OBRTNI VESTNIK
Strohounl list za poazdlgo In napredek obrtnllloa dravske banooine.
.OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40*— polletno	Din 20-— posamezna številka . . Din 1‘—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽB IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefranldrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraiajo. Ponatisld dovoljeni le s navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 25. novembra 1932.	Štev. 47.-48.
Na res edinstven primer o podtikanju zločinov in zaradi nezaslišne predrznosti neutemeljenih In neresničnih zavijanj, so napadene osebe, kalkor smo informirani, že izročile celo zadevo v razoiščenje sodišču, kot edino pristojnemu oblastvu in ne morda policijski direkciji in državnemu pravdništvu, kajti te dve oblasti, kakor tudi vsa javnost bodo na podlagi sodbe najbolj zvedeli, kalko globoko je zaslepljenost vrgla nekatere ljudi. Opozarjamo vso javnost in zlasti vse obrtnike ter Jih prosimo, da se naj zanimajo za ves potek razprave, po možnosti se naj tisti, ki morejo, udeležijo razprave same, katere datum bomo pravočasno sporočili, in zlasti naj pazijo vsi na Izfid sodbe. Mi se ndsmo v nikogar zaganjali, tudi se v bodoče ne mistlinio Tn ne želimo, ampak če gre nasprotna stran preko meje, smo prisiljeni In tudi upravičeni odgovarjati.
Dr. Koce Jure:
Matija Cankar, mizar in načelnik Zadruge rokodelskih im dopuščenih obirtov v 2ireih:
iHodimo stvarni!
V	boifiu za ločene zbornice se poslužujejo nekateri gig. tovariši načina, ki mtkakor ne dviga ugleda dbrtništova. Z zavijanjem m poitivaruamjem retsmice se sikuša podeželskega oibrtlnilka spraviti v napačno smer ini domnevo, kalkor da bi od ločenih zbornic mogel mali podeželski oibritnilk pričakovati ugodnosti, ki jih sedaj mirna. Vestno sem preudaril razloge za ločene zbornice, a reči moram, da se me niti ena trditev ne prhne, sem prejkoslej mnenja, da bomo le v skupni fronti z drugimi stanovi dosegli, kar se pač doseči da, sa} če smo dosledni, bi morali biti po tem principu mali obrtniki zoplet ločeni od večjih, kar M odgovarjalo doslednosti, kar pa ne tri bilo dobro nilti za ene niti za drage.
Vizigled ie Obrtništvo prav v Zireh, saj je tu samdsto(jlnih ob ritnikov precej naid sito, seveda smo si različni, nekateri z manjšimi, a drugi z večjimi obrata, a vendar ni nobenega nesoglasja. Ne rečem, da se sem in tja pokaže kaka zavist med posamezniki, kar pa na stvari ničesar ne izprameni. Veis obrtniki podret vodiijo večji obrtniki pod vodstvom g. Ivana Zajca, načelnika strokovne čevljarske zadruge v Žir eh. Nobeden raziš Oiden mali obiltnik se ne ifiuiti prikrajšanega, sai se dela le za koristi vseh. AkO' hočemo bilti resnicoljubni, .priznajmo, da je raivno med' obrtniki d O'v olj idealizma. Vedno smo imeli med obrltiniki može, ki so se radi žrtvovali v korist spJdšnotsti, žrtvovali v ta namen čas in denar. To poudarjam z ozirom na agitacijo za ločene zbornice, da ako smo preudarni, lahko z vsakim Sodelujemo v korist vlseh. Dvomim, da hi MH tisti, ki so pokazali veliko vnemo za ločene zbornice, tudi tako agilni in požrtvovalni pri delu za malega podeželskega obrtnika.
iDa pridem k stivari naj omenim, da sern aob:' točen pregled, s čim da se sikuša pridobiti podeželskega obiltmika za ločene zibomice. Eden izmed Šla-gerjev je ta, češ poglejte kaikštno palačo TlOil ,zbornice so postavili v Ljubljani. Kia\j imamo podeželski obiltniki od tega, dasi smo ogromno žrtvovali. Jaz sem v tem oziru drugačnega mnenja.
1. Se palača TOI ni sezidala samo z našim denarijem, marveč z denarjem vseh sltanov, ki pridejo v poštev. Mislim pa. da ie popolnoma na mestu, da ie palača, ki reprezientira TOI dostojna, sa] je ves materija! domač, izdelek tudi naših obrtnikov oziroma tovarnar-jev, tako da tujec lahko vidi, kal ima
naša zemlja in kaj zmorejo našli ljudje. Sicer pa ie v Ljubljani mnogo lepih palač, pri katerih je podeželski denar v večji meri prizadet. Ali se ne bi rajši nad temi spodtikali? Na trditev, da v mnogih slučajih podeželske obrtnike v davčnih komisijah zastopajo trgovci, je pa kr tvid a vsekakor na obrtnikih, ker se ne potrudijo, da bi spravili v davčno komisijo svojega zastopnika. Sicer pa le premnogi obrtniki sami grešijo, ko delajo davčno napoved, ne da bi dobro poznali tozadevne predpisie, mislim, da bi se pri vsakem združenju dobilo pripravne osebe, ki bi šle obrtnikom na roko. Se to bi rad omenil, keT se talko rado poudarja, kot da bi bila naša zbornica kriva, ako novi obrtni zakon ne dovoljuje, da bi bil predsednik iizpitne komisije obrtnik. Ne da bi to odobraval, vendar omenjam, da je pr.i nas v Zireh menjaje se včasih šolski upravitelj. ali pa obrtnik, a se nad tem ni eden ne drugi ni čutil prizadetega. Treba je pač povsod vzajemnega sodelovanja, kar je v korist vseh.
Op. uredništva: Prejeli smo ta dopis od podeželskega obrtnika, ne da bi ga vprašali ali prosili; poslal naim ga ie! Iz njega govori kmečka, zdrava razsodnost in pamet. Ponosni smo na talke gospodarje - obrtnike; oni mislijo s svojimi možgani; pri njih se vpitje agilta-torijev razbije v nič. Hvala Bogu, da imamo talke podeželske obrtnike, ker jih imamo, nas Pičman nič ne moti, ker njegovi šlagerji so prerevni in preplavi, da bi podeželskega obrtnika izvabili. Podeželski obrtnik hoče dela, ne pa dveletne brezplodne borbe kot so tudi dolenjski obrtniki pravilno poudarili.
Zaradi vajencev
Glasilo Društva jugoslovemskih obrtnikov piše, da jim je prišel v roke poziv odbora vajenskega odseka skupine inštalaterjev, kleparjev in monterjev v Ljubljani. Da je delo vajenca v delavnici in v šoli in da mojlster naj1 jih ima samo tdliko, kolikor jih more vzgojiti in osebno nadzorovati, smo že zldaivnaj povedali1. Zanimivo bi 'bilo »vedeti, kdo je bil /tMi gospod, to je vajence do takega poziva pripravil. To bi najHaije zvedeli sam g. Pičman, ki je načelnik Zaldruige inštalaterjev. Pa ne bo treba talkiih stivari v časopis dajati, dokler se res ne ve, kdo je to.
Mesnici na ljubo
Naravnost nevertjetao je, kaj si upa g. Pičman v brezuspešnem poskusu, da bi opral sebe in oblatil mene.
iVIIožil sem tožbo proti g. Pičmamu in prosil za hitro postopanje, ne vem. če je on to storil, prdslim ga pa, da pač to čimprej stori.
Dr. Pretnar in jaz sva nastopila zaradi klevet pot tožbe, ker vsak človek ima pravico braniti se, torej midva tudi.
Trditev g. Pičmana, da hočeva spraviti koga v ječo, je navadno podtikanje in klevetanje. Za svoje trdlitve mora vtsak človek, ki ima' količkaj karakterja, odgovarjati, pa bodi kjerkoli in tudi pred sodišč e/m. G. Pičman! Da se ne bo razdvajalo in begalo obrtništva, je treba vedeti, kdo je klevetal in obrekoval. Zaito le korajlžno na plan pred sodišče, kajmor Vas prosim, da pridete osebam in ne samo po svojem zastopniku in tudi laz Vam garantiram, da bom osebno prišel, pa bomo pofem videli, kldo si upa gledalti' v oči.
Potrjujem ponovno, da ste obljubljali denar slovenskemu obrtniku, da ga pridobite i. t. d. natančno, kakor sem povedal v zadnji številki O. V.
. S tem sem odkrito in jasno dokazal, da imam dovolj korajže in s.e Vas nič ne bojim, tam manj, da bi se pred Vami za kom drugim skrival. Res ie; da se je s skritim sovražnikom težko boriti. Zakaj?
a) pred kakimi šestimi tedni sem tožil zaradi žalitev v št. 5 Vašega lista. Ker ni pisec podpisan, sem moral tožiti pač Vašega urednika, ta pa je rekel, da ni bil zraven, da ne ve, kdo je pisal Itd.
ib) g. Pičman, ali se je članek v Vašem časoiplisiu št. 5 sam napisal? Ali je to možato? Ali se je nebroj nepodpisanih člankov v Vašem listu, kjer se napada in z neresnicami blati obrtnike-člane zbornice, zbornico kot tako in njene uradnike samo napisalo? Pozrivam Vas, da Objavite, kdo je vse to pisal, kaijlti če ne Vaš urednik, potem pač lahko Vi to poveste. To bi bilo edino možato! Do tačals pa nimate Vi niti .najmanjše pravice govorliti o skritih so-vratžniikih. Potem bomo tudi videli, da v Vašam liisltu niso pisali obrtniki, zakaj naše slovensko obrtništvo ni tako, da bi na tak ogaben način Dišalo, kakor se piše v nepodpisanih člankih Vašega llfeta. To je kulturen škandal in sramota za slovensko obrtništvo, kar javno in odkrito povem, pa naj reče kdo kadarkoli hoče, če se naj Vaš časopis postavlja za vzor časopisa, v katerem naj pišejo pravi obrtniki. Mogoče sta to eden ati dva Obrtnika, ki tako pišeta, zaradi tega pa ni treba metati madeža na vse slovensko obrtništvo.
O. Pičman! Pokažite vse številke Vašega časopisa kakemu Nemcu, Angležu, Franoozu ali kakršnemu koli pripadniku dragega kulturnega naroda, ki se bavi z gospodarskim' vprašanji, pokalžite Vaš časopis obrtniškim vodjem v Nemčiji, Angliji, Avstriji, Češkoslovaški ali v katerikoli kulturni dlrža-vi, pa boste slišali sodbo. In če boste rekli, da ie to časopis, iz katerega naj govori slovensko Obrtništvo, potem boste VI vzrok, da dobi slovensko obrtništvo najslabše spričevalo. iAI n!i žalostno, da služi Vam in Vašemu časopisu, kair je g. Rebek pravillno poudaril, kriza kolt sredstvo za agitacijo. Vaš časopis in Vaše okrožnice izrabljajo današnje tažike čase za gonijo proti zbornici, kakor da je ona kriva težkih časov. To je apeliranje na nevednost obrtnika od Vaše strani, ne pa od naše. De-magotšltivo in neosmovamo je na tak način razdvajati obrtništvo in ga skušati zase
pridobivati, ko ie vendar jasno, — kar javno in odkrito povem — vsemu slovenskemu obrtništvu, ker je to moja dolžnost, pa tudi visemu svetu lahko povem, da ločene zbornice niti najmanj krize ne bodlo odpravile in da ločene zbornice ne bodo obrtniškega položaja niti za las zboljšale. To nam najbolj dokazuje Nemčija sama.
V	Nemčiji imajo ločene zbronice. In kako gre tam obrtniku? Na podlagi poročila nemškega državnega gospodarskega sveta znaša samo v mestu Berlinu, samo v eni, to je v gradbeni stroki vsota, ki so jo šušmarji lansko leto v tej stroki zaslužili, dva milijona mark, torej preko 28 milijonov dinarjev. Pri mnogih obrtih, tako krojačih, modfatl-njah, čevljarjih, mizarjih itd., se navaja dobesedno, da 50 odstotkov dela v teh strokah izvršijo v Nemčiji šušmarji. Državna zveza nemških slikarjev in pleskarjev za Severno Nemčijo dokazuje v svojem »apelu proti šušmarstvu«, da se na podlagi statističnih podatkov izvrši polovica vseh slikarskih in pleskarskih del po šušmarjih. Pri tem pa }e 75 odstotkov vseh slikarskih pomočnikov brezposelnih. Cene in zaslužek je pa istočasno padel 30 do 40 odstotkov v primeri s predvojnimi cenami. G. Pičman, to so številke, to so dokazi, ne pa Irazerstvo in dtemagoštvo 'Vašega časopisa in Vaših okrožnic. Primer, kako nesposobna so ločene zbornice v Nemčiji In v bivši Srbiji v borbi proti šušmarstvu, kaže, kako žalostno izpričevalo o popolnem nerazumevanju gospodarskih vprašanj zaslužijo oni, ki v prepričanju na ta način agitirajo proti skupnim zbornicam in kako žalostno izpričevalo zaslužijo tudi oni, ki to nalašč delajo.
'G. Rebeka pozivate, da naj odloži vsa mesita ,in pravite, da hočete tudfi Vi kot navafden vojak biti v zadnjih vrstah. To so besede, ki jim bo malokdo verjel, ker suha deijstiva drugače govore. Ref&-nica je, da site postali načelnik bivše zveze obrtnih zaldriug in oeilo prevzeli! funkcije na nepravilenl način, kaiitii na občnem zbora sploh niste bili izvoljeni. Zaradi tega Vas je morala oblast odstaviti kot načelnika proti Vaši volji. To vse mi je predobro znano kot strokovnemu pre-gledinliku bivše zveize. Ako Vsemu slovenskemu obrtništvu, potem vsaj meni ne morete govoniti, da Vam ni bilo za čast', kaulti kdor prostovoljno odstopi, to lahko reče, ne pa Vi, ki ste bili odstavljeni.
Slovenskemu obrtništvu sem dolžan kot uraldlniik zbornice po zakonu in po svoji vesti razložiti stvar tako kot je. G. Pičman, če sem pa jaiz slučatjlno doktor, je pa 2X2 = 4 ravno tako, če to rečete Vi, ali pa lddo na Kitajskem. S tem hočem reči, da ste Vi tisti, ki ste s svojim časopisom upeljali osebno borbo, ki razidvaja danes naše obrtnike, namesto da bi sa s s/tv a mirni dokazi razčistili pojmi z ene in druge 'Sitrani. Da ste Vi začeli, je objektivno dokazano z vseh strani in Vaše besede v Vašem članku tega ne morejo ovreči. Pri pomanjkanju stvarnih razlogov, pridajo pač taki osebni izpadi. Zato je prav, da sodiišče take osebne izpade kvitira. To sem napilsafl za vse, ki ljubijo stavamost. IKFdor ima pa rajlši napihnjene fraze, temu seveda ni pomagati. ______________________
Kdor res pošteno misli, je z nami, in kdor res nima sebičnih namenov, podpira našo akcijo.
Smo za neodvisnost obrtnika v skupni gospodarsi fronti, kdor govori drugače, govori neresnico.
Zupanc Blaž v Laškem.
ZSa/eo se fe sgecfilct
'Ker 'se je brala skozi več številk obrtniških li/stov namesto stvarnega stanovskega Štiva ndka neokusna -prička-rija, sem pisal g. Josipu Rdbeku za po-jastifflo, iki sem ga tudi ločino prejel.
One 8. XI. 1932 je piliišel k meni — ko isem ravno nekaj pisal in iimel naloženo polno mizo spisov — g. Peter Hrastelj in me vprašal, kakšno stališče zavzemam jaz k vpralšanju zbornic. Ko sem mu to pojasnil, me je g. Hrastelj vprašal, če je res, da mi je g. Rebek pi9al. Tudi to sem mu potrdil In miu dal pi/smo čitati. Dalje mi je g. Hrastelj potožil, kako neljiibo mu je to časopisno preklanje k članku »Slovenski obrtniki bodimo si vendar na jasnem« in na vprašanje, kaj pdrečem radi telefonskega pogovora, mu povem, da je rekd sOslušafte® g. Peternel' »jaz ne morem reči1, ker ga nisem videl«. Nato m! g. Hrastelj pravi, »saj jaz tudi ne morem reči«; da bli se zadeva zaključila, svetujem napraviti preklic. Ker je bil goisp. Hrastelj s tem zadovoljen, sem napisal izjavo, h kateri je rekel »mi čisto ugaja«. Nato mi pa poive, da ima doma že ‘spisan tozadevnli koncept; naj malo počakam in ga bo Mi prinesel.
Ko je g. Hrastelj odšel, sem pa v svoje razočaranje opazil, da mi je pismo g. Rebeka izginilo. Vse iskanje je bilo zaman. Moja žena je rekla: »ga bo gotovo prepisal«.
Ko je prišel g. Hrastelj čez dve url nazaj in brez koncepta, mi izroči pismo g. Rebeka z besedami »pozabijivši sem vtaknil to pismo v žep« in tudi sicer je bil spremenjen ter je rekel »bom vso stvar prespal, pridem jutri zopet«.
‘ Drugi dan in pa do danes g. Hrastelja ni bilo, ker pa čitam v 17. številki »Obrtnika«: »lahko bi Vam bolj natančno poročal o tem pismu, a to pozneje«, slutim....
*
' Opomba uredništva: Torej tak mož je g. Hrastelj. lin sedaj naj g. Blatnik, iki si v Fičmandvem časopisu dovb®u-Ije napadati g. Radovana, odlgovoti, alfi je možato postopanje g. Hrastelja. Sicer pa. kako se g. Blatnik vmešava v Stvar, ki .je sploh ne pozna. G. Radovan je postopali, kakor se sedaj vidi, edino pravilno in možato, da se ni hotel dati izrabljati po takiih hjjuideh.
•”'7» y	•»?	.	*7jjt
Loijze Hočevar:
(fCdo fovori
Odgovora na to vprašanje nam prav za prav ne bi bilo treba dajati, ker izhaja že iz gornjega pojasnila in še bolj iz Hrastlljevih izjav samih. Treba je le pazljivo prečiitati in primerjati trditve prve Hrasfljeve izjave v št. 16. ira druge njegove izjave v št. 17. Pičmanovega lista. V prvi izjavi pravi g. Hrastelj, da mu je dr. Koce dne 12. oktobra t. 1. članek prebral ter ga prosil in rotil, da naj pristane na podpis. Vsak oibrtnik, ki je to bral, je bil prepričan, da je bil dr. Koce s Hrasteljem skupaj. V drugi izjavi pa isti g. Hrastelj prizna, da se je vršil le telefonski pogovor med Laškim in Ljubljano. V prvi izjavi pravi g. Hiastelj, da je dr. Koceta ponovno pisal. V drugi izjavi pa pravi Hraste®, da je piisal dr. Kocex-u le eno dopisnico, katera se naj bi glasila na G. dr. Koce v Ljubljani. Zakaj ne raje g. dr. Koce v Jugoslaviji? In to g. Hrastelj, ki je znal pisati drugemu doktorju na zbornico, kakor smo zadnjič videli iz Hrastlerjevega pisma z dne 26. oktobra 1932, in na katerega kuverti je znal g. Hrastelj napisaiti točno naslov: Tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ni se torej čuditi, da Hrastelj sam sebi ne verjame in v tej svoji bojazni, ko dobro ve, da govori neresnico, pravi, da vpraša dr. Koceta, ali je tako ali ne in isti Hraste® pravi, seveda boste rekli, da ne. In Hrastelj pristavi še, »ito že vnaprej vem, da bo dr. Koce rekel ne.« Jasno, da bo rekel »ne«, kaditi on je že zdavnaj rekel, da ni bil z Vami v nikaki pismeni niilti ustmeni- zvezi in da ni odi Vas tudi nikoli nobenega Obvestila, še manj pisma ali dopisnice sprejel. Ce bi Vam on kdaj,pisal, bi to že zdavnaj ekspresno objavili, pa ne morete, ker Vam nikoli ni. Sedaj se pa skušate rešiti z dopisnico, ki ste jo baje Vi pisal'. Sicer pa g. Hraste®, kako naj bi dr. Koce razumel vašo dopisnico, na kateri pravite, da ste napisali samo sledeče: »Ko sem prejel »Obiltni Vestnik«, sem z zadovoljstvom ugotovil, da ste mojo energično izjavo upoštevali. S pozdravom — in podpis.«
Jz tega se najboli jasno vidi. da Vi te dopisnice sploh niste napisali, ker bi to že v prvi svoji izjavi poudarili. Ampak tam pravite, da ste ponovno pisali. Toda tudi če bi dr. Koce tako dopisnico prejel, bi jo zaradi njene kratke vsebine ne mogel razumeti, kajti telefoniral z Vami sem jaz in ste Vi izrecno pristali ter sem se na Vas zanesel ter v celoti vztrajlam pri svoji prvi izjavi, da ste V,i izrecno pristali na članek pod Vašim imendm. Zakaj bi pa bilo treba Vam z zadovoljstvom ugotavljati kaj? Logično samo zato, ker ste sami prepričani, da ste pristali. Kaijti tudi če bi Vi meni samo malo ugovarjali, bi nikoli do teiga ne prišlo. Sicer pa, g. Hraste®, Vi govorite in pišete to, kar se Vam vzljubi, kar si lahko izmislite im kar želi Pičman, a na Vaše pismo z dlne 26. oktobra 1932, ki je bilo v našem časopisu objavljeno, pa pravite, da boste šele odgovarjali. Torej to, kar je črno na belem in na kar bi' morali najpreje odgovarjati, pa odlašate. Cmo na belem stoji, da ste v tem
neresnico ?
pismu pisali proti Pičmanu in govorili za skupno stvar, a drugi dan ste v isti sapi idali izjavo Pičimaimu, s katero se je ta mislil okoristiti.
Ker sprašujete ‘kdo sem ‘jaz. Vas najprej prosim, da mi odgovorite, če ste Hudi g. Kunst le rja dipl', tehnika, kateremu ste dajali izjavo, vprašali, kakšen Obrtnik je on, in če je obrtnik, ali on tudi sam res izvršuje to obrt. Potem Vam bodem pa jaz odgovori’ in boste videli, da sem najmanj, toliko upravičen biti poročevalec in pomožni urednik, kakor je on celo Vaš odgovorni urednik. Ce Vi mene ne poznate, Vas vprašam, ali poznate g. dr. Koceta? saj ste Vi sami priznali, da niti Vi rije^ ga, niti on Vas na cesti, če hi se srečali, ne bi poznali. Jaz sem toliko možat, da priznam kaj je res in da se ne bo koga po nedolžnem krivilo, zaradi tega, ker sem jaz Vam /zaupal iin' se na g. dr. Koceta pozival. Vaša dolžnost, g. Hrastelj, bi bila, pisati uredništvu »Obrtnega Vesltnika«, ker ste vedeli, da gre za objavo v »Obrtnem Vestniku«.
G. Hrastelj je mislil, da je s tem, da je dal prvo izjavo Pičmarau, svoj rešilni čolniček že spravil na varno, a ga je z objavo svoje druge /izjave v Pičmano-vem listu št. /17, razbil na čereh izmiš-Ijotin, pretiravanja in neresnice.
Zaradi Vaših izvajanj in -izmišljotin je zategadelj pravilno, če je g. dr. Koce, kakor sem informiran — mora’ vložiti tožbo proti Vam.
Javna zahteva
V	Kilši g. Antona Glihe v Krškem je od spomladi leta 1-931. tngovSlna s kolesi, IšiValnii/mi stroji itd., izvršuje se pa v tem lokalu tudi mehaničarski obrit. Ker pa smo radovedni, kdo je lastnik te obrtne delavnice, in je tu® v interesu imetnika ob rta z ozirom na § 128. zakona o obritih, ki določa točno'ozna-čemlje firme, da zvemo, kdo je.
_____________ Obrtnik.
Zborovanje celjskih čevljarjev
iDne 20. /novembra t. «1. ob 8. uri zjiu-traj j/e zborovala v hotelu »Pošta« v Celju celijlska zadlnuiga čevljarjev. Razpravljalo se je o pravilih, 0- pomočniških preizkušnjah ih o« vajencih. Tajlnik Zbornice za TOI iiz Ljubljane, g. dr. Pretnar je imel referat glede davčnega vprašanja, izpr-emembe obrtnega zakona in zaščiti obrtnikov pred neopravičenimi izvrševanjem, ob/nti od S tirani inepoiklicalnlih ljudi. Zborovanja se je Udeležilo okrog 40 oseb, za -okrožni odbor je bil navzoč g. Miloš H o/m ji e c, obrtno oblast pa je zastopali g. mag. komisar J. Pogačnik. Slišale so se nove pritožbe proti Baf’i in šušmarstivu, veliko se je govorilo tudi o težavnem gospodarskem položaju, v katerega je zašla čevljarska obrt. Volitve iso -odpadle, ker se bodo vršile v okviru odbora. Zborovanje je vodil g. Lampret.
Pojasnilo
Sklicujoč se -na članek »Obrtniški sestanek v 'Laškem«, ki ga je objavil »Gbnthilk« v svoji 17. 'številki, moramo resnici na ljubo ugdtoviti tole: Od 18 navzočih obntn/ikov se je udeležilo sestanka 7 odbornikov Obrtnega društva v Laškem, in to le kot opazovalci. Neresnična /je trditev, »da -nimajo nikogar, ki bi hotel po njih želji zastopati interese obrtnika«, nasprotno je pa res, da se je Obrtno društvo vsikdar in povsod postavilo za vsak in količkaj važen predlog laških ali zunanjih Obrtnikov, če se je to le zahtevalo in do dane/s nam nima niti eden človek Očitati, da se društvo le za eden predlog ni zainteresiralo. Od Obrtnega društva niti eden član ali odbornik ni odstopil, ne eden član Obrtnega društva ni član podružnice Društva jugpslovem/slkiih obrtnikov, ne eden član ali odboru 1k Obrtnega društva do danes ne misli na ukinitev tega važnega gospodarskega združenja, moremo ugotoviti, da uživa to društvo na/jbo®ši ugled, da vzorno deluje in da more biti sleherni obrtnik, ki z njim deluje, ž nljim zadovoljen in nanj ponosen, da bo praznovalo društvo v krajšem času svojo 10-leitnioo, da se društvo vsestransko razširja in da se za sVoje člane hoče še znatno zavzemal® na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju.
Res je, da se je tu podpisani načelnik Zupanc' zglasil k besedi — to pa le enkrat in to zaradi tega, da ne bo potek presuhopa-ren — kjer je očrtal svoje in društveno delovanje in čudimo se, da ga v imenovanem članku omenijo kor peitkralt.
ISicer bo pa že prihodnja odborova-seja pokazala, kaj se je v društvu spremenilo in kaj se mora i-zpreme-niti.
Kaj je tako zvani priprav®alni odbor Društva ^ jugoslovanskih obrtnikov na včerajšnljem sestanku — ki se ga prad-iptisama seveda nista udeležila — sklepal, nam zaenkrat še ni znano-, vemo pa, da je temu društvu v Laškem vsako sodelovanje nemogoče.
Za Obrtno društvo v Laškem, dne 21. novembra 1932.
•Načelnik:	/Gospodar:
Zupanc Blaž, s. r. Goleš Rudolf, s. r.
Obrtnikom v informacijo
Na nekalko večino se poziva Pičman in njega /par /pristašev. Ali mar v Velikih Laščah, o katere/m zborovanju se drznejo /pisati, /da so imeli večino. Toda ta je le na njihovem papirju, ki res veliko prenese. Z g. Pičmanom in Kunstlerjem vred jih je bilo okrog 6. Vse 'dnulgo 'proti -njim. Pišejo pa narobe. O, potrpežljivi papir! O zbo/rovanju v Laškem pišejo, da sita vstopila v pripravljalni odbor Društva jugoslovanskih -Obrtnikov tov. Zupanc in Goleš, seveda treballi bi jih, ker sta ugledna din delavna. Sedaj pa vidimo črno na belem, da niti eden od njih ni' v njihovem društvu. To je res njihova večina na papirju!
2e zadnjič /smo brali, da ima g. Pič-rnan 'le eno stvar in to je zborovanje 4. novembra, na katerem je bilo največ Ljubljančanov in med temi veliko ne-obrtoikav; na našem šborova/nju pa 137 načelnikov z dežele Pa tudi če bi uspelo komu eno Zborovanje, saj vemo: ena lasitavica ne prinese pomladi. Kaj pa Zborovanje 200 mesarskih mojstrov iz vse banovine na ikOn/gresu v Mariboru? Vsa iza skupno! In tio po Pilčmanovem zborovanju! 118 zadlrug za skupno leta 1931 in 1932, je potom diržavniih obla-stev ugotovljenih! To si naj zapiše za uho -g. Pičman, ko Vleče lajno o 56 izjavah iz leta 1928. Sicer pa, če se je 1. 1928. izreklo le 56 zadrug za ločeno, je logično, kje je večina, kajti 176 zadlrug je /pri nas in trikrat manjše število ne more odločati; seveda, če smo demokratični.
Beganje obrtništva
Vse dlnži! Ker smo g. Pičmana orisali, da je po obsegu svojega podjetja in po načinu dela prej indutetrijec in trgovec /nego olbrtaiik in ker tega ne more zanikati, je začel v jezi bruhati ogenj, da bi na ta način 'obrtništvo odvrnil od prave Stvari. In zdaj je še celo Nemce ha pomoč poklical. Toda tako zavijanje ne pomaga! G. Pičman, priznavajoč, da ima 4 -ključavničarje, pravi, da 'kleparji tudi lahko taka dela izvršujejo. Na fo vprašamo, če so to kleparska ^dela, čemu potem potrebuje ključavničarje? če so pa to 'ključavničarska dela, potem bi jih pa lahko dal izvršiti -revnim klju-
čavničarskim mojstrom, iki jih je toliko brez pravega dela in zaslužka.
Prati zaposlitvi tujcev pred domačini je vsak pošten -državljan. Ampak domači /ključavničarski mojstri niso tujci, česar gotovo ne bo mogel zanikati g. Pičman! Torej, le ne obrtništva od pravega jedra odvračati. Naši obrtniki v zbornici so za zaščilto domačega dela zmerom energično nastopali. Če tega g. Pičman ne ve, se pač za to ni zanimal! Speoij aldizir a ti se na kak predmet, za kar smo danes -odvisni od tujcev, je dolžnost nas vseh. Ampak /ne samo na jeziku, na papirju in za reklamo, temveč v /dejanju. In g. Pičman bi to 'lahko najbolje vedel, ker skoraj ves instalacijski materijal, ki ga uporablja, se uvaža iz tujine, pa bi bilo boljše, če bi svoje moči in denair, namesto v brez- ’ plodni borbi', trošil za to, da bi z drugimi podjetji delal na to, kako bi čim več doma izdelovali in ne uvažali. Pičman sam pravi, da ima tehničnega vodjo domačina. Kdo /pa je /rekel, da je tujec. Mi /nikoli! Ampak tehnične vodje imajo dnduistirijci, ne pa obrtniki! S podeželskim obrtnikom mizarjem, čevljarjem in dlrugimi, Iki delajo s svojo žu-ljavo roko in -uporabljajo izključno domače surovine in domače blago, se Pičman, če je pravičen, ne more primerja-/ti. Sladki naslov »dragi pcdeželški obrtnik« naj govori tak, ki je v resnici kaj naredil za podeželskega obrtnika. Kajti podeželski -obrtnik hoče dela in kruha in tak, Idi za to dela, je resničen njegov prijatelj. G. Pičman pa do danes še ni napravil za podeželsko obrtništvo ničesar. Za vajenlstvo ravtno tako ne. Nič /po drugem kot po borbi za ločene zbornice je znan. Pred par dlnevi nam je obntnik-majister, ki je bil prej njegov pristaš, rekel dobesedno: »Mislil sem, da bo res kaj naredil, pa že ves čas vodi boj samo za zbornice in nič drugega, zaradi tega sem Bpregledai.« In takih je vedlno več!
Novi podpredsednik Zbornice za TOI
Minister (trgovine in industrije je na predlog banske uprave razrešil dolžnosti odistopivšega podpredsednika Zbornice za TOI in načelnika obrtnega odseka g. Bnigellberta Franchettija, obenem /pa imenoval za zborničnega podpredsednika g. Josipa Rebeka, ključavničarskega mojstra v Ljubljani. Za člana Zbornice za TOI je bil istočasno imenovan g. Josip V i n d i š e r, mesarski mojster iz Novega mesta.
Občni zbor Zveze obrtnih društev v Celju
IV nedeljo, dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne /se je vršil v Ce®u v Obrtnem /dlamu občni zbor Zveze obrtnih društev dravske bano/vilne, Iki ga je vod® predsednik g. Jernej G/o-llčelr. Občnega zbora se je udeležilo' 33 delletgaltav, ki so zastopali 13 drtulštev. Na občlneim zboru so bila podana običajna poročila posameznih fukdtloraarjev, i/z katerih razvi-di/rrao, da Z-vezino delovanje v pretekli poslovni dobi ni bilo taikio agilno, kakor /bi bito pričakovati. Pri volitvah je bil z malimi iizpramamba/mi izvoljen stari odbor, pri slučaljno/stih pa se je razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zanimajo danes obiriniilšltvo: o produk-■tlilvnlilh zadlrugah, o davkih, o- socijaltie-m zavarovan/ju obrtnilkorv i/n o obrtniške/m glasilu. (Obširno /poročilo priobčimo v prihodnji številki.)
Proslava narodnega uedinjenja
/Gbrltntško društvo v Ljubljani pri/redi v sredo«, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v /veliki dvorani »Kaizi/ne« proslavo
praznika Narodnega Ujedinjenja.
/Pri prireditvi, ki bo imela značaj družabnega večera ljubljanskega obrtništva, 'Sodelujejo prvikrat vajenski ita/m-buraški im tetova/dni zbor ter pevski /zbor obrtnih vajenk.
_ Vstopnima je 5 Dim za osebo im je ves čisiti dohodek namenjen v dobrodelne slvrhe.
Ker je namen prireditve poleg patriL jdtičnega im /dobrodelnega značaja tudi ta, da bi bili v prijetni družabnosti po-gllob®eni tovariški stiki, zato so najvljudneje vab®en/i/ vsd gg. mojstri brez raizlike s svojimi rodbinami.
Obrtniki!
Večletno tovarniško jamstvo
Važno za Vas je, da veste, da so 0 0
Obročne ugodnosti! Cene nizket
DURKOPP šivalni stroji
kakor: FLAHŠTEP, CILINDER, LEVOROČN1 i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo
Ludv. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Resnica o zborovanju v Velikih Laščah in odgovor na članek v Pičmanovem časopisu
Podlplfeani Obrltniki m Obntoice iz sodnega okralja (Velike Lašče in okolice smatramo za svojo dolžnost, da odgo-.vorimo ,na člainelk v Pičmanovem čaiso-'piiisu »Obrtniku«, v kattereim se pod naslovom i»IRefbek v Laščah« popOllnoma neresnično opisulje potek tega žfborova-‘nja, iki se je vršilo 'dne 28. Oktoibra 19312 v osnovni šdli v IVelilkilh Laščah. Zborovanje bi poteklo čteto mirno in v najlepšem redu, da je g. Pičman hotel upoštevati vdlio velike večine Obrftrti-štva, ki so zahtevali, da se predsednik zborovanja voli. Toda g. Pičman ni hotel upoStevati želje večine ter je hotel 'kar saim imenovati, »diktirati« za pred-sednlika tega ziborovanlja 'svojega pristaša, medtem ko je pa ogromna večina inavzOSih Obrtnikov in olbiitnie zahtevala, da ise izvoli za predsednika tistega, za katerega se izreče večina. Toda g. Pičman, kateri ise v edino hvali, da upošteva večno Obrtništva, je mesita da bi upošteival želje Obrtništva, takoj zaključi! ztbarovanje očividno zalto, ker je videl, da je ogromna večina za skupne zbornice. iNaraVno je, da so bili ;ziboro-vailci nad talkim načinom neupošiteva-nlia Obrltnliške volje presenečeni, tloda ostali so popolnoma mirni.
1K besedi ise je oglasil samo gospod Anton Praznik, mesar iz Velikih Lašč, kateri je ugledan ,in spoštovan Obrtnik, ter je ,gospodu Pičmaniu Čisto v miiilneim tonu jalsno povedal, da ga on ne smatra za Obrtnika ter .da gospod Pioman spada bOtj v društvo inidustlriijicev nego k oibiltinikom. Povedal mu je v Obraz, koliko ima zaposlenih poimOčInikov, vajencev iln pisarniških moči. GoislOod Pičman je pač moral to vzeti na zmanlje.
Glede trdiltjve v Pičmanovem časopisu, da so zaičeli tuliti g. Rleibek, Krapež, Lenarčič, Zidar in druigii, pa povemo samo to, da Ije to neresnica. Resnica pa je, da so njegovi pristaši vlpilJi in skakali po šolskih klopeh, dočkn so se zavedni dragi' obrtniki ičislto mirlno in dostojno obnašali. Lahko bi dlilrektao imenovali, kdo je prvi Skočil preko šolskih klopi in kričal na vse igrio. Toda to naij za enkrat izostane, povemo pa toliko, da je bil on' priisltaš Pičmanov in se je za njega potegoval. Gospod Rebek in Krapež sta pa Obiibnlištvo minila iln se samo izljaviia, da to ni lepo od gospoda Plčtnana, da noče upoštevati volje obrtništva In hoče on tukaj kiar diktirati, kdo bo predsednik zborovanja.
Torelj resnica je, da so kričali samo tisti, klij so bili za ločene zbornice, teh je pa billo vseh isiknpalj beri in piiši komaj kaklih 6 do 7, čeravno jih je gospod Pioman tudi iz Ribnice pripeljal z »alv-tomObilom«.
Resnica je tudi to, da je brilo gosp. Pičmalnu mnogo na tem, da bi mu b*i'lo izlborovanje uispello, ker drugače ne bi bil 'z avtomobilom pripeljali svoje pristašev iizRittnice, katere1 je potem tudi peljal nazaj] v Ribnico. Alko hoče kdo voziti s isabo svoje ljudi, potem mn je lalhko. Svetujemo gospodu Pičmanu, da bi moral piliti sam med dbtftinlike in potem bi šde videl in zvedel njih voljo.
Iz navedenega se jasno vidi, da »mo bili po krivici naizvanl v Pičmanovem časopisu: drhal, rovarska družba, razgrajači, garda in drugo. Bill smo vsi pošteni podeželski obrtniki in ohrtnice, ki izvršujejo samostojno svojo obrt in ni bilo med nami nikakih neobrtnikov. Bili smo v družbi g. Rebeka in Krapeža ter z največjim ogorčenjem zavračamo, da bi Pičmanov časopis se drznil nas nazlvatl »drhal, garda In drugo«. S tem je Pičmanov časopis na nezaslišan način žalil podeželskega obrtnika in s tem' najbolj dokazal, da ni obrtniški časopis.
Pokazalo se je tudi to, da Pičmanov časopis smatra za obrtnike samo tiste, ki trobljo v Pičmanov rog in so za ločene zbornice. Toda tako ne bo šlo in tudi ne sme Iti.
Ker j,e pa gospod Pičman laisMk in poverjenik časopisa »Olblrltnilk« in je g. A. Kuinstler 'odgovorni urednik .tega časopisa, torej ta dva predstavljata časopis, radi tega smatramo, da sita Oba odgovorna, za vsebino tega članka in bomo proti- njima morali nastopiti pot, k! nam jo zakon dovoljuje, ker oba sta bila navzoča na zborovanju v Velikih Laščah.
Slovensko obrtništvo pa naj tukaj vidi, kako blatijo pravega podeželke-ga obrtnika in s kako grdimi imeni ga žalijo. Kakšen greh smo napravili? Edino to, da smo hoteli svobodno in prosto ter pošteno zborovanje, v katerem naj bi prišla prava obrtniška volja do izraza. Slovenski obrtniki! Sedaj pač vidite, kdo upošteva obrtniško voljo in kdo je ne upošteva.
INaljbolj grdlo s strani Piomanovega časopisa je pa to, kar piše na koncu, 'članka, da so kmečki fautje gospoda Krapeža ilmemovaili »Generala smrti«. Pozivamo igosipoda Krapeža, kli je ugleden in spoštovan Obrtnik ter uživa veliko zaupanje pni podeželskem Obrtništvu, da iglade tega nastopi proti Pič-manovemu časopisu in zahteva zadoščenja. Kajti to, kar piše Pičmanov časopis o njem glede »igemaraJla smrt«, je skraljmo izvita neresnica. Pripravljeni smo doprinesti dokaz resnice. Gospodom pa, ki so bili v gostilni in so okrog Piomanovega časopisa, bi pa sveitOvali, da naj idiiugK bolj vtlečefeo na ušesa, kaj se pogovarjajo pri sosedinih miizah, da bodo razumeli prav 'in ne bodo potem imeli Opraviti s paragrafi'.
Protestiramo tudi z ogorčenjem, da bi bil kdo izmed nas plačan, kar piše PiSmahOv časopis. IMIi izrekamo Svobodno svojo volijo in iz svojega lastnega prepričanja ter smo samo za pošteno 'Obrtniško delo.
Plripominljamo, da sta naičelnlilk Krojaške zadruge tov. Lenailčič in načelnik Kolektivne zadruge tov. Zidar pismeno pozivala g. Kunlstlerja, odgovornega urednika Piomanovega liislta, da ifima pove, kdo je pisal tak članek. V nasprotnem piliimenu nameravata, ako jima ne odgovori, tožiti njega. Do danes še ni billo OdgovOra.
(Velike Lašče, dne 20. novembra 1932.
Lenarčič Ivan .s. r., krojaški mdjslter v POniikvalh. Zidar Josip s. r., mizarski mOjsIter na Rašliei. Gale Anton s. r., ko-larsiki mojster v Tniijaku. Meglen Franic s. r., iknoijaški mojster v Liaiporjalh. Giim-perman Janez s. r., mizamslki modister v Robu, Perhaj France s. r., mizarski mojster na Kukmaki. Praiznik Anton s. r., mesar, Velike Lašče. Jaklič Avgust s. r., mesar, Velike1 Laišče. Greto ene Franc s. r.,. krojaški mojster, Male' Lašče. Saksida Peter s. r., mlizarski mojster, Bambčevo. Zala t* Anlton s. r., klrt> jalški mOjster, Zdenska vas, Novak Anton s. r., krojaški mojster, Podgorica. Šuštaršič Pavla s. f., damska krotiačica v Tumakiu. Peteriin Marijla s. r„ damska krojačica na Gradežu. Zakrajšek Marig. s. .r., damska krojačica v Velilkih Lalščalh. (Vidmar Marija s, r., damska krOiačica v Zagorici št. 218.
Op. S tem se sltrimijajo tudi mnogi drugi Obrtnliki velikolaškega okraja, čeravno tu niso podpisani.
Borimo se za zaščito domačega Obnt-nilšlkega dela.
(Kdor ne spolšltuje domačega dela, ni ipravii državlljan.
lOlbrtlriiki moramo biti po srcu in dejanju, ne samo na tarnal Vajenec je tvioti bodoči tovariš, ravnaj s tega Vildika ž nljim.
DOber mojster ima toliko valjencev, kolikor jiih lahko oselbno nadzira.
Zadruga so Obrtniki, zalto podpirajte svoje načelnike pri njihovem delu.
Janko Štrubelj, urarski mojster i Krško.
Z obrtniškega zborovanja v Brežicah
Na obrtnem zborovanju v Brežicah Pmo dobili takoj v roke »Obrtnika«, /list borcev za ločeno zbornico. Dovolj jje jasno, zakaj je bilo zborovanje skli* pano. Bilo jim je šušmarstvo samo /sredstvo, da bi se zbralo dovolj obrt* niikov, v resnici jim je pa šlo le za agitacijo za ločene Zbornice. Toda ta* ikoj prve vrstice v »Obrtniku« so me jiznenadile. »Iistotako so o stvari že jobveščene višje oblasti naše bratske organizacije v Beogradu in Zagrebu.« (Torej morajo vedeti za naše prepire /naši bratje v Beogradu in Zagrebu. jAli je trdba, da smo Slovenci res ta* ko malenkostni, da tožimo drugim kot otroci očetu, če mu je brat odvzel od (kosa kruha? Ali je treba, da nas naši ibratje opetovano zavračajo z beseda* ;mi: »kaj nas to briga! Rešujte svoje ;Spore doma!« Mar ni to sramotno, po* /niževalno za obrtništvo dravske ib a* inovline? Mislim, da s tem nismo več samostojni, če prosimo pomoči, da /smo odvisni od tistega, ki nas, podpi* /ra, uverjen, da bo za to prejel tudi plačilo. In tako bo tudi s samostojno obrtno zbornico. Če bi jo dobili, bi fSe ustanovila prav gotovo centrala v Beogradu in bi 'šel gotov odstotek na* /ših dajatev tja.
i Govorilo se je mnogo tudi o obrt* ,nem zavarovanju in so se vsi zboro* ivalci soglasno izjavili za strogo avto* /nomno zavarovanje obrtnikov drav* pke, banovine, pa naj si bo obvezno ali peobvezno. iKer pa je jasno vidno, da jso borci za ločene zbornice podprti -od sosednih banovin, je tudi jasno, da jbi se v slučaju dosega ločene zbornice ne mogli izogniti enotnemu zavarova* nju obrtnikov vse naše države. Ker ipa je položaj in interes Obrtnika drav* ske banovine v marsičem drugačen od -obrtnika sosednih banovin, bi tako -enotno zavarovanje za nas ne bilo priporočljivo.
Lepo je govoril o zavarovanju, o sa* (mostojnosti, o jugoslovanstvu, prešel /je pa tudi na ločitev zbornice g. Ši* itn ene, vrtnar iz Ljubljane. Ugotavlja* ;mo, da je dober govornik. Ker pa je pravilna izjava g. Rebeka in je tudi v pbrtnem zakonu, da spadajo pod roko* idelske obrti § 23, točka 57: modisti, iz* delovalci umetnega cvetja i. t. d., ni* kakor pa ne vrtnarji, katerim cvetlice rastejo in jih prodajajo, vtprašam .obrtnike, ali je upravičen potemtakem ,g. Šimenc govoriti za obrtnike. Bolj upravičen bi bil govoriti za trgovce. iNemara pričakuje v samostojni zbor* :nici kako mesto?
i Ugotavljam pa, da je to vedno cep* Jjenje ustanov gospodarskih, kakor ,tudi političnih, kolikor toliko vzrok krize, ker taka stvar veliko stane, pla* ičati pa mora ljudstvo. Namesto, da bi Stremeli za tem, da se združijo vsi slo* ji v celoto, ker le potem nam je priča* .kovati zboljšanja. Tu pa vidimo, kako ,se vodilne osebe oziroma osebe, ki se .izdajajo za vodilne, med seboj prepi* .rajo, dajejo svoje prepire v javnost, /da je še bolj zbegana. To me je uve* (rilo, da jim gre samo za osebnosti. Slo* /vensko ljudstvo in obrtništvo naj bi jim bilo slepo orodje za dosego njiho* ,vih ciljev. Zakaj pa g. Pičman ni ta* krat omenjal plač funkcijonarjev ^Zbornice TOll, ko je bil še sam v njej? Zaikaj se ni takrat zavzel, da se zni* Žajo plače, če so res tako bajne, kakor govorijo nasprotniki, o čemer pa vsi dvomimo, in da bi popravili nepravil* n osti, če so res tako ogromne. Jaz mis* Jim, da ibi se to doseglo in ne bi bilo ,treba zaradi tega razdirati celokupne .gospodarske fronte dravske banovine jn obenem iše edino avtonomno usta* novo, katera kot taka ima največ po* ,trebne avtoritete in je najbolj dela* ,zmožna. (Ker pa jim je vse natolceva* jnje na nepoučeno slovensko obrtništvo -sama reklama za dosego njihovih oseb*
/nih namenov in ker v okvirju celotne ,zbornice TOI niso mogli priti do pred* sedstva, podpredsedstva i. t. d., zato jim je treba ustanoviti samostojno lo* čeno zbornico, kjer bodo takoj vse do* jsegli? Lepe so besede o samostojnosti, ,o jugoslovanstvu in tudi vlečejo, treba pa je pomisliti, koliko je resnice na ,tem in kaj se skriva za tem. Pa vzemi* ,mo za zgled nekdanje tako številne jpolitione stranke. 'Vsaka je obljubila vsega dovolj, kaj so dosegli, to vam ni ,trdba posebej razlagati.
'Ko bi to premislili gg. Obrtniki, kate* ni h podpise lovijo po zborovanjih, pri kozarcu vina in se ipotem bahajo: i»celo tega in tega smo pridobili«, kar .se je zgodilo pri zborovanju v Breži* .cah, bi tega gotovo ne storili.
Na koncu zborovanja so ponujali Znake društva jugoslovanskih obrtni* -kov, a Din 10.—, majhne kakor gumb -za v srajco. Jim primanjkuje denarja? -Vprašam samo, zakaj znak jugoslovan* sikih obrtnikov? Ali nismo vsi Jugoslo* .vani? Boljiše bi bilo in več smisla bi imelo društvo obrtnikov dravske bano* vine. Potemtakem bi morale biti tudi »Jugoslovanske Brežice«, »Jugoslovan* ,ska Ljubljana« i. t. d. Saj s tem, če /srno Slovenci obrtniki dravske banovi* pe, smo istotako dobri Jugoslovani in (ni treba tega še posebej poudarjati.
Podpišem se za to, da Ibo gospod, podpisan v »Obrtniku« št. 17, stran 3. ,pod »Ali je to častno« in še nekdo drugi, s katerim sta najlbrže skupno opisala dotični članek, vedel priti do mene in me skušal pregovoriti, da jaz tega nisem pisal. V tem članku je jas* no vidno, da sta to hotela od g. Rado* vana iz Št. Jerneja.
Gospodu Rebeku pa štejemo v mo* žatost, Iker je svoje morda prvotno stališče za ločeno zbornico opustil, ko je uvidel, da bi to bilo kvarno za celo* kupno gospodarstvo dravske banovine. .Nemoržato bi bilo, če hi ostal pri pr* .votnem stališču, dasi bi vedel, da ni .pravilno.
Haf fe novega?
Državni proračun za leto 1933134. Finančni minister dr. Milorad Djordje* vic je predložil narodni skupščini v raz* pravo in odobritev predlog državnega proračuna za leto 1933/34. Ta proračun je za 884 milijonov dinarjev manjši od letošnjega.
Glavne prireditve Ljubljanskega ve* lesejma v letu 1933. Uprava Ljubi jan* skega velesejma sporoča, da se bo vr* šil XIII. 'Ljubljanski mednarodni vzorč* ni velesejem od 3. do 12. junija. Jesen* ski velesejem »Ljubljana v jeseni« s priključenimi razstavami gospodar* skega in kulturnega značaja pa se bo vršil od 2. do 11. septembra.
Možnost izhoda iz krize v Nemčiji. Kot najvernejši izhod iz krize smatra* jo v Nemčiji obnovo predsedniške, od državnega zbora docela neodvisne vla* de.
Pojasnjen poizkus atentata na Hoo* vra. Pred dnevi je bil pripravljen aten* tat na bivšega predsednika Zedinjenih držav Hoovra atentat. Zdaj se je izka* zalo, da so bile vsemogoče govorice o atentatorjih zgolj domneva. Zvedelo se je zdaj, da je železniški čuvaj, ki je takrat atentat signaliziral, priznal, da ga je vprizoril sam, ker je hotel, da bi o njem govorili.
Naša demarša v Sofiji. Z ozirom na zadnje obmejne incidente je zahteva* la naša vlada z noto potom svojega akreditiranega poslanika pri bolgarski vladi takojšen sestanek mešane komi* sije za preiskavo obmejnih incidentov.
Svetovna gospodarska konferenca. Pripravljam odbor za svetovno gospo« darsko konferenco je po več tednih končal svoje delo. Proučil je predvsem gospodarska, finančna in carinska vprašanja, ki naj pridejo na dnevni red konference 1. maja 1934.
■ KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE I
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem \\ računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam if
Obrtniki in zahteve pooblaščenih inženjer jev
PROTESTNO ZBOROVANJE OBRTNIKOV PROTI NAČRTU ZAKONA O POOBLAŠČENIH INŽENJERJIH. ZAKONSKI NAČRT O POOBLAŠČENIH
INZENJERJIH NEMOGOČ
V petek popoldne se je vršilo v dvorani OUZD v Ljubljani veliko protestno Zborovanje obrtnikov proiti novemu zakonislkemu načrtu o pooblaščenih in-ženljeiijih. Protestno zborovanje, ki so ga oklicale razne obrtniške orgamizaci-rje, je bilo dobro obiskano itn je jasno dokazalo, ikako silno je novi' zakonislki načrt vznemiril obrtnike, ki so kot en mož nastopili za svoje pravice. Upati je, da bo ta energičen in složen nastop vseh obrtnikov rodil popoln uspeh in da bo ustreženo upravičenim zahtevam slovenskih obrtnikov.
Zborovanje je vodil [predsednik kon-celsijoniranih elektrotehnikov Tone Poljšak. PoZdrajvil je vse navzoče ter imenoma podpredsednika Zbornice za TOI Josipa Rebeka, tajnika Zbornice dr. Pretnarja, komisarja banske uprave Sinka in zastopnike obrtniških organizacij. Nato je poročal o zakonskem načrtu o poolblaščenih inženjerjih, s katerim so zadete osnovne pravice obrtnikov. Po tem zakonskem načrtu ne bi Obrtniki izgubili samo pravice do dela, temveč bi morali dajati' vse svoje načrte v podpis Ib odobritev pooblaščenim inženjerjem in to seveda le proti visokemu honorarjiu.
V imenu Zbornice za TOI je nastopil proti zakonskemu načrtu podpredsednik g. Rebek, ki je v lepem govoru razložil vse težke posledice, ki bi jih povzročil novi zakonski načrt. Zbornica je zato kot prva nastopila za pravice obrtnikov in sklicala anlketo, ki je jasno dokazala nevzdržnotst novega zakonskega načrta. Z neovrgljivimi dokazi o popotni nesprejemljivosti novega zakonskega načrta so nastopili naito zastopniki raznih obrtniških organizacij: tako g. Bricelj za zadrugo stavbenikov, za zidairskt mojstre g. Hlebš, v imenu tesarskih mojstrov g. Ravnihar, za stavbne in stlrojine ključavničarje g. Martinčič, za inštalaterje in kleparje g. Pičman, za elektrotehnično stroko g. Poljšak, ^ v imenu absolventov tehnične srednje šole g. Kremžar in nato v imenu strojnih tehnikov ig. Mihelčič. Predsednik zborovanja je nato prečrtal nekaj najbolj markantnih solidarnostnih izjav obrtniških organizacij, katerih je bilo v vsem 85, nakar je izčrpno razložil akcijo Zbornice proti novemu zakonskemu načrtu zbornični tajnik dr. Pretnar. Koncem isvojega govora je sporočil zborovalcem, da je bil zakonski načrt o pooblaščenih inženjerjih že vrnjen gradbenemu ministrstvu in da je torej prvi uspeh že dosežen.
Ko je še v imenu banske uprave izjavil komisar Šiinlk, da bo banska uprava podpirala akcijo obrtnikov in ko je (bilo še Sklenjeno, da .se izreče zahvala ministru n. r. Ivanu Mohoriču za njegovo delo v korist obrtnikov, so bile soglasno sprejete te
resolucije:
Pripadniki na zboru zastopanih obrtniških Strok in predstavniki njihovih organizacij ugotavljamo, da predlog zakona o pooblaščenih inženjerjih, ki ga je izdelalo ministrstvo za gradlbe, globoko posega v interese in delovanje gospodarskih krogov, asobrto pa v pravice številnih obrtniških strok.
Omenjeni zakonislki predlog omogoča velepodjetjem, M se bavijo s prodajo tehničnega materijala in za katerimi
motorično povečini istoji inozemski velekapital, da z nastavitvijo, odnosno z navidezno samostojnim sodelovanjem pooblaščenega inžemjerja kot poslovodje ali družabnika morejo izvrševati in projektirati vsa montažna, instalacijska, konstrukcijska in druga podobna tehnična dela, ne da bi imela za to obrtno pooblastilo, odnosno dovoljenje. To nasprotuje temeljnim načelom obrtnega zakona, obenem pa dela iluzorne vse predpise in ustanove za zaščito domače proizvodnje in delavnosti'.
Zakonski predlog pridržuje nadalje pooblaščenim inženjerjem izključno pravico do cele vrste tehničnih del, ki so jih po dosedanjih zakonskih predpisih, običajih ih praksi vedno izvrševali obrtniki. Cela vrsta obrtniških strok bi po zakonskem osnutku izgubila s tem svoj delokrog in eksistenco. Graditelji, tesarski 'in zidarški mojstri, ključavničarji, mehaniki, inštalaterji vodovodov, centralnih kurjav in toplovodnih naprav, elektrotehniki, elefctroihStalaterji in še drugi bi postali vazali pooblaščenih inženljerjev. Eksistenca desettisočev obrtnikov z njihovimi družinami in delavci bi bila uničena, naš obrtni naraščaj 'bi ilzgubil vsake izglede, da se kdaj osamosvoji ih ustvari' Skromno eksistenco, vse to zato, da se omogoči ali ižbolljša eksistenca pičlemu številu in-ženjerjev.	s
Ugotavljamo nadalje, da ta zakonski načrt v posebni določbi predpisuje, da se s tem zakonom 'pojasnjuje in izpopolnjuje obrtni zakon, to kljub temu, - da gre za povsem drugi mnogo važnejši za-Ikon, Iki nf z inženjerskim v nikaki zVezi, ki je stopil v veljavo šele pred pol" letom in na podlagi katerega imajo še iziti izvršilne uredbe ravno o predmetih, ki se nanašajo ina delokrog obrtništva.
Odločno ugovarjamo, da bi se trgovskim velepodjetjem, ki dobavljajo tehnični materiljal, dajala možnost, da brez pooblastila ali dovoljenja izvršujejo instalacije, montaže, konstrukcije in druga tehnična dela.
Ugovarjamo proti temu, da bi zakon o pooblaščenih inženjerjih ustvarjal za inženljerje monopol na tipično obrtniška dela ter jemal obrtniku njegove stare pravice.
Prav tako energično ugovarjamo proti temu, da bi imenovani zakon z uničenjem eksistence deset/tisočem obrtništva in obrtnega naraščaja ubil naše praktično visoko [kvalificirane panoge, ki tvorijo po svoji izobrazbi in praktičnem udejstvovanju, kakor tudi po svoji produktivni sili in številu jedro in hrbtenico naše najbolj zdrave in najvažnejše domače obrtniške in industrijske proizvodnje in delavnosti'.
Protestiramo proti temu, da bi se z inženjerškim zakonom dopolnjeval ih objasnjeval povsem drugi, to je obrtni
Iv. BRUNČIČ
zakon, to tembolj, ker je ta zakon stopil v veljavo šele 9. marca 1932. S tem bi se omajala v naši zakonodaji' vsaka prava sigurnost in 'Stabilnost, ki je temelj vsake pravne države.
Ugovarjamo končno najodločneje proti temu, da se zakoni, iki globoko posegajo v interese ih udejstvovanje najširših gospodarskih plasti, delajo brez zaslišanja gospodarskih krogov.
Zahtevamo, da se pred končno redakcijo zakonskega predloga o pooblaščenih inženjerjih zaslišijo tudi prizadeta gospodarska predstavništva osobito pa, da se iz zakona črtajo vse določbe, proti katerim so naperjeni naši ugovori.
3$ otganif
Zborovanje v Brežicah
Obrtniško 'društvo v Brežicah je priredilo v nedeljo, 'dne 20. t. m., jako lepo uspelo zborovanje svojega članstva in obrtništva vsega Zasavja. Prišli so Stanovski tovariši iz Radeč, Sevnice, Raj-henburga, Krškega ter iz vseh bližnjih okoliških krajev. Izredno številen je bil pa tudi odziv ljubljanskega društva Jugoslovanskih obrtnikov, ki je poslalo kar šest svojih zastopnikov, na čelu z g. trgovskim vrtnarjem Šimencem. Zbornico za TOI v Ljubljani je zastopal predsednik Obrtnega odseka g. Josip Rebek, isresko načelstvo pa komisar dr. Lazar. Zborovanje je vddll podpredsednik brežiškega društva g. Florjančič. Po pozdravih, ki jih je izrazil podpredsednik Zbornice g. Rebek na zborovalce, je podal tajhik drtšlva g. Gabrič zelo lep ih stvaren referat o šušmarstvu. Iz (njegovega poročila posnemamo, da je njegova ugotovitev »kdo je šušmar« zelo drastično prikazana. On deli šušmar-je povsem pravilno v sledeče kategorije: Na šušlmarje, ki niso imeli nikdar obrtnega lista; na šušlmarje obrtnike, ki poleg svojega oibrta izvršujejo dbuge obrti' ih posegajo izven svojega določenega ozemlja, ter na šušmar je samouke. Da se je šušmarstvo baš v brežiškem okraju močno razpaslo, je krivda na premilih kaznih, ki jih določajo upravne oblasti. Da so žandarmerijske izvedbe po večini brezuspešne, da ljudstvo močno podipira šušmarje, ker smatra, da je po šušimairju izgotovljeno delo
cenojae. v en ko je pa anv nesložen m premalo energičen nastop upravičenih obrtnikov.
Mnogo bi pomagal k zatiranju šuš-manštva energičen nastop pravnih oblasti ter brezobzirne prijave šušmarjev na davčho upravo in na OUZD. Kaznovati se pa morajo tudi vsi oni obrtniki, ki svoje obntnice, oziroma svoje ime, po-sojluljejo neupravičenim. Razprava je sledila temu poročilu, in so vanjo posegli gg. Rebek, Vogrinc Jože, Kralj, Stnubelj, Vogrinc Karel, čater in drugi. K drugi točki dnevnega reda ni bilo nobenega izdelanega referata, pač pa je govoril g. Šimenc, ki je v sebi priznanem zavijanju hotel pripraviti tako resno zborovanje v običajno brezplodno debato o 'ločenih zbornicah. Nadejali smo se, da naši pobomiki v društvu Jugoslovanskih Obrtnikov hodijo po deželi z namenom, da dvignejo samozavest obrtništva in da skušajo ojačati žal danes premočno raztrgane obrtniške vrste. Z gohjO o ločenih zbornicah nima obrtništvo prav nič, ampak ono 'potrebuje stvarnega pouka in poštenih informacij. Zalto smatramo obrtniška zborovanja, ki se 'sklicujejo v tako resnih časih, veliko bdij za vzvišena, kakor da se mora ina njih sejati rahdor in sovraštvo. Navzoči podlpredisedlnilk Zbornice za TOI g. Rebek je ina zavita demagoško podana poročila g. Šimenca pojasnil resnično isltanje.
Obširna razprava se je razvila tudi o 'Socijalfliem zavarovanju obrtništva, delavskem zavarovanju in davčnem vprašanju, kjer so domačini tolmačili svoje težnje in želje. S tem se je zborovanje dostdjno zaključilo in navzoči so sprejeli resolucije, ki se nanašajo na zahteve, obravnavane ina zborovanju. O sistemu zbornic se ni glasovalo.
Borbo proti šušmarstvu mora pod* pirati vsak državljan, ker to zahteva korist države, splošnosti, torej tudi posameznika.
Spoštujmo delo svojih rok, spoštuj> mo delo domačega človeka.
Iz uredništva. Uredništvo opozarja' vse cenjene dopisnike, da pošiljajo gradivo za list vselej tako, da ga prejmemo najpozneje vsak torek. Mnogo gradiva smo morali izpustiti, priobčimo pa v prihodnji številki.
Pozor
gg. trgovc in obrtniki!
stavbni ln pohištveni pleskar ln ličar. — Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 23.
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Telet. 84—76.
Pločevinaste predmete dobite najceneje pri
Karol Hribernik
kovlnostiskarstvo
Ljubljana VII Žibertova ulica št. 27.
Izdelujem
vsa v stroko spadajoča dela po naročilu in načrtu in se priporočam.
Delo solidno!
Bakrene, medene In alu-minijaste predmete
za obrt, gospodarstvo in kuhinjo izdeluje solidno tvrdka
M
JOSIP OTOREPEC
LJUBLJANA, Za Gradoma štev. 9 (ob koncu Streliške ulice)
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4	PODRUŽNICA: LJUTOMER
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051	Telefon	št.	2508
Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Glavni In odgovanl nrecHk Vtedkatr PMfer.
konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
V>.'	žcV'	£'	j?