoljen načelnikom mlekarne g. Andrej Mejač. G. Germek, še kaj poskusite, pa bosta še — tepeni ! g Iz Stranj. Dne 19. junija jo priredil kamniški in mekinjski Orel izlet pod kamniške planine v prijazno vas Stranje. Izletu so so pridružili tudi številni in močni oddelki iz Domžal, Ilomca, Radomelj in Mengša. Lop jo bil prizor, ko smo raz cerkvenega grička gledali, kako ponosno koraka mlada vrsta telovadcev z godbo na čelu proti naši vasi; trije Orli iz Domžal na čilih, ozaljšanih konjih, so jezdili naprej, za njimi jc stopalo 126 Orlov v kroju. Polni radosti smo zrli v naše Orle, ko so stopali po strmem gričku v cerkev k popoldanski službi božji, da so poklonijo Kristusu, našemu kralju. Po službi božji so šli na prostoren vrt, katerega je obdalo, kot živa meja, mnogo ljudstva od vseh strani. Ob uri popoldne jc v lepih besedah pojasnil č. g dr. Gv. Rant cilj in namen orlovske organizacijo in podal Orlom prelepo nauke, katerih naj se drže, da se bodo vzgojili za telesno stražo našega naroda in njegovih svetinj: vere, narodnosti in domovine. Nato je sledila javna telovadba, proste vaje, vaje na bradlji in drogu. Vsi smo občudovali sigurnost in izvežbanost, s katero so se proizvajale. Ob 7. uri so nas zapustili in odkorakali nazaj v Kamnik. Toda niso nas zapustili prazne, ampak polne navdušenja za našo pravično stvar; zapustili so našim mladeničem lop zgled in nam pokazali, kaj more storiti dobra organizacija iz naših fantov. Upamo, da ta izlet nc bo brez sadu. g Iz mosravške doline. Podružnico »Slovenske Straže« ustanovimo v Moravčah v nedeljo, 10. julija po žo znanem sporedu. Opozarjamo, da imajo pravico postati članice te naše podružnice tudi ženske, torej i teh pričakujemo. Kako je s članarino, to vse boste izvedeli ob priliki občnega zbora. Opozarjamo tudi, da boste gotovo po naših lepih hribih zažgali kresove na predvečer godu sv. Cirila in Metoda, to je v ponedeljek, 3. julija. — Na praznik sv. Janoza Krstnika je obhajal svoj god naš prozaslužni in predobri gospod dekan Janez Bizjan. Kat. izobraževalno društvo mu je priredilo na predvečer podoknico. Gospodu dekanu kličemo: Še mnogo let v blagor lepe moravške doline in njenih dobrih prebivalcev! —; Tudi zadnji shod na znani Limbarski gori pri sv. Valentinu, to je v nedeljo pred kresom je bil prav dobro obiskan. Ta že itak lepa in veličastna moravška podružnica se bo prenovila. Dobila je že zdaj lep oltarni prt, preprogo pred liki oltar, krasno mašno knjigo, Kmalu dobi še nov šamoten tlak in še razne druge reči se bodo dale v popravilo. Prav tako! — Tudi v naši dolini razsaja dan na dan nevihta. Veliko trpe ljudje pri senu. Strela je že ene-krati udarila, a ni napravila posebne škode. — Čuli smo, da so neki ljudje baje razdajali po "fari »Ciganskega psa«, a ta pes jo je primahal nazaj v njihove roke. Za danes samo to kratko notico, če se to še dogodi, bomo dotične »obrtnike«, ki imajo opraviti s »Ciganskim psom«, bolj javno ljudstvu pokazali. Še tega se manjka! — Pokopali smo skoro stoletno ženo Ulčarco, doma pri Sv. Andreju. Samo deset mesecev ji jo šc manjkalo, pa bi bila dosegla sto ilet. Škoda. Umrla je zunaj pod kapom, bila je sove prej večkrat previdena. — Tifus po naši fari še vedno razsaja. ,Vsak teden prinese kak nov napad. — Cigani se kaj pogosto pokažejo v naši dolini, cele jate se jih podi okrog kljub izrecni prepovedi c. kr okrajnega glavarstva. — Obesil se je v vasi Svine ■fant, star SO let. Zakaj, se še danes ni dognalo, trdi pa se, da je bil dokaj slaboumen; pa menda to ni edini vzrok. g Gospodarstvo mestne hranilnice v Kamniku. Neko duševno revše je začutilo v sebi potrebo obregniti se v hranilnico in posojilnico v Kamniku v »Slovenskem Domu« z dne 25. junija (1910., in mu ni všeč, da je posojilnica kupila Krištoiovo hišo, eno najlepših posestev v Kamniku. Ne bomo se nadalje prerekali, poglejmo le, kako varno nalaga mestna hranilnica svoj denar. V najnovejšem času je posodila nekemu tukajšnjemu meščanu, katerega ime za enkrat še zamolčimo, k njegovemu posojilu 15.200 K v ljubljanski mestni hranilnici še 55 000 K na posestvo, katero jc najvišje cenjeno komaj na 50.000 K vrednosti in to še proti svojim pravilom, ker je pri njej dotični posestnik zaposlen. Kje jo tukaj pupi-iarna varnost, kjer je posojila 70.200 K na posestvu, vrednem komaj 50.000 kron? Kje jc občinski odbor, da se ne oglasi k takemu poslovanju? Ce pojde Itako naprej, pride Kamnik kmalu na boben. Kamniški davkoplačevalci, zganite se! Raznim dopisunonoTv liberalne liste o naši posojilnici, pa svetujemo, naj mirujejo, da ne izve svet še kaj lepšega o mestni posojilnici kamniški Jn o njenem gospodarstvu. g K. s. izobraževalno društvo v Kranjski gori je pokazalo pri zadnji nedeljski prireditvi zopet korak naprej. O zgodovini in pomenu izobraževalne organizacije nam je podal točno poročilo g. odposlanec S. K. S. Z. iz [Ljubljane, za kar mu bodi izrečena srčna hvala. Splošno odobravanje je Kel tudi predsednik k. delavskega društva z Jesenic, g. Krivec, ki ga upamo še ltedaj pozdraviti pri naših prireditvah. — Kar se tiče igre, je zaznamovati napredek. Preveč ne smemo hvaliti, da se igralke in igralci ne prevzamejo, a kar je res, je res: tisto samozavest, ki loči izšolanega igralca od takega, ki šele »poskuša«, smo opazili v govoru in kretnjah domala vseh sodelujočih oseb. To sodbo smo slišali iz ust Ljubljančana, in ti so, kakor znano, v tem oziru bolj natančni, kot eden izmed nas. Opozarjamo že danes na društveno prireditev dne 10. julija v proslavo sv. Cirila in Metoda. Častna dolžnost vsakega je, da pride zraven in se pokaže katoličana in Slovenca, kaltoršno je tudi naše društvo. g Tržiške novice. Z veliko slovesnostjo se je izvršila 19. t. m. otvoritev novih prostorov katoliškega društva sv. Jožefa. O slavnosti bo obširneje poročilo priobčil »Domoljubov« »Društve-nik«, na kar že sedaj opozarjamo mnogoštevilne bravce njegove. — Rdečkar-sko glasilo nam zopet predbaciva Pa-pova. Zopet opozarjamo tržiške mokra-če, naj pometajo pred svojim pragom. V letu 1909. so socialni demokratje ogoljufali, oziroma pokradli ubogim delavcem 137.271 kron. To je bilo dokazano pred raznimi sodišči in še vedno se bere v tem ali onem listu kak naslov: »Zopet eden«. Če bi hoteli vse te slučaje raznih poneverjenj in tatvin priobčevati v »Domoljubu«, bi bil list premajhen. — »Naprej« se je v zadnji številki obregnil po navadi ob Jožefov-ke, — tako imenuje članice društva sv. Jožefa. Me sc ne sramujemo tega imena. Ponosne smo nanj. Naša članica Elizabeta Pretnar, katera dži mokra-čem prav veliko opraviti, nas je pooblastila, da temu umazančku na kratko damo odgovor s kratkim stavkom: Kaj me briga, če osel riga! g Radovljica. — Kam z denarjem? V Radovljici je začela poslovati nova velika »Kmečka hranilnica in posojilnica«. Svojo pisarno ima v gostilni pri »Basteljnu«, I. nadstropje. Uradne ure so vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, popoludne od. 2. do 4. ure. Hranilne vloge obrestuje po 4V2%> to je od 100 kron daje letnih obresti 4 K 50 vin. Posojila daje na vknjižbo po 5<4 na menice po 5Vsž %. Ker nima po pravilih omejenega delokroga, zato lahko posojuje po vseh krajih in po vseh slovenskih deželah. Vknjižbo na posestvo bode hranilnica sama oskrbela in s. tem dolžnikom veliko stroškov prihranila. Kdor želi dobiti posojilo, ali na vknjižbo ali na menice, oglasiti se mora pravočasno pri načelstvu posojilnice. Po pravilih hranilnice so izključene vsake dividende posameznim osebam, pač pa ima namen koristiti ljudstvu. Zato bode svoj čisti dobiček porabila vsako leto večinoma za obče-koristne kmatske in ljudske naprave. Zato, kmetje in prijatelji ljudskih koristij: s v o j i k svojim! — Odbor nove kmečke hranilnice in posojilnice je sestavljen sledeče: Načelnik: Ivan Bulovec, trgovec in posestnik; odborniki: Janez Novak, častni kanonik in dekan; Martin Drolc, kapelan; Leopold Vari, posestnik; Florijan Jane, posestnik in hotelir, vsi v Radovljici; Matija Kalan, posestnik v Predtrgu; Adolf pl. Kappus, posestnik in župan v Kamni gorici; Ivan Resman, posestnik in župan v Mošnjah; Ivan Trunk, posestnik in župan v Begunjah. g Novice iz Bohinja. K o n j e r e j - sko premo vanje. 24. junija smo imeli državno konjerejsko premovanje Premovalna komisija bila je v zadregi, toliko lepih živali so naši kmetje-živinorejci prignali: zlasti kobile-let-niče so bile zares izvanredno lepe. Kaj laskavo se je o konjereji Bohinjcev izrazil polkovnik. Konjereja v Bohinju je gotovo sedaj na prvi stopnji na Gorenjskem. Imamo pa tudi najlepše žrebce Darila so dobili: Za žrebetne kobile: Preželj Jožef iz Polja 60 K, Medja Jožel iz Nemškega Rovta 60 K, Stare Jožef ia Nomenja 50 K, Cvetek Fran iz Laškega Rovta 40 K, Sod.ja Janez iz Jereke 30 K ter Medja Janez iz Nemškega Rovta 30 K. Povrh pa je vsak dobil še srebrno svetinjo. —- Samo srebrno svetinjo sta dobila: Bricelj Janez ter Stare Martin iz Češnjice. — Za triletne žrebice: Loncnar Janez iz Nomenja 60 K, Hribar Martin iz češnjice 50 K, Rogač Anton iz Lesec 40 K ter vsak še srebrno svetinjo. Samo denarno priznanje m znesku 30 K sta dobila Žnidar Jožef iz Nomenja ter Čuden Štefan iz Češnjice, Cesar Martin iz Jereke pa je dobil srebrno svetinjo. — Za dveletne žrebice: Ravnik Janez iz Nomenja 60 K, Peko-vec Janez od Stare Fužine 50 K, Sušnik Jožef iz Nomenja 40 K, Medja Matevž iz Nemškega, Rovta 40 K ter vsak še srebrno svetinjo. Samo denar pa Ga-šperin Jožef od Stare Fužine 30 K, Žagar Janez 30 K, Lorenc Jeklar iz Češnjice 30 K, Dobravec Martin iz Češnjice 30 K. Srebrne svetinje so nadalje dobili: Stare Janez iz Srednje vasi, Strgar Fr. iz Gprjuš, Pfeifer Marko iz Lom ter Pekovec Matevž iz Srednje vasi. — Cesto na Ravne izdeluje agrarna operacija v lastni režiji. Po načrtu soditi, bo pot pripravna ter Ravliarjem v gospodarskem oziru zares sreča. Saj so tudi že pol stoletja moledovali zanjo. — P r e š i č e i e j s k o postajo je deželni odbor poveril vzglednemu živinorejcu Stare-tu Jožefu na Nome-nju, po domače Anškotu. Dobil je dve svinjici za pleme ter enega merjasca. Bohinjci, če hočete imeti dobro, zdravo pleme, oskrbi te si svoječasno mladiče pri Anškotu. — Kupčija z govejo živino in prašiči je letos izvanredno živahna; posebno še s prašički. Ni čuda, saj so v Bohinju za 20 clo 30 proccntov ceneje, kakor na Tolminskem. — Pašna, planinska doba pričela se je v kresu. Po veliki večini so že gnali na planine. Zal, letos preveč dežuje. Radi tega jc po planinah silno mraz; živina trpi na zdravju. — Sezona za tuj c e postaja čimdalje bolj živahna. Ako je vreme ugodno, nan'i viaki pripeljejo že precej tujcev. Promet tujcev bo v juliju in avgustu najživf-hneji; za ta dva meseca si tujci oskrbujejo stanovanja že naprej. g Šenčur pri Kranju. Vrli Orli jako napredujejo pri nas. Kar mično je gle- dati te Cile fante, ko so vadijo vsako nedeljo zjutraj. Nabavili smo si že orodje. namreč za sedaj le drog. Le Skoda, da se uekateri fantje ravno iz v ie tudi kmečki fant lahko marsičemu privadi. Ne samo kramp in motiko v roke. treba je tudi uriti si telo z redovnimi vajami. Da je to koristno za Vas. bodete izpre videli pri vojakih, ko bo / prepozno. rudi pri nas ustanovimo ine' 10. a podružnico -Slovenske Straže.. Farani. prihitite tedaj v polnem številu k tej prekoristni ustano-vin i. da t v kažemo našim oholim narodnim nasprotnikom. da naše srce :opio bi,«' 'a blagor naše zapuščene .• ••v a :. Ne pripustimo, da bi naš joz: v 'u. :1 v valovih tujega nasilja, v >. ko' en mož na noge! g S Črnuč. To so vam 20. t. m. x .. v;: > topiČi pozno v noč, v.: a -v daleč po Posavju slavo no-, . ■ ca .r.M na Črnučah, g. .• a ,v.: :\io! Izpolnjene so «.i!a\ ■ Is JSeKinj. .V. * »i.M '1' K,! SVO- IV ivu sv. Cirila izobraž. dni->•' . ... J. .J ob OJ » •-■«"«■. ■ •. s -ietioeini sporedom: ! Alfonz Gutschv: »Domo- | v n & Brc.'.: »Na valovili jadranskega i . a . vajček; 3. Ivanoviči: >Brzo-olka :.i:•.baniburadii; i. Sattner: »Z,j dom med bo .i ni grome, 5. GerbiČ: .»Slovanski brod••<; moška zbora; li. Govor: 7 S.rahovi '. igra; S. »Prepirljiva soseda . gva v enem dejanju; 5. »Kmet in avtoma; . komičen prizor. Prihitite v -'i'.'nem >:evilu k lepi prireditvi! g I2 Št. Vida uad Ljubljano. V o -1 i k a n e s r e e a veli k a s r e č a . obo e ;e bilo pretekli teden v Grilčevi hiši v Dravljah. Mod hudim nalivom v četrtek prei.i večeru jo udarila strela v d::?:::.k .:::• ■ v:ino h.:še. Dimnik jo raz-r.s.a, zmeaTi precej opeke raz streho, račk .a., a neka. pod s; rešnah tramov in aa.o sk .: strop iz eno sobe v drugo. * kuhin.i e domačemu sinu izbila svetilk • .s r- k»>. .z hiše šla v hlev. kjer jo hišni gospoi;. r rr.no kon.a izkomatal ter ga hoiel k aslitn privezati. Konja ln poieg stoječo kravo je strela ubila, eospodarja ;e -juh sicer podrt na :.".a. pa mu ;ir.alu odleglo. V hlevu e bita udi :»".;..s. pa sc ji ni Uu hudeča sgvnnio. V lu54 s«, :ni ^j.i domači, strah iii t- -.amio ir^vzei. hu:š> -kom«. i* i,io pri poslopju mu » ;>«»» "».> cmna zavaroval- nica. pri kaari u »varovan. Z.u. ia 8 J ludi živine ni imel zavarovane. — Eden ali dva strelovoda bi bila potrebna na tem kraju v Dravljah in Zapužali ob veliki cesti. — Zelo n e s t a n o v i t n o . viharno in zelo deževno vreme zadnjih dni ovira ljudi, da ne morejo spraviti mrve. katere je letos kakor drugod tudi pri nas izvan-redno veliko. — Most čez Savo na Brodu bo meseca avgusta dovršen in izročen prometu.- Slovesnost pr-v e g a sv. obhajila smo imeli preteklo nedeljo. Prvoobhajancev je bilo 120 iz domače, 19 pa iz šišenske šole. — Električna naprava, katero postavlja domači podjetnik Ignacij Češenj na Brodu, bo letošnjo jesen dovršena. Elektrika se ne bo rabila samo za razsvetljavo, temveč jo bodo nekateri obrtniki porabili tudi kot gonilno silo. -- Umrla je v Podutiku 69 let stara Marija Vodnik, roj. Kunavar. mati posestnika in gostilničarja Alberta in ljubljanskega kamnoseškega mojstra Alojzija \ odnika. Pokoj njeni duši! g Vič-Glince. Prvi posebni vlak iz Ljubljane v prijazno ribniško dolino bo priredilo julija, t. j. prihodnjo nedeljo tukajšnje Katol. slov. izobraževalno društvo, ako bo šlo vse po sreči. Ker ima ta izlet dvojni koristni namen: okrepiti in osvežiti si telo in dušo, vlada med društveniki zanj veliko navdušenje. Udeleženci, ki bodo večina delavstvo iz tovarn zlasti iz tobačne to-xrne. potrebujejo, da se vsaj enkrat v lotu na srkajo zdravega, svežega zraka. Ti im bo na razpolago, ko bodo ono aro šli peš iz Orteneka skozi z vitkimi .• a.'.mi in smrekami poraščeni gozd. Istotako bodo dihali gorski zrak pri Novi Štifti, ki stoji tm najlepši točki ribniške doline na prijaznimi gričku v vznožju gozdnate Velike gore. Duša bo pa zajela tolažbo pri M. B. v prijazni romarski cerkvici s sv. stopujieami. O tej. po Dolenjskem zelo priljubljeni božji poti poje pesmica: l epota rihtiiško strani .le cerkev Nove Štifte, /.ark upanja jim tu dani, Ivi trpe skušnjav nevihte . . . Verni Bibničanje se sem zatekajo polni zaupanja, kadar jo treba iti v nevar nosfi poln svet za kruhom, da si- poprej priporočo M. B. Tudi naše verno do lavsl.vo bo gotovo tukaj našlo tolažbe in pomoči, da. se bo duhovno pokropčano in ojačeno vrnilo domov, v tovarno, kjer je izpostavljeno nevarnostim du šnim in telesnim. V ozni rod bo sledeči: Odhod iz Ljubljane z južnega kolodvora to ob ti. uri 55 minut /.j., prihod v One nek ob S. uri 54 minut. Tu bomo itoStopiK ir. šli dfte uri peš proti svojemu ; cilju — Novi Štifti Ob 1L uri bo ;«un ; sv. opravilo; gcvcr (B sv. maisi- pri kateri m pel riiksjšn.i dn&veni in cerkveni pevski ZMt Ob i. -.uri oopoltfoe bo gi,vr,r in p*'* Utamje M. 3. Pi «v apraviiu se bo *a pod sšotetmmi ivVŽa-■imi ".inarm rasunia Tiri^a iai».v.i » .em Okaii i- jc»s ^ j&ma ani^iii v nižavo in si ogledali znamenitosti ribniškega trga. Ob 7. uri 24 min. se z ribniškega koiodvora povrnemo proti Ljubljani, kamor bomo prišli ob 9. uri 36 minut zvečer. Vožne listke bodo izletniki dobili tam, kjer so se oglasili. Društveni odbor vabi člane kakor tudi vse druge somišljenike izven župnije, da se v lepem šrevilu udeleže koristnega in razvedrilnega prvega društvenega izleta. □□ag^^nanaannaaon D Dolenjske novice onaDagaganonnanan g V Velikih Laščah priredi Katol. slovensko izobraževalno društvo dne 10. julija popoldne ob pol 3. uri Anton Medvedovo igro: »Stari in mladi: ali »Četrta božja zapoved . Natančnejši spored bode društvo še razposlalo. K mnogoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor. d Iz višnjegorskega okraja. Nekdo je rekel, da se omika posameznih dežel spozna po porabi mila. Ne \> m. koliko mila sicer porabimo po okraju, menda že nekaj, ker umazani ne hodimo, a gnojil pa bomo letos porabili izvanredno veliko. Lansko jesen je hranilnica v Višnji gori naročila vefi vagonov žlindre in kajnita, a letos smo dobili v okraj po posredovanju kmečke zveze 12 in pol vagona superfosfata za ajdo, en vagon jc prišel v Grosuplje, 3 v Višnjo goro, 3 v Zatičino in 5 in pol v lladohovo vas. To je lepo znamenje prolmje, a vendar moramo zopet opozoriti ljudi: ne zametujte gnojnice, ne gnojite le njivam, gnojite tudi travnikom. Vsi, ki so v jeseni gnojili travnikom. so silno zadovoljni z uspehom, vsi spreviditno. da le na ta način se povzdigne živinorejo, vsaj krava pri gobcu molze. Kaj nam pomagajo najboljšo pasme, če nimamo dovolj in do-bro krmo? Zato priporočamo vsem posojilnicam po okraju, naj po zglo lu mrie hranilnice podpirajo tlakan; hlevov tn napravo gnojničnih jam ter naj MJM>M»Jo nagrade vsaj po 40 kron. V zadnjem času so jih napravi!; eno v Spod Brezovici in r.a Polju, drugo pa v l oskovcu. Hitite, ker cen> :* ne bo nikdar več tako poceni. — V \ .šnji gori so začeli izdelovat; ceme:.'.no strešno /.aro/no opeko. k-. :a s. iobvo zapre, kakor nobena druga, luii najhujša burja ne prinese pod s:r:' " snega in zato je tudi dobro ia odro Kdor ;o vidi, mora temu pritrditi. i.v.:e. ...e. J .'O tudi na ča e>u. — Za.in. a se ;•: tu Ji pri nas ogiAšla. šla ;o čez P -P-Brezovico. Dedendol in Vrb. povs.d J® precej poškodovala, posebno pa Bukov.;-;. Beg nas v aru; vsake na« nesreče: '. ne St Etape rt Ii a r o v a 1 je £ iU- "i: H.iaTs S K m druši\ene nar-jhtlo; Društveni dom t jiciTt.-.-m ;uli;a dodelan in slov..sr.o v."'.rt-n. Za;.j iobrotaiki. poda;.;e nam le enkrat dobrotno roko za zadnji kamen! Za kip presv. Srca Jezusovega v dvorani je dekliška Marijina rlružba žc spravila skupaj čez 80 K. Manjka še na odru oprave! — Mleka r n a je imela dne 26. t. m. svoj občni zbor. Za leto 1909 je imela prometa 62.900 K. Ker so pomagali domači in tuji dobrotniki, izkazuje čez 1000 K čistega dobička, ki gre ves v rezervni fond in za posebne izgube. Ljudje so dobili do Božiča do 6000 K od prvega pol leta. Mnogo dela in truda je bilo, mnogo nevoščljivosti in nagajivosti — pa upamo, da se to poleže in zavlada zopet krščanski duh med sosedi — saj se gre za blagor ljudi in čast božjo. Seveda bode težko to dopovedati ljudem, ki jim je žep in lastna koža najbolj mar. Mnogo je tudi zapeljanih vsled zagrizenega liberalizma. Opaža se, da vsak dela le zase — zato še toliko neznačajnosti in malo moštva. Nehvaležno, a potrebno je delo za občni blagor ljudi, zato naprej po tej poti za gospodarski napredek vsak in vsi! Za maj so dobili ljudje 1900 K za mleko. — Ogledali so si mlekarno te dni svetnik Ignacij Šaleliar in prof. Steklasa, ki biva sedaj v Št. Rupertu. — Zgodovino zanimive šentruperske fare piše sedaj g. profesor Steklasa, ki se mudi sedaj v Št. Rupertu. — Za god sv. Cirila in Metoda zažgite mladeniči po vseh gričih kresove prihodnji ponedeljek zvečer. Naj zaplapola v nas zopet ono navdušenje za vse sveto, kar sta nam prinesla ta sveta slovanska ■brata! V nedeljo dne 10. julija pa vsi v dvorano k slavnostnemu zborovanju! Prodal je vodno moč Ivan Drob-mč, kovaški mojster v Podklancu poleg Sodražice deželi Kranjski, ker se bo ta voda porabila za veliki vodovod" v ribniško in kočevsko dolino. Kupnina znaša 8500 K. d Zvirče. Tudi pri nas ni vse, kakor bi moralo biti! V neki gostilni se prav pridno zbira mladina, kjer pije in pleše velikokrat po cele noči. Gostilničarja opozarjamo, da v svoji gostilni tega več ne trpi. Če to ne bo pomagalo, bomo govorili drugače! d Vače. Iz zanesljivega vira smo /vedeli, da je 13. marca t. 1. neki ljubljanski uradnik, ki je bil po obrazu in postavi čisto podoben našemu Blagaj-netu, s čuki počastil fante v Kresnicah. Eden izmed fantov ga je tudi kot Blagajneta oštel. V dopisu iz litijske okolice je ta pomota prišla v »Domoljuba« ln teden pozneje smo mu v številki od 31. marca t. 1. tudi mi očitali, da še »kresniških Orlov ni pustil pri miru«. Ker se nam gre edino za resnico, zato niti Blagajnetu nočemo delati krivice. .Vprašamo pa: Kdaj bo »Slov. Dom« na ta način prostovoljno popravil, kar je o nas namenoma in ne pomotoma napačnega pisal?- Kadar bo lisica sama nazaj prinesla ukradeno kokoš. Sicer najsnažnejši človek ponošenega perila ne razobeša javno, a vkljub temu nas osebni napadi ne zadenejo, ker nas lastna vest ne obsoja. Lažii, ki se kar z rokami otipajo, noben resen človek ne bo zavračal. Zato se s »Ciganskim, psom« ne prerekamo, pa naj mislijo o nas ljubljanski ali afrikanski liberalci, kar hočejo. Kar se je godilo vpričo cele fare, smo mu brez groženj in ovinkov v brk povedali. Kadar se mu seveda stvar ne obnese ter dobi »vardo«, tedaj postane klaverni vitez Janez Blagajna nedolžen. Tudi »Ciganski pes« zacvili, ko mu stopiš na rep; toda lažnikov naj išče le v »stranki stranišča«, mi bomo še zanaprej resnico pisali. Kako predrzno naš Blagajna »deluje« ponoči in podnevi, se pa še hočemo domeniti. Kdo je našega mačka tepel, ga pa vsa korajža zapusti in najrajši bi se skril pod plašč krščanske ljubezni. Prav radovedni smo, če bo tudi to utajil, da na dan sv. Alojzija ni bilo šolske maše in otioci šole prosti. Naj pove šolska oblast, če ni ravno šolsko vodstvo dolžno za to skrbeti! Kdo pri nas ne ve ničesar o ponočnih shajališčih takozva-nih sokolov? Ali niso med njimi fantje s prav dvomljivo preteklostjo? S katerim izmed njih se Blagajna ne tika in ne shaja? Nas prav nič ne briga, kje je takrat Blagajna s sokoli, ko se zgodi kak škandal. Nihče pa ne bo utajil, da se poprej niso godile take stvari, ki so danes na dnevnem redu. Dne 26. t. m. zjutraj se je stranka stranišča že tretjič ponesnažila na vrata kaplanije in isti dan so bila vežna vrata že drugič s kolom zaplohana in že tretjič nesramen napis na vratih koče poleg Koli-britove. hiše. Šola in kaplanija pa sta tik druga druge. Tak silovit pritisk pa v naših vrstah rodi močan odpor. A tudi Blagajnetovim bivšim pristašem v čast bodi pribito, da že spregledujejo. Kdo pa bo še šel čez drn in strn s stranko, ki je srečno prijadrala v stranišče! Blagajna je pa danes še učitelj in vzgojitelj na Vačah, četudi si je tla izpod-kopal. d Loški potok. Suha dejstva na podlagi sodnijske preiskave smo zadnjič navedli iz obravnave Kmetijsko društvo proti Slovenskemu Domu. Naši čitatelji in sploh količkaj trezno misleči človek uvidi mahoma vso stvar. Silno malo oziroma najmanjše zasluge nimajo povzročitelji te stvari za izid v prilog Slovenskemu domu. Za tak izid se imajo zahvaliti ne stvari sami, marveč gotovim razmeram. To zadostuj. Presodi vsak tisti članek, ki je vse to povzročil, presodi pa tudi očete, ki so skrpali ono vest. Oni so vedeli jasno, da je Kmetijsko društvo docela nedolžno, vedeli, kje je krivda, in vendar so dali to v svet. Namen vsega je po sili slepemu očiten in jasen: spodkopati, uničiti Kmetijsko društvo v naši dolini. In Potočan vsak ve in mora spoznati neprecenljivo korist Kmetijskega društva v naši dolini za člane in enako za nečlane. Pri nas se uvaža veliko blaga, je veliko trgovin in kdo je potisnil in še potiska cene? Poglejte sedaj v Travnik, če niste slepi. In kaj zasluži tisti, ki uničuje našemu ljudstvu toli koristno podjetje! In na tako podel način! Je to osrečevalec našega ljudi stva! Ni li nasprotno, največji škodljiv vec. Ali niso to hinavski prijatelji in širokoustneži našega naroda? Ljud^ stvo potoško, spoznalo si že davno te osrečevalce, obrnilo si jim hrbet, prav imaš. Morda bodo to storili še tisti, ki so bili doslej slepi! Da, gospodarske so te dobre duše, pa za koga so gospodarske! Za ljudstvo!? O ne! Oni in njih žep pa njih čast je tisto ljudstvo. Li zaslug žijo, da jih ljudstvo dviga, spoštuje, podpira! Velike vrednosti je ta slučaj, ker vsakemu lahko odpre oči, kaki so naši osrečevalci ubogega kmeta! In še nekaj! Kje se oni oglašajo? V »Sloven-< skem domu«, ki se mora po člankih in dopisih vsakemu studiti! Kdo jih za« govarja? »Slov. Narod« in drugi libe« ralni listi. O ti tiči! Pri obravnavi stei bili oproščeni, a ljudstvo vas je že dav-. no obsodilo. Kdo se zmeni za vas in za vaš solzavi »Slovenski Dom«! Le nekaj nizkih duš v naši dolini sramoti svojo hišo s tem papirjem! Izdajate se zai ljudske prijatelje, da, radi bi prišli po hrbtu ljudstva nazaj na stoliček, s ka-> terega ste tako telebnili, a ne bo nič, naše dobro potoško ljudstvo sovraži hi-* navščino in takih prijateljev si ne želi. Osrečujte in rešujte sebe, ljudstvo bo veliko bolj srečno brez vas. O ti tiči, ti gospodarski tiči! d Stari Kot (Draga). Prejšnjo nede-i ljo je pa naša vasica zaslužila ime pre-i novljeni Kot, toliko novega se je vršila v našem kraju. Imeli smo shod poučen, in zabaven. Še nikdar ni bilo kaj take-* ga pri nas, zato se je vas odela v lepo slovesno obleko. Mlaji in krasne troboj-< niče z venci so se tako podali našemu) selu. Pred našo novo šolo na prostornem odru se je vršil shod. Predsednik' istega je bil deželni poslanec BartoL Namen shoda pove v imenu prireditei ljev g. Škulj: Prišli smo k vam ne vaa razdirat, ne razdvajat, kar se bo govorilo, marveč z namenom: oživit tudi pri vas in udejstvit misel medsebojne po< moči. V smislu teh besed se je vršil ves shod. Gospod poslanec Bartol poro-* ča v daljšem poljudnem govoru o delu naših poslancev za korist kmeta. Raz. loži novo lovsko postavo, cestni zakon< novi občinski volivni red in drugo. vahno pritrjevanje in odobravanje ji pokazalo zanimanje poslušalcev in pO slušalk. Drugi govornik gospod dr. Pa gačnik govori o zadružništvu. Kažt njega začetek in razvoj, omenja razli& ne zadruge: denarne, obrtne, gospodari ske in druge. Pomudi se pri živinoreji skih in povdarja, pomen istih za naše* ga kmeta. Pove obilico lepih naukom za živinorejo in svinjerejo. Kaj hvalež< ni so bili navzoči gospodu doktorju za njegov poljudni stvarni govor. Gospod Škulj predlaga nato, da bi se za Stari in Novi Kot ustanovila živinorejska zadruga, ki bi začetkom preskrbela vasi s plemenjakom. Tu namreč morajo pri< spevati za občinskega plemenjaka, a radi oddaljenosti se ga kaj malo poslu« žujejo. Navzoči možje so se kaj z veseljem odzvali in izrekli za to misel. Iz-