148
Dr. Mihael  Opeka: Spomini na Jožefa  Cimpermana.
Jožefu Cimpermanu.
Ob tebi večkrat sera sedel, (Želim  pokoja duši tvoji.) Resnobnih lic na stol priklenjen Sedel si ti na desni  moji. O časi,  ki so  bili,  dnevi, Ki so  minuli vekomaj! O govorica,   ki je  slula Med nama živo nekedaj, O  bela miza javorjeva, Za tebe ječa,  zame raj, O  vse,  kar nate me   spominja, Vse v  mojem srcu se zrcali, Vse me raduje, sladko  žali . . .
Ob tebi sem sedel ljubeč,
In govorila sva o petju lepem
Zvenečem na slovenskih tleh,
O glasih rodnega jezika,
O  rajnih velikih možeh,
In  črtala sva domovini
Bodočnosti  obzorje jasno
In  bičala sva svetojezna Sovražnike domu opasne. Ni sebe nisva pozabila, In vzdihoval sem jaz — ne ti — O  sreči,  ki mi je svetila, O  srcu,  ki za njo   medli, Mladenič jaz — ti mož izkušen, Ki  bridko  te je trlo  zvanje, Ki si življenje že odslavljal, Ko jaz še nisem stopil vanje.
Prijatelj  moj, učitelj  moj, Jaz še te v srcu nosim zvesto. Zamišljen v lepe one čase, Samevam in ugibljem  cesto: Na zemlji jaz, pod zemljo ti Počivaš  v hladni  zdaj  odeji. Kdo  naji srečo je dosegel? Bog daj,  da bil bi ti  srečneji, Ti,  ki si v črno jamo legel.
Anton Medved.
Spomini na Jožefa Cimpermana.
(Spisal dr. Mihael  Opeka.)
INe morem si misliti, da ga ni več ob veliki orehovi mizi v prijazni sobici ljubljanskega predmestja, da ga ni več pesnika-trpina in trpina-moža, a moža-vzornika! Toda brezčutne črke so neizprosno govorile tožno resnico: da je dne 5. vel. travna 1. 1893. ob 8. zvečer izdihnil svojo blago dušo pesnik in pisatelj slovenski, Jožef Cimperman. — ,Spomine' sem naslovil te vrste; in v resnici hočem, da podam le nekaj spominskih črtic o Cimpermanu, kakor so mi utisnjene v dušo izza skoro dveletnega osebnega občevanja ž njim.1) Ako pripomorem ž njimi vsaj nekoliko do tega, da izreka s spoštovanjem Gimpermanovo ime sleharni zavedni Slovenec ¦— dovolj mi je plačila.
I. Prvi sestanek.
Oblačen in mrzeč je dan bil v zimi. (Cimp. Kristali, ig.)
Meseca listopada leta 1889. je bilo, da sem prvič potrkal na Cimpermanova vrata. Kakšna Čustva so me prešinjala tedaj, razume   oni, ki
J) O življenju in delovanju Cimpermanovem glej zlasti: ,Jožef Cimperman. O petin dvajsetletnici književnega delovanja njegovega' spisal A. Funte k. (Ljublj. Zv. 1. 1890. št. 9—11).
mu je tudi kdaj v mladosti, kakor meni, že ob samem imenu pesnik mogočen ogenj netil prsi, da mu j.e mogočneje utripalo srce, in urneje krožila kri po žilah. Slučaj je bil, ki me je privel takrat do Gimpermanovega oskromnega doma, a jaz sem mu bil hvaležen in mu bom vse življenje. — Z vrat pesnikove sobe so me pozdravili pomembni KastelČevi stiki:
Zvestim  prijatlom  same se  odpirajo  hišice  duri, Volkom,  lisicam povem:  trkali  boste zastonj!
V stanici se je pa odzval krepak, moški glas mojemu trkanju. Vstopim, predstavim se, govoreč neokretno o že daljČasni želji, da se upo-znam s pesnikom, o časti in sreči, ki me je doletela to trenutje, ko se mi je izpolnila srčna želja, itd. Pesnik se je nasmehljal in mi prijazno velel sesti. Morda mu je bil tudi ob tem mojem posetu, kdo ve kolikič že, zopet na misli bridko-šaljivi sonet, v katerem primerja sam sebe medvedu in levu, ki ga hodi za kratek čas gledat zvedavo ljudstvo:
Ljudje v železnem kurniku  medveda In gledat hodijo,  poslušat leva, Kako  rohni zverina kralj  in   —   zeva, Renčeč kožuhar pleše, lega,  seda.
Dr. Mihael  Opeka: Spomini  na Jožefa  Cimpermana.                                    149
Tako nesrečnik jaz sem v ječi svoji, In vanjo le prečesto radoveden Oči,  ušesa pasti svet se trudi.
(Kristali, 33.)
Vendar mene tisti trenutek bas ni vznemirjala ta misel. Sedel sem in se ozrl po sobi. Zares, uprav tako sem si bil domišljal stanovanje pesnikovo: oskromno, a lično, prikupno. Ob zadnji steni preprosta postelj, v kotu ob nje vznožju železna pečica, večja stenska ura, dvoje omar s knjigami, nekaj stolov ter velika orehova miza
—   to je bilo vse pohišje Cimpermanovo. Po stenah, zlasti nad mizo, so visele razne slike, ponajveč svetlopisi (fotografije) pesnikov in veljakov slovenskih. A tudi veliki vladika Stross-mayer je zrl na hromega pevca ob mizi. Dvoje oken, obrnjenih na precej prostorno dvorišče, donašalo je izbi svetlobe.
»Kako ste me pač našli, tako skritega v tem zatišjur"  povpraša me pesnik.
„Bratranec moj, ki me je k vam napotil, povedal mi je, kje stanujete", odgovorim.
»Poljanska cesta — presta", menil je Cim-perman dovtipno in se smejal, imenujoc presto
—   osmico t. j. hišno  številko  svojo.
Toda meni kakor da ni bila po volji taka veselost in šaljivost. Smeh mi ni hotel nič kaj od srca, niti beseda iz ust. Težko je reči, kaj me je bolj ganilo: to, da sem prvič v življenju videl pesnika, ali pa, da sem videl — takega pesnika. Vendar menim, da poslednje. Moj Bog, kakovo življenje! Zdelo se mi je, kakor da zrem pred seboj Prometeja, dasi ne prikovanega na skalo, a istotako sirotnega, istotako trpečega . . . Gim-perman je moral uganiti, kako misli in Čuti v njega bližini mladi novi njegov znanec. Začel je prav živahen pogovor. Zanimala ga je šola, in zlasti učenje slovenščine v našem razredu. Prav na drobno me je izpraševal o nje učitelju, o načinu poučevanja, nalogah, zanimanju ter oduševljenju dijakov za materinščino, itd. Veselilo ga je sosebno, kar sem mu pripovedoval o prostih dijaških predavanjih iz književne zgodovine novejšega časa, kakoršne smo imeli tedaj v osmi šoli. »Tako je pravo", velel je, »tako se uči mladina spoznavati in ceniti zaslužne može na slovstvenem polju narodovem." — Beseda je dala besedo. Pesniku so preprosti Šolski pogovori vzbudili spomin na brata-pesnika Frančiška, umrlega osmošolca. Postal je zgovornejši, kakor sploh vselej pozneje, kadar mi je pripovedoval o  njem.  Čas je brzo potekal.
»Katero tvarino ste si izbrali vi za predavanje v šoli?" povzame pesnik^dajci razgovor o prejšnjem predmetu.
»Stritarja in njega pridobitve za slovensko pesništvo."
»Velika naloga, težko jo bode obdelati vsestranski."
„ Pretežka za-me ", potrdim jaz, „ tega se dobro zavedam. Vendar poskusil bodem."
»To je da, le pogumno! Kdo ve, kakova kritiška žila bije v vas, ali pa celo — no, kaj bi se obotavljal: izbrali ste si moža-pesnika v oceno in presojo, torej kaj velja, da ste tudi sami — kos pesnika!" . . . Nikoli ne pozabim, kako je uprl pesnik po teh besedah svoje oko va-me. Lice in Čelo in ves obraz pa se mu je nabral v poreden nasmeh.
Mene je bilo sram v dnu duše. Zardel sem, a odgovor mi je obtičal v grlu. Sam sebi bi bil tisti trenutek rad utajil, da sem resnično sem ter tam že grizljal svinčnik ob belem papirju . . .
»Imam vas!" zasmejal se je Cimperman glasno, videč mojo zadrego; »sedaj pa kar natančneje na dan s skrivnostjo! Kolikokrat ste že jezdili na ,sveto' goro Parnaškor" •— In meni se je zdelo, kakor da je hotel pričeti pripovedovati ono klasično ,Ježo na Parnas', v katero je vlil genijalni naš Levstik vso obilost satire in pikre svoje ironije. Prihajalo mi je vroče. —
»Gospod Cimperman", dejal sem, »umejva se na tihem,  saj veste —  —."
»Pa se dejva za danes, no", dejal je hitro on, »porečeva pa prihodnjič katero vec o tem, jelite, ko bodete že bolj poznali Cimpermana in se vam ne bode treba sramovati pred njim niti stikov — ako jih res kaj hrani kako skrito predalce.  Saj  me obiščete še kdaj,  ne-li:"
»Z največjim veseljem, samo ako smem. Prisrčna hvala za povabilo! Kdaj smem zopet priti:"
»Kadarkoli. Ako bodem utegnil, kakor danes : dobrodošli! Ako bode pa ležalo delo pred menoj na mizi, tovarišil bodem njemu, vam pa odgovoril^ na ,dober dan', a več ničesar. Razumeli:' Ce bodete kdaj natančneje seznanjeni z mojimi razmerami, oprostili bodete mojo odkrito govorico."
A jaz sem mu oprostil še tisti hip in povedati ne morem, kako zelo so se mi prikupile one moške besede Cimpermanove. Zadovoljen sem vstal in dejal:   »Z Bogom!"
»Z Bogom!" ponovil je pesnik. »A v roko mi tudi sezite !"
Ponudim mu desnico. Toda kaj mi on samo s prsti in dlanjo tako čudno miga? Moj Bog — popolnoma hrom tudi na rokah! Tega nisem bil znal niti  opazil do  onega hipa.
»Bliže, znanec moj, bliže!" pozove me. Pristopim torej čisto k njemu ter mu sežem v desnico.
i5°
Dr. Mihael  Opeka: Spomini  na Jožefa  Cimpermana.
„Toda nikarte mi je stisniti -—; no, tako, z Bogom !"
„Srečno!" — In sem odšel. — Po poti sem razmišljal o vsem, kar sem videl in cul. Vesel sem bil in žalosten. Kako sirotnega pesnika sem  zrl!
A od tedaj so me Cesto zanašali koraki na Poljansko predmestje k Cimpermanu. In kar sem ga bolj spoznaval, toliko bolj sem cenil in ljubil zapuščenega pesnika-trpina. Saj sem gledal in občudoval v njega sliki toliko jasnih potez: gledal in poslušal sem Cimpermana trpina, in to značaj nega, blagega, krščanskega trpina, gledal in poslušal izvrstnega pesnika in plemenitega, vrlega človeka.
II.  Cimperman — trpin.
Bolestim zlahka mojim ni primere. (Cimp.,  Usehlo cvetje, 16.)
Ako kdaj komu, Cimpermanu podpišemo ta in kar ima podobnih stikov v svojih ,Pesmih'. Zakaj bil je v resnici siromak, in življenje njegovo polno muk in siroščine, pomanjkanja in zapušČenosti. Neki prijatelj in podpornik pesnikov v zadnjih letih mi je imenoval Cimpermana v svojem poročilu o smrti in pogrebu njegovem ,nenavadnega slovstvenega mučenika slovenskega naroda', dostavljaje: „Nenavadnega mislim zato — ker, Če gremo po vsej zemlji, med vsemi milijoni Človeštva, brez dvojbe ni pet takih vzgledov."
V teh besedah je zelo malo pretiranja. Da, uverjeni bodimo, da jim mora do cela pritrditi, kdorkoli je kdaj od bliže gledal pesnikove okol-nosti! •—
Hrom na nogah in rokah je bil Cimperman od svojega trinajstega leta dalje jetnik v pravem, dobesednem pomenu. Od trinajstega leta — a doživel jih je sedeminštirideset! Torej celih dolgih triintrideset let zaprt v tesno stanico svojo ter priklenjen na bolniški stol in posteljo! In kako zaprt, kako priklenjen!
Čestokrat, kadar sem sedeč poleg njega Čul, kako je s krepkim svojim glasom zaklical sestri svoji: „Marijca! Pridi no in vzravnaj me nekoliko kvišku!" ali pa: „Nagni me sem, nagm tje!" in sem zrl, kako so dobre sestrine roke vršile vsekdar z največjo voljnostjo in ljubeznijo delo svetega usmiljenja ]) —, Čestokrat mi je tedaj prišlo na misel: „Kaj bi neki začel sirotni pesnik, da nima še tega požrtvovalnega bitja na svetu?" — Samemu, popolnoma brez vsakega svojca   bi  mu  ne   bilo   možno   živeti.
x) Blaga, še živeča sestra pokojnega pesnika naj mi dobrohotno oprosti, da sem vpletel nekaterikrat tudi njeno ime v te ,Spomine'. Brez njega bi jih bilo pač težko pisati.  — Pis.
Kako neki: Ko se niti premakniti ni mogel sam z mesta, kamor so ga bili jedenkrat  posadili?
Resnično žalostno je bilo gledati sicer krepkega moža na rokah in nogah čisto nerazvitega in brez vsakoršne moči. Noge mu niso bile niti v najmanjo rabo, roke je mogel rabiti le s težka pri jedi in pisavi. Da, celo jedil mu je morala ponajveč podajati sestra — kakor otroku . . . Pri pitju pa je je vsekdar neobhodno potreboval. Zakaj ni mogel stegniti ali dvigniti niti levice niti desnice. Pisal je — ali s kolikim naporom! Vse truplo mu je moralo biti na mizi. Pero je komaj z vsemi prsti obdržal v roki. In predno je samo obrnil list, napisal bi kdo drugi že nekaj vrsta.
A da so bile tako brezčutne te roke in noge njegove, kakor nerabne, bilo bi še. Toda brezčutne, žal, da niso bile; in nihče ne ve, koliko je moral prebiti Cimperman v zimski dobi. Četudi se mu je posrečilo priskrbeti si potrebnega kuriva — sobo je imel gorko, a njega je zeblo, neprestano zeblo v roke in noge.
Nikdar ne pozabim prizora, ki sem ga večkrat zrl. Pred pesnikom na mizi leži jedna, dve poli korekture. Zelo se mudi: do večera treba, da je gotov. Ves je torej zaverovan v svoje delo: bere, Črta, popravlja.  Kar mu omahne pero.
„Marijca!"   pozove sestro.
Sestra prihiti   iz  kuhinje   ali   iz   prve   sobe.
„Marijca, pogrej mi nekoliko desnico, da morem zgotoviti vsaj še to-le stran pred poldnem!"
MolČe seže sestra po ledeno-mrzli roki bratovi, položi jo med svoji in sope in diha vanje, da mu jo nekoliko segreje.
„Dobro je", meni potlej pesnik — „skloni me zopet k delu!"  In bere, Črta, popravlja dalje.
Podobnih prizorov ni nedostajalo nikoli v skromnem Cimpermanovem stanovanju. Toda česar nisi čul, to so bili — vzdihi. Ječal in tožil ni pesnik zaradi bede svoje, vsaj vpričo drugih ¦— lahko bi dejal — nikoli. Ako pa se mu je vendar-le na redke Čase utrgal kak vzdih globoko doli v duši — prav gotovo je bilo proti njegovi moški volji. In tedaj so morale biti jako,  jako grenke ure!
O hoji ni biJo pri pesniku nikakega govora. Niti stopiti ne bi bil mogel na nogo, da je prav kdaj poskušal. Potemtakem mu je moralo biti celo v stanici odločenih le dvoje mest: pri mizi in v postelji. Z jednega na drugo pa ga je prenašal jutro za jutrom in večer za večerom branjevec,  stanujoč v isti hiši.
Imel je sicer voziček, ki naj bi ga povozil od časa do časa pod milo nebo ter osobito poletni Čas vsaj parkrat iz mesta. Toda to je — stalo denarja, a Cimpermanove razmere so bile oskromne, in dvakrat oskromne.  In tako se je
Dr. Jos. Križan: Huda  ara.
I5i
prav lahko pripetilo, da ni dihal po celo leto zunaj hiše zraka božjega.
Vse to je trpel Cimperman in še mnogo več. Kar sem tu povedal, to so le poteze, črtice, iz katerih si je  težko ustvariti   popolno   sliko.
A ko bi tudi do cela poznali našega pesnika telesno gorje in trpljenje —, vse njegove bede bi le ne poznali. Po vrhu vsega je namreč trkala na Cimpermanova vrata še težka skrb za — vsakdanji kruh. Drugače ni moglo biti. Zaslužki pičli, podpore ne prebogate — a plačati in kupiti je bilo treba sleharno stvar. Tako je prišlo Čestokrat do z.adrege in nedostajanja. A če to ne, vsaj hraniti je trebalo in stiskati in računiti natančno, natančno. Evo jednega samega vzgleda!
Nekoč sedim po navadi pri mizi poleg pesnika.
„Dejte no", pravi mi, „upalite si svojo tolikanj ljubljeno svalčico!" (Seznanil sem ga bil s svojo — tobakarsko  slabostjo.)
Ub hudi uri tudi grmi in se bliska, in zbok tega je treba, da tudi o blisku in gromu iz-pregovorimo besedo. Omenili smo že, da je hudourni oblak silno električen. Njegovo elektriko spoznamo po blisku, ki ni niČ drugega kakor velika električna iskra. Blisek ima ista svojstva, pa tudi tako deluje, kakor električna iskra, seveda v veliko večji meri, tako, da ga štejemo med veličastne in strašne električne pojave. Kako so pa preiskovalci prirode spoznali, da je blisek električna iskra ?
VVinkler in Nollet sta prva trdila odločno, da je blisek električna iskra, toda s poskusi še tega nista dokazala.1)
Francoza Dalibard in Delor sta dne 10. velikega travna leta 1752. pritrdila dolg železen drog na stražnici, in sicer tako, da je njegov dolnji konec segal v stražnico. Ko se je tega dne približala huda ura, dajal je dolnji konec železnega droga v stražnici v navzočnosti župnika Marly-a velike električne iskre, katere so bile modre barve in so imele duh po žveplu. Neodvisno od omenjenih dveh Francozov je dokazal tudi Benjamin Franklin meseca rožnika leta 1752. s svojim zmajem, (ki je dandanes otroška igrača), da je blisek električna iskra. Ko se  je  namreč  približala  huda  ura, izpustil  je
1) Fischer: Geschichte der Physik.
„BaŠ sem to hotel storiti", odvrnem — „ali spaka, da je ni nobene več v žepu! Gospodično sestro pa nerad vedno nadlegujem, da mi hodi po-nje."
„Kaj  — nerad,  nerad!  — Marijca!"
Sestra pride. Poprosim jo torej, da mi stopi po par smodČic.
„Ali tebi tudi kajr"   povpraša pesnika.
„Nič. Ta mesec bode trda dovolj brez jedne same smodke." Pristavljam, da je kadil smodke po  poldrugem novčiču  —   —.
Takih vzgledov bi lahko navel še več. A tudi drugačnih: o tihi grozi pesnikovi, kadar se je bližala zima, in v zimi novo leto, kadar mu je potekal plačilni rok za   stanovanje,  itd.
Toda dovolj! Dovolj bodi spominov o trpinu — Cimpermanu, spominov, izmed katerih ni vesel niti jeden razven onega, da je nosil pesnik svoje gorje voljno, moški, s pravo krščansko potrpežljivostjo in udanostjo, kakor paČ nosi boli — plemenit duh!           (Konec.)
Franklin svojega zmaja, na katerega je pritrdil bodeč železne žice. Na koncu motvoza, s katerim je Franklin izpustil zmaja v višave, privezal je ključ in nanj svilno vrvco. Ker je bil motvoz suh, zato Franklin iz početka ni opazil električne iskre; toda ko je motvoz zmočil dež, opazil je električno iskro. Tako je bilo tedaj dokazano, da so oblaki električni in da blisek ni nič drugega, kakor električna iskra.
Vogel je 1. 1871. opažal blisek s spektroskopom in se je uveril, da je spektrum bliska povsem jednak spektru električne iskre v zraku. Črte kisika in vodika v spektru svedoČijo, da blisek kemiški razkraja vodene pare v zraku. Toda vsak blisek ni dal istega spektra; pri nekaterih so se opazile določene Črte, nekateri bliski so pa imeli spektrum brez črt. Nekateri bliski so imeli jasne Črte v rmeni barvi solnč-nega spektra, nekateri so pa imeli v zeleni in modri barvi jasne črte.
Po obliki razlikujejo preiskovalci prirode različne vrste bliska.  Liais razlikuje te-le vrste:
1.   RavnoČrtni bliski, kateri se vrste hitro drug za  drugim,  sproživši  se   iz oblaka  na  zemljo.
2.  Nepretrgani semtertje šireči se bliski. 3. Pretrgani semtertje šireči se bliski. 4. Vijugasti bliski, t. j. taki, ki se vijejo sem in tje. Kamtz razlikuje blisek samo v obliki črte in v obliki
Huda ura.
(Spisal dr. Jos. Križan.) (Dalje.)
Spomini na Jožefa Cimpermana.
• (Spisal dr. Mihael  Opeka.)
III. Pesnik.
Oj, pevske želje ve presladke, ljube .. (Usehlo cvetje iS.J
G
cimperman je bil pesnik, in pesnik po ,mi-            Prijetno je bilo občevati s Cimpermanom-
losti božji'.                                                                     pesnikom, poslušati njegove nazore   o poeziji,
Nimam namena   braniti Cimpermana proti      greti se o njegovem navdušenju za-njo.  In po
ugovorom, da so pesmi njegove trde, težke, da     pravici   bodi povedano:   da imam malo lepših
jih ni z lepa umeti.  Vendar si ne morem kaj,      pomnenj  od ur, ki sem jih preživel poleg pes-
da ne  rečem  jedne   same   besede: Pesmi   nje-     nika-prijatelja pri orehovi mizi.  ;— Rad je go-
gove so moške,  klene, globoke.  In to je vse-     voril Cimperman o vzvišenem  zvanju  svojem,
kako jeden vzrok, da jih ne mogo umeti sosebno oni, ki neradi mislijo, in pa, katerim je bistvo pesmi v vzdihih in mehkužnih tožbah! Drug, resen vzrok, zbok katerega je morda v istini nekoliko težko do cela umeti proizvode Cimpermanove muze, pa je bas življenje in nepoznato trpljenje njegovo. Tu je na mestu Goethejev izrek:
Wer den Dichter will ver-
steh'n, Muss   in   Dichters   Lande
geh'n.
O tem sem se uverjal sam, Čim dalje sem občeval s pesnikom. Kolikokrat sem prebiral poprej n. pr. njega pesem ,Sestri svoji'. A Čutil in razumel sem vedno le — malo. Besede,  mislil
srčno rad. In kakor o njem, tako o vsem, kar je bilo v zvezi ž njim. „Pesništvo — resen posel", to je bil glavni stavek njegovih ,propo-vedij' •— kakor jih je imenoval včasih. In kadarkoli ga je izrekel, zagrozil se je izvestno nanje, ki smatrajo pesništvo za — igračo.
„ Žal" , zmajeval je, „da so ljudje tako ne-zmiselni! Vsak čevljar bodi že pesnik! ¦— A kdor je sposoben, neče se učiti. Kako pa sem se jaz želel učiti nekoč! Toda tedaj ni bilo uče-nikov. Ali sem vam že pravil, kdo je bil moj prvi učenikr" „ Niste."
„Andrej Praprotnik. On mi je delil tudi sem si, in lepe besede. Pozneje sem spoznal in prve nagrade — pomaranče in piruhe. — Potlej danes sodim drugače. Ne same besede, marveč nisem imel nikogar do Stritarja in Levstika. S vsa obilica resnice in pristnega Čustva, celo hva- Stritarjem sem občeval pismeno, z Levstikom ležno srce pesnikovo  je že v oni pesmi.                osebno, za kar mu ne vem nikoli dosti hvale.
Jožef Cimperman
Toda te vrste
spominom
Živa beseda  je   živa  beseda,   prijatelj   moj,   in
,DOM  in SVET"   1895, št. 6.
102
Dr. Mihael  Opeka: Spomini na Jožefa Cimpermana.
Levstik — on je znal učiti!" — Krepko je zvenel Gimpermanov glas, kadarkoli se mu je zasukal govor na Levstika, in oko in lice mu je žarelo. In ni se mu ustavil tako z lepa tok besedij.
„Dobro pomnim", pripovedoval je, „kako me je prvič obiskal. ,Zadnjič sem zopet bral nekaj vaših pesmij', dejal je prišedši, ,in moram reči, da z veseljem opažam, da se trudite po-vspeti se do Čistosti in pravilnosti v slovenskem jeziku'. — To so bile njega prve meni govorjene besede. Vesel sem jih bil, saj so bile poleg vsega drugega ¦— Levstikove. Poslej je prihajal Cesto — trda, robata skorja, ali dobro, zlato srce."
Cimperman je prestal za hip, kakor da si je hotel priklicati v spomin vsega Levstika, kakor je živel in dihal. Potlej pa je nadaljeval o iz-bornem svojem učitelju:
„Strog je bil, presneto!" poudaril je, „ali dobra takova strogost! Poslušajte, kako je delal s pesmimi! Položivši pred-se list, čital je naj-prvo rime, in to kar je mogel po ribniški. ,Srce — morje, smejh ¦— grejh, lepu — taku' itd., kakor bi prebiral tipke po glasoviru. In rečem vam: gorje, ako niso bile čiste! Kadarkoli se je spotaknil ob kaki taki-le, kakor: ,Srce — dekle, oČjem — smejm, sladku —¦ z ženuo', zavpil je kakor obseden:
,Že spet! Ali vam nisem dejal: drejto pa ne pejsem!' — In pravo je bilo! Skoda, ker ga ni več, da robanti danes nad našimi mladimi! Jeli-te, ha, ha?"
In pogledal" me je pesnik-prijatelj z velikim svojim očesom, in zopet se mu je lice nabralo v smeh, prav kot tedaj, ko me je ob prvem posetu izkušal, kako je s stiki — v predalcu . . .
Jaz pa sem po vseh njegovih spominih o Levstiku gledal v Cimpermanu — drugega Levstika. Tudi on je bil strog učitelj, trd kakor kamen, kadar je bilo do pravilnosti, Čistote in blagoglasja v pesmi. Sam dovršen v obliki, zahteval je toisto od sleharnika, kogar je srečal na poti parnaški.
Vem, kako sem mu včasih s strahom in težkim srcem bral mlado, drobno skovanko. (Uganil je bil pesnik o prvem sestanku, da si kdaj kaj vec zaupava.) In kako tudi ne? Doli kje v tretji, Četrti kitici   sem znal za nepravo,  be-
težno rimo . . . Kdo ve, morda jo bode moči utajiti! Berem dotiČni vrsti kar najbolj ravnega jezika: „ . . . v dnu . . . strahu". Potlej hitro dalje. — Zaman!
„Kako, kako;" zarohnel je poleg mene. ,,Se jedenkrat prejšnja stika!"
Budil se v duše  moje dnu
Tolažbe čut je in   —   strahu   ¦—   —
ponavljam plašno.
„Ne bodeš! ,V dnu pa — strahu'; kje pa je rima ostala?"
„Ni mogoče drugače na tem mestu", ugovarjam jaz. „Vse sem že poskušal, a ne morem dobiti inačice  (varijante)."
Toda po teh besedah je bil stoprv ogenj v strehi. „Kdo je dejal, da ni mogoče! Preteta lenoba taka, da ji ni nobena stvar mogoča! Kolikokrat sem vam že neki dejal:
Vse imamo   —   pa  ne  znamo, Le iščimo   —   da dobimo!
Črto  pod tisto  rimo,  in mir besedij!"
HoČeš nočeš, moral je storiti človek, kakor je velel neizprosni ukaz učenikov. In kako dolgo je trebalo včasih Črtati jedno samo kitico!
V obče je bil Cimperman velik nasprotnik onih ljudi), ki menijo, da je bistvo pesnikovo v tem, da mu stiki kar iz rokava lete. „Takih sploh ni na svetu", rekal je, ponavljajoč neštetokrat ne vem čegav nemški izrek: Gute Witze wollen erdacht sein: Gute Verse wollen gemacht sein.
„Piliti treba in zopet piliti, da dobimo naposled lep, čist kristal. Tako so delali drugi, ki so bili večji geniji od nas; zakaj ne bi delali mi tako ia In vselej se je razvnel ob taki govorici.
Ako ga je katera stvar kdaj ujezila, to ga je izvestno oporekanje s pesniško slobodo. „Zo-pet nič drugega kakor le.noba!" dejal je in moško pristavil, da, kar se dostaje njega, vidi vso svojo pesniško slavo v besedah, ki jih je zapisal prof. Leveč v oceni njegovih „Pesmij" („Ljubljanski Zvon" 1888.), rekoč: „ Licentia poetica mu je — neznana stvar".
Skratka, Cimpermanu je bilo mnogo do oblike v pesmih. Do kolike dovršenosti se je povspel v nji sam, uveri se, kdor čita le jeden plod  njegovega   peresa.    Umetelnejših,   pravil-
Dr. Mihael  Opeka: Spomini  na Jožefa  Cimpermana.
163
nejših, čistejših stikov v slovenščini nimamo. — A je tudi imel uho za blagoglasje in rime! Uho tanko, kakor morda samo Levstikovo ni bilo. Tako, da se je bilo le čuditi tolikemu sluhu in Čutu ob sleharnem najmanjem neskladu.
Kakšno pa je hotel imeti Cimperman pesem po vsebini? Odgovor je kratek: moško! Težko bi bilo prešteti, kolikokrat mu je vzkipel srd na ,mehkužne, golobrade mladiče', ki ne vedo drugega, kakor ,topiti se' ali v ,brezkončnem žalju' ali pa v ljubezenskem morju'. Strašno je bilo včasih, kadar je robantil na ,ohe' in ,oje', na ,vzdihe' in ,solzice', ženske ,angele' in ,angelčke'.
„Ti mehkuži!" grozil se je, „taki so kakor tisti pravi polž-mehkuž, ki ga še tako potresi s sladkorjem — iz ust v želodec ga ne spraviš! Ali pa Če ga, obležal ti bode tam doli! Toda le počakaj, taka poezija mora strani od nas, mora!"
In zdelo se je, kakor da so se mu baš ob takih trenutkih svete jeze rojevali vsi oni klasični sonetje v ,Saturi', ki v njih tako neusmiljeno šiba to resnično in pogubno smer v pesništvu, bodisi slovenskem, bodisi katerem koli.
„Potlej pa tista neslana ljubezen!" srdil se je dalje, „ki vse skupaj ni nič drugega kakor sama — laž. Saj ne rečem: tudi jaz sem grešil v ti točki. Danes ne bi več. Vendar, tako ohlapnih neumnostij pa le nismo nikoli pisali, kakor jih kvasijo dandanes!" .
Toda poreče* kdo: „V Cimpermanovi zbirki je le preveč ljubezenskih pesmij, da bi verjeli v takove nazore njegove. Ali zatrdim na dragem spominu njegovem: To so bili njega nazori, drugaČih mi ni razkladal nikoli. In zakaj ne bi mogli biti? Ali jih mar drugodi ni oznanjal? Ali ni ,Satura', poslednje delo njegovega srca in uma, takorekoc živa šiba ,svetobolcem' in sanjavim, nesrečnim ,zaljubljencem'? In v ,Pesmih' samih, naj so že ,Iveri' ali .Kristali', ali kakoršnega koli naslova — kolikokrat beremo vedno isto besedo o moštvu in pristnem čustvu, o zdravi poeziji!
Da je Cimperman sam v prvi dobi svojega pesniškega delovanja zapel marsikatero zaljubljeno', to je resnično. Ali kaj za to? Iz tega ne sledi prav nič,  kakšni   naj   so   bili Cimper-
manovi nazori poznejših let o ljubezni ali o erotiki, ko se je razvil v njem trezni mož. In na vse zadnje: saj ni zametal erotične pesmi, ako je bila zares pesem, lepa, poštena, in ne samo peščica lagodnih stikov, zarastlih od vzdihov in premočenih od  solza.
A sam ni prijel v svoji moški dobi nikoli več za ljubezenske strune. Izbiral si je rajši resnejših, vzvišenejših mislij, katere je vlival v one krepke, kakor iz mramorja izklesane sonete.
V sonetih je Cimperman pel najrajši. Nekoč mi je povedal, zakaj. Zato, da mu je težavna oblika ob gotovih časih in trenutjih obvladala burno čustvo, ki bi najrajše kipelo na dan prosto, šumno,  brez blažilne primesi razumove.
In tega pesnik-mož ni hotel. Zato je družil v svojih proizvodih vsekdar čisto, neponarejeno Čustvo srca s treznim govorom razuma. A lepe te spojine je podajal v lepi posodi.
Slava njega pevskemu  geniju!
IV. Človek.
In ta razvnetost in  človekomolje, Katero ljubljencu slepo se klanja, Povzdiguje ob troških ga resnice.
(Satura,  ij.J
In še in še — spomini. Preproste poteze sicer, ali zato nič manj lepe na Cimpermanu človeku. Evo nekaterih na kratko!
Pred vsem je bil naš pesnik človek — kri-stijan. Zakaj omenjam tega:' Kaj se ne umeva ob sebi: Umevati bi se moralo, a žal, da se ne vsekdar in pri vsakomer! Koliko je po svetu ljudij: učenjakov, modrakov, pisateljev, pesnikov — sploh velikih ljudij, a slabih ali pa ni-kakoršnih kristijanov. Tak ni bil Cimperman, Čegar mišljenje in dejanje je bilo — verno. In to v tožnih in veselih dneh, ako je mogel kdaj govoriti  o poslednjih.
Cestokrat sem se uveril o takem duhu njegovem; a sosebno nekoč, ko sem ga obiskal pred velikonočnimi počitki.
Bili smo vsi skupaj v pesnikovi sobi: on, sestra in jaz. Prav navadne stvari smo se pomenkovali.
„Kar je vsejedno prišel veliki teden in je", pravi pesnik, „dasi smo ga težko pričakovali, osobito taki-le zmrzuhi, kakoršen sem jaz.  Ali
12*
I 64                                    Dr. Mihael  Opeka: Spomini na Jožefa Cimpermana.
sedaj se bode treba zasukati, Marijca! Prve dni, v ponedeljek ali torek, hočem, da opravim svojo dolžnost. In veš, da treba dotlej lepo posnažiti in pospraviti  obe sobi?"
»Mislila sem že na to", odvrne sestra, „vse bode v redu."
Iz poČetka nisem prav razumel, o Čem govorita. A skoro mi je bilo jasno, da govori pesnik o svoji krščanski velikonočni dolžnosti, katere ni nikoli pozabil.
Drugikrat sem bil slučajno pri njem popoldne taistega dne, ko so mu bili prinesli zjutraj sv. obhajilo. In čuditi se je bilo toliki čistoti in prazničnosti celo v kuhinji, skozi katero so nesli Najsvetejše. A Cimperman je zahteval tako, in sestra mu je rada ustrezala.
To   jeden,   poseben   dokaz   o   pesnikovem krščanskem mišljenju in življenju.  A kolikokrat je pokazal sicer jasno in odkrito svoje verno srce, ono isto sreč, katero je hotel, da v vseh stiskah in nadlogah upa v Boga, ono isto, katero naravnost glasno  daruje   svojemu Stvarniku, govoreč v poslednji svojih ,Pesmij': Duša moja v Tebe upa, V svet in v slabe svoje ne kreposti: Svet obetal meni je sladkosti, A dajal mi v zlati časi strupa, In če roka Tvoja me ne vodi, Noga se udira mi povsodi. Stvarnik,  svoje Ti srce darujem, Misel Tebi vsako posvečujem, Milostiv se name Ti oziraj In slabotnika podpiraj!
(Večerna molitev pesnikova.)
Že zaradi te jedine poteze svojega značaja se nam mora prikupiti Cimperman — Človek. A imel je poleg vernosti še drugih vzornih svojstev. Velika je bila pesnikova oskromnost, moška njegova odkritosrčnost, nad vse občudovanja vredna pa hvaležnost njegova. Kako zelo je bil hvaležen siromak Gimperman vsakomur, kdorkoli mu je izkazal le najmanjšo uslugo! S kolikero ,hvalo' in ,prisrčno hvalo' te je obsipal sicer ne pregosto-besedni pesnik, ako si mu spisal samo kratko, desetvrstiČno — pobotnico!
Ne more mi iz uma, kakšno mi je napravil nekoč, ko sem ga pred velikimi počitki preskrbel hkrati s pobotnicami za počitniške mesece.
„Jutri popoldne gotovo zopet pridite", dejal mi je, ko sem odhajal, „imam nekaj važnega vam povedati."
Pridem. — »Bog vas živi!" pozdravi me pesnik veselo. „Saj bodete menda utegnili nekoliko deljr"
„Vsekako — za važne pomenke, katerih ste mi obljubili", menim jaz.
„Dobro, sedite!" pravi nato pesnik in za-kliČe:  „Marijca!"
„Precej!"  oglasi se sestra v drugi sobi,
In v trenutju je stal v moje silno iznenajenje in osuplost pred menoj na mizi krožnik z veliko meseno klobaso, pol litra vina in velikanski krajec kruha.
„Ne dotaknem se nobene stvari", dem presenečen, „da bodete vedeli še kdaj v prihodnje oškodovati se z menoj!"
„Morate!" zavrne pesnik, „pa hitro, hitro, potlej govoriva o važnih stvareh." Teh poslednjih seveda ta dan ni imel. —
In ko sem se še branil, dejal je užaljen: »Prijatelj moj, nikar me ne žalostite! Vzemite za dobro, kar imam, in ne zamerite mi preprostosti moje!  Sicer nisva več prijatelja."
A to je zopet le jeden sam vzgled. Priča sem bil tudi drugačnim prizorom, priča nekoč celo hvaležnim — solzam pesnikovimi
O potrpežljivosti Cimpermanovi, o voljni udanosti v trpkih mukah življenja njegovega sem govoril. O njegovi prijaznosti, veselosti, živahnosti in zabavnosti, kadar je imel okrog sebe več prijateljev ¦— govoril bi zaman.
Da, ves tak je bil Gimperman — Človek, da tudi meni
Vzkipeva duša mi od spoštovanja,
Ko se na moško njega spomnim  lice.
(Satura, ij.J *
Poslej ga ni. In ne morem si misliti, da ga ni več ob veliki orehovi mizi v prijazni sobici ljubljanskega predmestja . . . Večerni zvon mu je zazvonil v počitek, in šel je počivat trpin, utrujen od težave dela, počivat vojščak po mnogih trdih bojih. (Gl. Kristali, 36.) Utihnila je struna njegova, umolknila mu krepko-zveneča beseda ... A minulo tudi trpljenje in borjenje njegovo. Počivaj sladko!