Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (-4/8 °C), soboto (-2/4 °C) in nedeljo (-2/2 °C) bo delno oblačno.
Četrtek, 1. decembra 2016 številka 48 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
Nekaj občanov se je pred začetkom seje v znak protesta proti azilnemu domu v Stari vas zbralo pred občinsko stavbo.
TAKO mislim
Za sprejem azilantov postavili pogoje, proračun sprejet
Zadnja letošnja seja Sveta Mestne občine Velenje je minila v znamenju morebitne vzpostavitve azilnega doma v Velenju, ki naj bi ga Ministrstvo za notranje zadeve uredilo v nekdanjem
samskem domu Vegrada, čemur pa odločno nasprotujejo krajani Stare vasi. Tudi svetniki so namenili, da ta lokacija ni najbolj primerna, niso pa rekli NE azilnemu domu. Dovolili bi do naj-
več 30 namestitev, za to pa so postavili več pogojev. Več o tem na strani 3.
So pa svetniki kljub večurni razpravi o azilnem domu, dorekli tudi večino za to zasedanje
predvidenih točk in tako sklenili delo za letos (nekaj poročil so prenesli na januarsko sejo). Predvsem so sprejeli predlog proračuna za prihodnje leto. V njem je predvidenih za skoraj 38 milijonov evrov prihodkov in skoraj za 39 milijonov evrov odhodkov ( razliko bodo pokrili iz letošnjega presežka), predvideno je, da naj bi tudi prihodnje leto sklenili s slabega pol milijona presežka.	■ mz
Garnbretovi skupna zmaga v težavnosti in kombinaciji
■31
Delavec jih opere največ pet
Milena Krstič - Planine
Skrivanje lastništva podjetij ne bo več mogoče. Ne bo več mogoča niti prodaja terjatev ali državnih deležev kupcem z neznanim lastništvom, kupcem torej, ki prikrivajo identiteto. To bo onemogočil novi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Uradu za preprečevanje pranja denarja bo treba prijaviti gotovinske transakcije v višini 15.000 evrov (doslej 30.000 evrov), nadzirane pa bodo tudi gotovinske transakcije, ki presegajo 1.000 evrov.
A s tem si večina zaposlenih v Sloveniji, ne beli las. Saj se zgodi, da kdo opere kakšnih pet evrov ali dva, vendar izključno po pomoti in v pralnem stroju. Kadar se zataknejo za kak šiv ali po napredujoči luknji v žepu zdrsnejo kam niže. To, da bi lahko kaj ali komu v gotovini plačali s petnajst tisoč evri, je večini znanstvena fantastika.
Si jih pa večina v tem času, ko se prižigajo lučke po mestih, ko dogoreva prva svečka na adventnem vencu, želi, da bi lahko vsaj z božičnico, 13. plačo ali nagrado sebi in svojim polepšali praznike, šli bolj samozavestno v kakšno trgovino in v njej na polici segli po čem, po čemer se v navadnih dneh cedijo le sline. Ali pa poravnali kako zapadlo položnico, ki jo niso mogli prej, četudi bi jo lahko brez provizije.
Božičnice, 13. plače ali nagrade ponekod bodo, ponekod jih ne bo. Žal. Lani jih je prejela tretjina zaposlenih v Sloveniji. Z njimi so delodajalci zaposlene (in sebe) nagradili, ker so prispevali k dobremu poslovanju. Običajno so jih izplačali decembra, ponekod že novembra. Letos pa bodo najbrž kje malo zamujale. Država tovrstne nagrade po novem letu namreč obremenjuje le še s prispevki za socialno varnost, ne pa več tudi z dohodnino kot doslej. Vredno premisleka, ne pa hitenja. Med starim in novim je le en dan. To, da si kdaj kaj privoščimo na up, pa obvladamo. Da le bo in da bomo le prej vedeli, če bo.
l:AiX*J<! t? M i til V VI
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
<5


U H J n I	-	V
Prižgali jo bomo ' v petek; 2. decembra 2076,
^	ob 18, uri no Titovem trgu.
—---—-1	M ' V
20-letna zgodba o razvoju turizma
Velenje, 28. novembra - V teh
dneh lahko pred vilo Bianco pogledate rdeč kiosk, ki je del zgodbe o 20-letnem delu Turistično informacijskega centra Velenje. Opremili so ga s propagandnim materialom iz časa, ko je bila v
njem info točka za obiskovalce mesta, na ogled pa so postavili tudi prva kolesa, ki so jih izposojali v TlC-u. V vili je predmetov, slik in diapozitivov, ki pripovedujejo zgodbo TlC-a, še več. Razporejeni so po vsej vili, kjer
so v ponedeljek zvečer spomine obujali nekdanji in sedanji sodelavci centra, ki prav z današnjim dnem postaja del novega Zavoda za turizem Šaleške doline. Več o obletnici pa prihodnjič.
a bš
Z zastavicami so na odprtju razstave »TIC Velenje skozi čas« pomahali vsi, ki so kdajkoli sodelovali z
njim. Da, mahali so vsi.
■
Končen skupine AVE
UttlMDltlM
V EI E M J E
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

1. decembra 2016
Hitijo z deli na cestah
V teh dneh bodo končali še nekaj obnov v mestu Velenje - V mestni četrti desni breg jih bodo v prihodnjih letih morali obnoviti še nekaj
Bojana Špegel
Velenje, 25. novembra - V teh
dneh se končujejo gradbena dela na več cestnih odsekih v MO Velenje. Trenutno še teče obnova ceste na Lipo in ob Goriški cesti v KS Gorica, ob kateri bo nov pločnik. Če bo vreme dopuščalo, pa bodo letos ob njej uredili še kolesarsko stezo. Prejšnji teden so zaključili obnovo Malga-jeve ceste na Konovem. Obnova 200-metrskega odseka Šlandrove ceste pa se je zavlekla, zato še ni končana. Na MO Velenje računajo, da bo v teh dneh.
Tone Brodnik, vodja urada za gospodarske zadeve, nam je povedal, da so zelo veseli, ker je vreme to jesen naklonjeno delu na cestah. Zanimalo nas je, zakaj
so se zavlekla dela na Šlandro-vi cesti v MČ Desni breg. »Pri rekonstrukciji Šlandrove ceste smo sprva računali, da jo razširimo za pol metra, postavimo nove robnike in novo javno razsvetljavo in ob njej uredimo nov pločnik. Istočasno smo menjali meteorno kanalizacijo. Med gradnjo pa se je pokazalo, da moramo postaviti oporni zid, s katerim smo ločili tudi zasebno in občinsko zemljo ob cesti.« Zato so morali podaljšati rok dokončanja del, upajo pa, da jim bo še pred zaprtjem asfaltnih baz uspelo položiti tudi nov asfalt.
Tudi na Gorici so bila dela ob cesti na Lipo in ob Goriški cesti obsežna. Menjali so kanalizacijo in uredili javno razsvetljavo. »Zagotovo bomo uredili celotno ce-
Modre cone prenašajo na Komunalno podjetje Velenje
V MO Velenje veliko pozornosti posvečajo tudi mirujočemu prometu. Parkiranje je v centru mesta uredila tudi uvedba modrih con. A s tem se od 1. januarja 1017 ne bo več ukvarjala občina. To področje bodo prenesli v upravljanje Komunalnega podjetja Velenje, s čimer so se strinjali tudi mestni svetniki in svetnice. To velja tudi za vse 4 garažne hiše v mestu. Dve - garažna hiša pri velenjskem Zdravstvenem domu in nova garažna hiša na Gorici - sta dobro zasedeni. Garažna hiša pod Mercator centrom in nad avtobusno postajo pa žal ne. Letos so ceno za uro parkiranja spustili iz 40 na 30 centrov, a tudi to ni veliko prispevalo k večji uporabi teh garažnih hiš. »Garažne hiše so grajene na dolgi rok, saj promet nenehno narašča. Osebno sem prepričan, da se bosta prijeli tudi omenjeni garažni hiši,« pravi Tone Brodnik.
(r.
LOKALNE novice
Velenje planetu Zemlja prijazna občina
Velenje, 24. novembra - Mestna občina Velenje je včeraj v okviru vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2016 prejela priznanje za odgovorno prizadevanje pri varovanju naravnih danosti, ustvarjanju boljše kvalitete bivanja občank in občanov ter dobrom informiranju o pravilnem odnosu do okolja za te in prihodnje generacije. Natečaj je že sedmič razpisalo društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije.
Sprejem invalidov in prostovoljcev
Velenje, 1. decembra - Danes ob 18. uri bo velenjski župan Bojan Kontič v domu kulture Velenje pripravil tradicionalni sprejem ob mednarodnem dnevu invalidov. Ogledali si bodo predstavo Mali princ Lutkovnega gledališča Velenje. Jutri ob 17. uri pa bo župan v sejni dvorani mestne hiše pripravil še tradicionalni sprejem za velenjske prostovoljce.
a bš
Pečovnikova imenovana za članico DVK
Ljubljana, Velenje - Državni zbor je novembra imenoval novo Državno volilno komisijo (DVK). Za predsednika so znova imenovali do zdajšnjega predsednika Antona Gašperja Frantarja, za njegovega namestnika pa Petra Goloba. Člana DVK sta postala pravna strokovnjaka Franc Grad in Milena Pečovnik (direktorica Visoke šole za varstvo okolja Velenje), ki ju je mandatna-volilna komisija izbrala izmed desetih predlogov.
a mkp
stišče na cesti na Lipo. Če nam bodo v prihodnjih dneh vremenske razmere še naklonjene, bomo takoj začeli graditi tudi kolesarsko stezo ob Goriški cesti, drugače jo bomo uredili spomladi. Potem pride na vrsto še delna preplastitev Goriške ceste,« doda sogovornik in poudari, da bodo s tem za letos dela na cestah končali.
Prehod na Rudarski cesti bo dvignjen
Po hudi prometni nesreči na Rudarski cesti pri Upravni enoti so se na MO Velenje odločili, da poskrbijo za večjo varnost pešcev na njej. Zato bodo ob ce-
Dela na Šlandrovi cesti so bila temeljita, zavlekla pa so se tudi zaradi izgradnje opornega zidu ob njej. Potreba, da ga postavijo, se
je pokazala sredi del.
sti uredili javno razsvetljavo, da bo prehod bolje osvetljen, poleg tega ga bodo dvignili in tako poskrbeli za umiritev hitrosti vozil. Ob obeh prehodih bodo na tej cesti uredili taktilne oznake za slabovidne, ki jih drugi prehodi v mestu še nimajo. Upajo, da bodo tudi ta dela končali pred letošnjo zimo.
Koncesionarju za obnovo ostale 3 ceste
Odločitev, da obnovo in vzdrževanje lokalnih cest MO Velenje preda koncesionarju in podpiše 15-letno pogodbo, se je po prepričanju našega sogovornika že pokazala za dobro. »Koncesijo smo s podjetjem PUP podpisali v letu 2010, do danes pa so naše ceste
postale veliko lepše in varnejše. Ciklus naložb še ni povsem končan, saj na obnovo čakajo še tri ceste. To pa zato, ker jih bo kon-cesionar obnovil po tem, ko bomo zamenjali komunalno infrastrukturo, ki teče pod cestami. Tako smo letos obnovili tudi cesto v Bevče,« izvemo. Spomladi leta 2017 naj bi po izgradnji javne razsvetljave in menjavi komunalnih vodov uredili še preostale tri ceste, med njimi tudi daljši odsek v Hrastovcu. MO Velenje nadzira tako izvajanje koncesije kot potek del, dobro za proračun pa je, da plačujejo enak znesek čez celo koncesijsko dobo. Povečajo jo le za rast življenjskih stroškov. Ob tem jih ne zanima, ali je zima huda in je zato potrebnega več pluženja in posipanja cest, kot tudi ne, koliko bodo stala vzdrževalna dela na njih. »Prvi odzivi iz krajevnih skupnosti po obnovi cest so dobri. Vemo pa, da mora od obnove miniti nekaj zim, da vidimo, kako kakovostno so bila dela opravljena,« še doda Brodnik.
Lionsi zbrali 1500 evrov
Velenje, 26. novembra - V soboto zvečer sta velenjski in žalski Lions klub v velenjskem domu kulture pripravila tradicionalen dobrodelni koncert. Odlično vzdušje so pričarali velenjski trubači Fešta Band ter skupini Pivo in čevapi ter Čaga Boys. Žal dvorana ni bila tako polna, kot so si želeli organizatorji. Predsednik Lions kluba Velenje Gorazd Fric nam je povedal: »Koncert je bil odličen. Tisti, ki smo prišli, smo res uživali,

$
L	'

žal pa »dobrodelno« očitno pomeni, da ljudje ne pridejo. Vseeno smo zbrali 1500 evrov, ki jih bomo namenili nakupu Braillove vrstice
Savinjsko-šaleška naveza
za slabovidnega fanta. To ne bo dovolj, zato bomo preostanek denarja dodali iz naših drugih dobrodelnih akcij.«.	a bš
Čas, ko nas imajo trgovci zelo radi
Trgovske zgodbe - Tovarna daril - Gozdnato Celje - Zaplet z direktorjem
Res je nastopil čas, ko nas imajo trgovci zelo radi. Ne ravno tisti »neposredni«, ki jim vodilni naložijo še več dela in zahtevajo, da imajo kljub obilnemu delu na obrazu ves čas maske srečnih prodajalcev, vesel je trgovski vrh, ki si v tem prazničnem času želi čim bolj napolniti žepe. In zato se je tudi k nam iz Amerike preselil »črni petek«, ko so bile pretekli petek tudi mnoge prodajalne pri nas odprte dlje v noč in ko so imele tudi velike popuste. Trgovci že vedo, zakaj taki popusti. Mnogim se je črni petek spremenil v veliki petek, ko so dolgo v noč ali celo jutro »šteli« izkupiček. Pri nas je bila zadnji čas v ospredju še ena »trgovska zgodba«. O trgovanju s pripravki in podobnimi stvarmi v našem zdravstvu. Razkrilo se je, da mnogi za to že dolgo vedo, pa nihče nič ne ukrene. Zato se tudi ob teh »odkritjih« mnogi bojijo, da se ne bo spet nič spremenilo. In še naprej bodo nekateri bogateli na račun zdravstva, ki pa je denarno močno podhranjeno. Pa bi bilo treba dvigniti stopnjo prispevka za to dejavnost!(?) To je pač enostavneje kot nekaterim pristričiperuti. Če bo sestanek ministrice z direktorji bolnišnic kaj hitro pripomogel k »ozdravljenju«, bomo videli. Kot tudi, kaj dejansko pomeni zamrznitev zdravniške stavke in kaj sta Milojka in Konrad res podpisala.
Odmeva pa še vedno tudi interpelacija proti celotni vladi. Ali so poslanci res dobrih 16 ur »mlatiliprazno slamo« ali bo, čeprav interpelacija ni uspela, vendarle posredno kaj prinesla? Kljub vsem težavam, ki prekrivajo našo deželico na južni strani Alp, je k nam prišlo nekajpravljičnega. Seveda, nastopili so praznični dnevi in marsikje so pohiteli z okraševanjem in razsvetljevanjem. Po naši deželici pa je nastalo veliko pravljičnih dežel. In navidezen mir in spokoj. Ki žal ne bo dolgo trajal. Kot tudi ne bo dolgo trajala posebne vrste tovarna, ki so jo letos že drugič odprli v planetu Tuš v Celju. Gre za dobrodelno Božičkovo tovarno daril, v kateri zbirajo darila za socialno ogrožene otroke s širšega celjskega območja. Naslov društva, ki akcijo za otroke pripravlja, je enostaven - Enostavno pomagam. Letos delajo na krilih lanskega uspeha, ko so z radodarnostjo ljudi lahko obdarovali dvakrat več otrok, kot so predvideli. Daroval-
cem pomagajo tudi škratje, tako da delo lažje teče. Ti bodo tudi poskrbeli, da bodo darila prišla v roke res tistega otroka, za katerega bodo darovalci darilo namenili.
Posebne vrste darilo pa je pred dnevi, še preden so v nedeljo slavno-stno prižgali praznične luči, dobila tudi Mestna občina Celje. Zavod za gozdove Slovenije jo je proglasil za najbolj skrbnega lastnika letos v območni enoti Celje. Kot je znano, celjska občina dobro skrbi za svoj mestni gozd, svoj gozd ima Celje že vse od srednjega veka. Nikoli ga niso prodali, kakor so storile nekatere druge občine. Gozdove v okolici mesta celo odkupuje, v zadnjih dvajsetih letih je občina Celje od zasebnikov odkupila 68 hektarov gozdov, tako da ima zdaj že več kot 300 hektarov gozda in zanj tudi dobro skrbi. Mestni gozd Celje je bil leta 2011 celo izbran med pet evropskih primerov dobrih praks, letos je bil uvrščen tudi v posebno publikacijo Združenih narodov o usmeritvah za upravljanje urbanih gozdov. Priznanji drugačne vrste sta prejeli občini Zreče in Žalec - naziv Planetu Zemlja prijazna občina. Posebna priznanja so dobile še občine Velenje, Bistrica ob Sotli in Slovenske Konjice. V Žalcu, kjer se nekateri kar malo evforično vrtijo zaradi nepredvidene uspešnosti njihove pivske fontane, ki so jo do 1. aprila prihodnjega leta zaprli, pa nestrpno čakajo, kdaj se bodo lahko tudi prometno zavrteli. Kdaj bo torej stekel promet po krožišču na regionalni cesti Celje-Žalec na vzhodnem »vstopu« v mesto. Uredili bodo veliko krožišče s pločnikom in kolesarsko stezo. Ker je cesta regionalna, bo denar prispevala država. Dela naj bi končali konec meseca, v katerem bodo znova odprli fontano. Pa še to: ko so na Kozjanskem in v Obsotelju mnogi že mislili, da bodo tokrat novega direktorja območnega Zdravstvenega doma dobili brez težav, se je spet zapletlo. Presenetljivo: »znani« kandidat Aleksander Svetelšek naj ne bi imel ustrezne izobrazbe, kot jo je terjal razpis. Nekateri so ga sicer vseeno potrdili, vsi pa ne. Zgodbe še ni konec.
a k
a
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 1. 12. 2016, barve:
CM K, stran 3
1. decembra 2016

AKTUALNO
3
Azilante bi sprejeli pod določenimi pogoji
Svetniki Mestne občine Velenje so namenili osrednjo pozornost predlogu Ministrstva za notranje zadeve, da bi v prostorih nekdanjega Vegradovega samskega doma uredili azilni dom
Mira Zakošek
Velenje, 29. novembra - Ves dopoldanski del novembrske seje so svetniki Mestne občine Velenje namenili predlogu Ministrstva za notranje zadeve, da bi uredili v prostorih nekdanjega Vegradovega samskega doma azilni dom. Župan Bojan Kontič je gradivo, ki ga je prejel, poslal svetnikom in tudi predlagal razširitev dnevnega reda že sklicane seje. V krajevni skupnosti Stara vas, kjer je lokacija tega objekta, so bili nad pobudo ministrstva ogorčeni in so tudi sprejeli odklonilno stališče. Njihov predsednik Matjaž Zupanc in še nekateri drugi krajani so to stališče prenesli med svetnike. Predlagana lokacija se jim zdi povsem nesprejemljiva, saj je sredi stanovanjskega naselja, ob poti, ki vodi na turistično območje Velenjskega jezera. Motilo jih je tudi, da se je govorilo celo o številkah 250 azilantov., ki naj bi jih namestili v tem domu. V Velenju je bila ustanovljena Civilna iniciativa (kdo za njo stoji, ni znano), ki je s posebnimi letaki, ki so jih poslali v vse poštne nabiralnike, pozivala k protestu. Nekaj krajanov se je res zbralo na Titovem trgu, prisostvovali pa so lahko tudi zasedanju.
Po večurni razpravi so sprejeli več sklepov oziroma zahtev, pod kakšnimi pogoji bi se o vzpostavitvi takšnega doma v Velenju bili pripravljeni pogovarjati. Za to je glasovalo 24 od tisti trenutek prisotnih 26 svetnikov, saj so svetniki SDS glasovanje obstruirali.
In kaj zahtevajo velenjski svetniki?
Namestitvi prosilcev za mednarodno zaščito ne nasprotujejo, vendar menijo, da predvideni prostori za to niso primerni. Prav tako ni primerna lokacija, ki je v
neposredni bližini prostora, namenjenega turistični dejavnosti. Neprimernost prostorov je bila ugotovljena že pred enim letom, ko so iskali prostore za namestitev beguncev. Od vlade zahtevajo, da pripravi dolgoročno strategijo za reševanje problematike prosilcev in da enakomerno razporedi kvote po vsej Sloveniji. Prav tako zahtevajo, da bi bila morebitna izpostava azilnega doma na območju Velenja začasne narave in da prostore in okolico pred
Posebno zahtevo po uvrstitvi te točke na dnevni red seje sveta so predlagali tudi svetniki SDS (dan po županovem predlogu), ki pa so v predlogu zahtevali, da se z namero celovito seznanijo občani in da župan ukrene vse potrebno, da se zagotovi varnost občank in občanov. Vse to je sedaj nekako zajeto v sprejetih sklepih oziroma zahtevah.
Vlada si želi sodelovanja s krajani
V uvodu je prisotne o nameri vlade seznanil državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šepic. Poudaril je, da je država svoje zaveze dolžna izpolniti, želijo pa si, da bi azilne domove umeščali v soglasju z občani, saj je to
varujejo, pri tem pa dobro sodelujejo s Hrvati. Seznanil jih je tudi z novo zakonodajo, ki bo omogočala lažje ukrepanje. Mora pa Slovenija glede na to, da skuša Evropa migrantske tokove ustaviti na zunanjih mejah (predvsem Grčiji in Italiji), prevzeti del njihovih azilantov. V takšnih domovih bivajo največ 110 dni, v sedanjih azilnih domovih, ki so locirani predvsem na ljubljanskem območju, pa niso beležili nobenih nevšečnosti.
Iz razprave:
Franc Sever (vsi v isto smer Sever) je menil, da bi država lahko za to namenila svoje objekte, ki so neizkoriščeni, podprl pa je krajane Stare vasi, češ da bi morali biti oni o vsem najprej obveščeni.
Na tokratni seji so sodelovali tudi predstavniki krajevne skupnosti Stara vas in nekateri občani ter državni sekretar Boštjan Šepic.
vselitvijo ustrezno uredijo za do največ 30 azilantov. Od vlade zahtevajo tudi potrebna finančna sredstva za vključenost prosilcev v družbo (učenje jezika, socialno in zdravstveno varstvo ...) in pokritje vseh stroškov delovanja doma. Nastanitev dovoljujejo izključno ranljivim skupinam s posebnimi potrebami. Med zahtevami je tudi tehnično in fizično 24-urno varovanje in prisotnost policije, sprotno obveščanje občine in krajevne skupnosti Stara vas o vseh postopkih. Če njihovi pogoji ne bodo izpolnjeni, pa terjajo od Ministrstva odstop od vseh aktivnosti za vzpostavitev azilnega doma.
potem tudi največje zagotovilo za sožitje z okoljem. Poudaril je tudi, da trenutno ne potrebujejo dodatnih namestitev, razmere pa so zelo negotove, zato morajo biti na morebitni povečani val pripravljeni. Slovenija namreč leži ob obeh migracijskih tokovih, tako sredozemskem kot balkanskem. Po ocenah skuša priti v Evropo po teh poteh kar okoli 300 tisoč migrantov. Svetnikom je tudi zagotovil, da bodo v prvi vrsti storili vse, da bodo obvladovali ilegalne prebege, ki jih skušajo še posebej preko Srbije udejanjati organizirane kriminalne združbe. Zato tudi schengensko mejo tako dosledno
Peter Dermol (SD) je potrkal na vest svetnikov in menil, da bi se morali bolj zavedati multikulturnosti, ki jo radi poudarjamo v tem okolju, zdaj pa bi jo nekateri kar poteptali. Poudaril je tudi, da lahko vlada takšne odločitve sprejme sama in da je velika prednost razprava, ki so jo organizirali v Velenju, vsekakor pa je treba najti kompromis.
Vid Glinšek (samostojni) je poudaril, da ne gre za ekonomske migrante in da so lahko posledice za domačine porazne, pri tem se je sklical na izkušnje iz zahodne Evrope in se nagibal k odločitvam, ki so jih sprejele Poljska, Češka in
Azilnemu domu najglasneje nasprotujejo v Stari vasi
Pred torkovo sejo sveta Mestne občine Velenje je svetnike pričakalo nekaj deset občank in občanov, ki nasprotujejo vzpostavitvi azilnega doma v Stari vasi. Ti so v sejni dvorani spremljali razpravo, medtem ko jih je še enkrat toliko ostalo na Titovem trgu. Veliko je bilo prebivalcev Stare vasi, ki menijo, da nekdanji Vegradov samski dom ni ustrezna lokacija. Skrbi jih, da se novi sosedje ne bodo integrirali v okolje in družbo, da se z njimi ne bodo mogli sporazumevati, strah pa jih je tudi, da bi se zmanjšala njihova varnost. Gostinec Darij Kovač, ki ima lokal in dom v neposredni bližini omenjenega objekta, se med drugim boji upada
prometa. »Tam je naš lokal, čez cesto je nakupovalni center, na naši ulici je ogromno privatnikov in vsi smo zaskrbljeni. Spremljamo medije, kaj se dogaja po drugih državah, kjer so azilanti nastanjeni. Imam 22 let staro hčer, ki teče tu naokrog ... Najbrž ne bodo samo v domu in okolici, ampak se bodo gibali po Velenju in okolici. Komisija pravi, da je objekt primeren za azilni dom. Če je primerna ta lokacija, katera v Sloveniji pa po tem takem ni?« Tila Bubik je zaskrbljena, ker bi azilni dom bil v neposredni bližini njenega doma. »Nič nimam proti temu, da pridejo v Velenje, ampak tam ni okolice, kjer bi lahko bili, samo v sobah pa tudi
ne bodo ležali. Razkropili se bodo povsod in to nam ni všeč. To ni mesto za te ljudi. Zato predlagamo, da jim poiščejo drugo lokacijo, ki jih je po Sloveniji polno. Poleg tega pa, da jim tam nudijo strokovno, jezikovno pomoč. Napaka naše politike je sprejemanje takih odločitev brez ustreznih programov.« Tudi Jernej Ravnjak se je udeležil »protesta proti migrantom. Mi imamo v Velenju že dovolj migrantov, ni nam treba še teh. Najbolj nas skrbi za otroke, ki ne bodo mogli več iti zvečer ven. Vemo, da po celi Evropi delajo svinjarijo - zakaj bi jo še pri nas. Naj ji imajo v Ljubljani, če so jih že tako na skrivaj hoteli poslati k nam,« je povedal, medtem ko so svetniki razpravljali o predlogu.
• tf
Madžarska, ki azilantov ne sprejemajo. »Svoj dom zaklepamo, da zavarujemo sebe, ne tiste, ki so zunaj,« je poudaril.
Erika Roškar Kljun (SDS) je v imenu ženskega foruma SDS opozorila na številne neznane bolezni, ki tako lahko grozijo, pa tudi na to, da se migranti niso pripravljeni prilagoditi okolju, da zahtevajo utišanje zvonov in ugašanje razsvetljave. Izrazila je prepričanje, da bi bila proti tudi graditelj Velenja Nestl Žgank in Tito, katerega spomenik imamo v središču mesta.
Srečko Korošec (DeSUS) je bil razočaran nad negativnim odzivom in je kolege opozoril, da ti ljudje bežijo pred vojno.
Mihael Letonje (SLS) je menil, da bi morali pred odločitvijo organizirati javno razpravo, prenesel pa je tudi stališče stranke SLS, ki je proti azilnemu domu.
Dr. Franc Žerdin (SD) je nanizal številne pozitivne izkušnje iz študentskih in delovnih časov, ko je imel številne dobre prijatelje različnih narodnosti, med njimi tudi Arabce.
Breda Kolar (SMC) je potrkala na vest številnih, ki so prišli v Velenje in bili tu dobro sprejeti, in tako bi morali ravnati tudi v tem primeru.
Jelka Imperl (DeSUS), krajanka Stare vasi, je bila proti azilnemu domu, se je pa tudi vprašala, kako lahko državni organi sklepajo posle (najem prostorov) z lastniki, ki niso iz tega okolja (mislila je na lastnika nekdanjega Vegradovega samskega doma).
Matej Jenko (svobodni) se je prištel k humanim in solidarnim ljudem, ob tem pa vprašal, če je pomoč, ki jo ponujamo azilantom, res prava, in če so vsi, ki bi jih sprejeli, vredni zaupanja. Ob tem je poudaril, da je zaupanje plaha ptica, in menil, da ga je vlada izrabila.
Andrej Kuzman (NSi) je povedal, da ima veliko izkušenj z migranti, saj jih je v času balkanske vojne sprejel tudi v lastno hišo, v tem primeru pa gre za povsem druga vprašanja.
Irena Poljanšek Sivka (SD) je menila, da moramo biti ambasadorji miru in sprejeti drugačnost. Poudarila je tudi, da se teh ljudi ne boji, saj niso oni povzročili vojne, pred katero bežijo.
Suzana Kavaš (SDS) je priporočila županu, da sprejeme podobno odločitev, kot jo je župan Ilirske Bistrice, in poudarila, da si bodo prizadevali, da do azilnega doma ne pride.
Albin Vrabič (SDS) je izrazil nezadovoljstvo zaradi razprave, med katero so bili deležni nekaterih neprimernih opazk (hujskači, nergači, dvoličneži, strašite ...), ob tem pa je tudi dejal, da glede na razmere v mestnem svetu druge možnosti, kot da opozarjajo, tako in tako nimajo.
■
Zahvala zdravnikom, ker niso stavkali
V Zdravstvenem domu Velenje pacientov niso pustili čakati
Milena Krstič - Planine
Velenje, 23. novembra - Direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik se je
dan po tistem, ko so v sindikatu Fides zamrznili stavko, zahvalil zdravnikom tega zdravstvenega doma, ker se ji niso pridružili.
Zahvalil se jim je, da so, kot je zapisal v pismu, ki ga je naslovil
nanje (z vsebino pa seznanil tudi na župane vseh treh šaleških občin), že pred začetkom stavke razumeli, da njihovo vodstvo skupnim načelom in realnim zahtevam ne sledi več ter ohranili zaupanje v vlogo in poslanstvo, ki ga imajo. Zahvalil se jim je tudi v imenu bolnikov, ki jih v času, ko je v marsikateri slovenski zdravstveni ustanovi potekala stavka,
niso pustili čakati. »Odločitev, da ne stavkajo, pa je na drugi strani tudi obveza nam, tudi ustanoviteljem javnega zavoda, da jim skušamo omogočiti čim boljše pogoje za delo,« pravi.
Pri tem ima v mislih predvsem povečanje števila zdravnikov, s čimer bi zaposlene razbremenili. Pa tudi modernizacijo opreme. »Ta ni slaba, da ne bo pomote.
Ker pa gre razvoj naprej, mu je treba v dobro pacientov slediti.«
Ocenjujejo, da v Zdravstvenem domu Velenje primanjkuje deset zdravnikov, trije bi bili zelo dobrodošli v nujni medicinski pomoči, potrebovali bi dva pediatra, radi bi okrepili splošne ambulante, v specialističnih ambulantah bi želeli zaposliti dermatologa.
Do zdravnikov pa je težko priti. Kako se bodo tega lotili tukaj? »Predvsem si želimo skupaj
z lokalno skupnostjo, da zdravnikom dokažemo, da je življenje v Velenju prijetno, da so pogoji za njihovo delo in življenje tukaj tako zanje kot njihove družine idealni.«
Ima pa umestitev Zdravstvenega doma Velenje v prostor za privabljanje zdravnikov eno težavo. Znano je, da zaradi različnih razlogov zdravniki iz primarnega nivoja radi odidejo na sekundarnega. Velenje ima pri tem dodatno smolo, saj leži med
dvema večjima bolnišnicama na relativno majhni razdalji, kar primernemu nivoju tudi »jemlje« kader ali pa je zdravnikom manj zanimivo.
Pacienti si želijo svojega zdravnika, takega, ki bi jim posvetil več časa in dalj časa ostal z njimi. Te želje so najbolj izrazite v manjših zdravstvenih postajah, takih, kot sta v tem primeru Šoštanj in Šmartno ob Paki. Za zdravnike pa je najbrž lažje, če niso preveč povezani s krajani. Zato je včasih zdravnika težko dobiti v manjši kraj. Običajno se v takem od njega pričakuje, da bo njihov 24 ur na dan, tudi na ulici, in jim vedno na voljo.
a
Strokovni direktor je Andrej Lesjak
Za strokovnega direktorja Zdravstvenega doma Velenje je bil imenovan Andrej Lesjak, dr. med., vodja Službe nujne medicinske pomoči.
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

1. decembra 2016
Kmetovanje ni v zatonu
Slovenija ima na deset tisoče opuščenih kmetij in kmetijskih zemljišč - Kaj pa Šaleška dolina?
Tina Felicijan
Natančnih podatkov, koliko kmetij v Šaleški dolini ne obratuje več, na kmetijsko-gozdarskem zavodu nimajo. A sodeč po številu oddanih zahtevkov za ukrepe kmetijske politike in po številu prevzemov ali najemov kmetij opuščanje kmetovanja pri nas ni problematično. Podatki velenjske izpostave zavoda kažejo, da je na območju Šaleške doline vsako leto več kandidatov za razpise in druge ukrepe kmetijske politike. Letos je zbirno vlogo oddalo 630 kmetijskih gospodarstev, nekoliko več, kot prejšnja leta. Tudi trendi na področju prevzemanja in najemanja kmetij so na našem območju spodbudni. Leta 2014 je vlogo za posebno pomoč mladim prevzemnikom za razvoj kmetij oddalo 13 kmetov, lani 7, letos 15. »S tega vidika o opuščanju kmetovanja pri nas ne moremo govoriti. Lahko celo sklepamo, da med mladimi zanimanje za kmetovanje in kmetijski poklic še obstaja. Je pa res, da jih je potrebno finančno podpreti, da se odločijo za prevzem. Če kmetija ni dovolj velika, ne more zagotavljati prihodka za preživetje in ustvarjanje družine,« je povedala vodja velenjske izpostave kmetijsko-gozdarskega zavoda Lidija Diklič.
Vseeno se nekatere kmetijske površine opuščajo, sploh v težje dostopnih in manj donosnih predelih. »Vemo, da se kmetovanje opušča tudi pri nas predvsem pri ostarelih lastnikih, ki navadno zaradi bolezni ali onemoglosti ne morejo več obdelovati povr-
Lidija Diklič: »Pri odločitvi za prevzem kmetije imajo velik vpliv starši, ki svoje otroke odvračajo od kmetijskega poklica in jih spodbujajo k šolanju za zaposlitev. Zato tudi primanjkuje tako delovne sile na kmetijah kot mladih prevzemnikov. Kmečke družine bi morale bolj skrbeti za kmetijsko izobrazbo svojih otrok in si same vzgajati naslednike.«
šin ali pa nimajo naslednikov, ki bi bili pripravljeni nadaljevati kmetijsko dejavnost. Gre za manjše kmetije na območjih, težjih za obdelovanje, ki ne morejo zagotavljati preživetja iz kmetijske dejavnosti,« je pojasnila in nadaljevala, da po drugi strani
najboljša kmetijska zemljišča v nižinskem predelu izginjajo pod raznimi objekti, kmetijstvo pa je odrinjeno v območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje ali v oddaljene kraje. »Zato je tudi strošek proizvodnje višji, pridelki ni-	so konkurenčni, prihodki niso dovolj visoki.« Tako zmanjševanje najboljših
kmetijskih zemljišč v dolinskem delu slabša razmere za kmetovanje. »Ravninske predele in območja, lažja za obdelavo, bi bilo potrebno bolj ohranjati in varovati. Govorimo o tem, da je treba povečati samooskrbo. A pridelovalne razmere v odroč-
nih krajih niso take, da bi lahko pridelali dovolj hrane,« opozarja Dikličeva in poziva k skupnemu in doslednemu ukrepanju v prid samooskrbi.
V zaraščanju je mali delež kmetijskih površin
Po podatkih o dejanski rabi ministrstva za kmetijstvo je v Šaleški dolini skoraj 6400 hektarjev kmetijskih zemljišč, med tem ko je gozdov slabih 11.400 ter pozidanih in ostalih zemljišč skoraj dva tisoč hektarjev. Zadnja leta je velikost zaraščajočih površin v Šaleški dolini stabilna in znaša približno 140 ha ali 2,2 odstotka vseh kmetijskih površin. Trenda pa zaradi kratkega obdobja zbiranja podatkov in kriterijev določanja ni mogoče razbrati.
Posredno pa lahko o trendih zaraščanja sklepamo iz spreminjanja gozdnih površin, je zapisal Vid Preložnik z nazarske območne enote zavoda za gozdove. »Po gozdnogospodarskih načrtih se površina gozda po letu 1980 povečuje za 88 ha na 10 let. Vključevanje zaraščajočih površin torej presega krčenje gozdov za kmetijske in ostale namene, kot so urbanizacija, dejavnosti Premogovnika Velenje, kamnolomov Paka, Gorenja. Glede na podatke dejanske rabe sedaj pričakujemo, da se bo površina gozdov ustalila.« Trenutna gozdnatost je visoka na območju občine Šoštanj (več kot 70 odstotkov), medtem ko je gozdnata dobra polovica občin Velenje in Šmartno ob Paki.
Robot za poslikavo nohtov ekipni projekt
Mladi Šalečani, vsi še študenti, prototip robota že optimizirajo - Želijo, da bi bila cena dostopna tudi za osebno uporabo, ne le za kozmetične salone - Imajo še nekaj poslovnih idej
Bojana Špegel
Velenje, 28. oktobra - Ideja se je rodila zato, ker je dekle Klemna Dreva »čista navdu-šenka nad urejenimi in poslikanimi nohti«. Klemen, ki končuje magisterij iz računalniške informatike, je kot inženir razmišljal, kako bi ji pomagal, da bi si lahko z manj stroški kot ob pogostem obisku salonov, kjer oblikujejo nohte, to naredila sama. »Rešitev je bila preprosta. Rekel sem si, naredimo robota.« Preden so izdelali prvi prototip, so idejo spomladi preverili na »Pitch Open« tekmovanju mladih podjetnikov v SAŠA inkubatorju. Tretja nagrada in odličen odziv sodelujočih na dogodku jim je dala zalet, da so v zgodnjem poletju začeli idejo prenašati v življenje. Prototip so ustvarili v dveh mesecih v domači garaži, na 1. Balkan Start:upu pa so z njo zmagali. In tako so se znašli pred novim izzivom.
V množini Klemen govori zato, ker v ekipi, ki je projekt poimenovala NaillArt, ni sam. Čeprav se je ideja rodila »iz zajebanci-je«, je potreboval pomoč. Pridružili so se mu »na lepe nohte noro dekle« Damjana Lukač, ki končuje študij kemije, Damjan Jelenko, prav tako študent računalniške informatike, in Matic Tajnik, ki končuje magistrski študij matematike. Slednji doda, da so ga sprva k projektu povabili tudi zato, ker je vešč re-
torike, zato je idejo na začetku predstavljal prav on. »Vsi štirje se poznamo iz študijskih let v Mariboru, tako smo se tudi našli. Sedaj se nam rojevajo nove in nove ideje, robot za poslikavo nohtov je le ena od njih, ki pa je doslej najbolj dodelana. Preden bomo to storili še z drugimi, pa si vsi štirje želimo končati študij,« doda.
Klemen Drev in Matic Tajnik: »Že do novega leta želimo izboljšati prototip robota za poslikavo nohtov. Potem začnemo konkretne pogovore za
proizvodnjo.«
Vedo, da niso odkrili tople vode
Najprej so preverili, ali podobni izdelki že obstajajo na trgu. Klemen in Matic pripovedujeta: »So, a stanejo več kot 2 tisoč evrov. Vedeli smo, da ne odkrivamo tople vode. Želeli smo narediti izdelek, ki bi bil bistveno cenejši, kar nam je uspelo. Ugotovili smo, da bi bil zato naš izdelek zanimiv na trgu. Z
dobrimi pristopi mentorjev na start:upu smo ugotovili, da je odziv kozmetičnih salonov in podjetij, ki bi želeli sodelovati z nami, neverjeten.« Zato vedo, da se jim robota splača razvijati še naprej. »V prvi fazi bomo naš robot, ki je v bistvu namenjen le poslikavi in ne izdelavi nohtov, nadgradili in posodobili. Želimo, da bo še bolj natančen in hiter, kar je že sedaj njegova prednost, saj za poslikavo nohta potrebuje le nekaj sekund. Potem bomo poiskali poslovne partnerje, ki nam bodo pomagali pri proizvodnji in prodaji. Želimo si sodelovati z lokalnimi podjetji, že na Balkan Start.upu smo dobili nekaj kontaktov s podjetji, ki so bila navdušena nad našo idejo.« O ceni robota za poslikavo nohtov sedaj ne upajo več govoriti, prve ocene so bile okoli 500 evrov. Po tem, kar so se naučili v delavnicah ob dobrih mentorjih na Balkan Start:upu, pa niso več prepričani, ali bo »šla skozi«. Če se bodo izpolnile vse njihove želje, bodo morda ustanovili tudi svoje podjetje. Ob koncu klepeta naša sogovornika povesta: »Če se ne bi odločili za sodelovanje s SAŠA inkubatorjem, bi verjetno naš robot ostal le nora ideja. O njej bi govorili, naredili pa ne bi nič. Zato smo zelo veseli, da smo začeli sodelovati z njimi. Začeli smo ne le brcati, ampak konkretno migati, da idejo spremenimo v posel.«
GOSPODARSKE novice

10 let Gorenjeve tovarne v Valjevu
Valjevo, 1. decembra - V Valjevu bo danes ob 11. uri potekala svečanost ob desetletnici prve tovarne, ki jo je Gorenje postavilo v Srbiji, zdaj imajo že tri. Doslej so v svoji največji srbski tovarni proizvedli že za več kot 5 milijonov evrov hladilno zamrzovalnih aparatov, ki jih prodajajo po vsem svetu in tako sodijo med največje srbske izvoznike. Zaposlujejo 1400 delavcev in beležijo nenehno rast. Podjetje vodi Boris Pavčnik iz Velenja.
Danes dan odprtih vrat TEŠ
Šoštanj, 1. decembra - Na dnevu odprtih vrat bo vodstvo Termoelektrarne Šoštanj obiskovalce seznanilo s projektom izgradnje nove tehnološke enote blok 6, ki si ga bo mogoče tudi ogledati. Prva predstavitev bo ob 11. uri, druga pa ob 16. uri v prostorih Termoelektrarne Šoštanj.
Izbrana kakovost Slovenije
Ljubljana - Zaživel je nacionalni projekt Izbrana kakovost - Slovenija. Kmetje in industrija se nanj intenzivno pripravljajo, nekateri pa so že uspeli pridobiti ta certifikat za posamezne izdelke. Med prvimi je tudi mlekarna Celeia iz Arje vasi. Prvi izdelek, ki se iz njihove proizvodnje ponaša s tem znakom, je znani božični jogurt. V letošnjem prazničnem času - v novembru, decembru in delu januarja, načrtujejo prodajo 300.000 kosov tega jogurta.
Razprodaje odslej stvar poslovne politike
Ljubljana - Upravni odbor Trgovinske zbornice Slovenije je pred dnevi odločil, da ne bo več reguliral sezonskih razprodaj tekstilnega blaga in obutve. Tako se 6. januarja prihodnje leto ne bodo več začele zimske razprodaje, 15. julija pa ne več poletne. Odslej bo to stvar poslovne odločitve posameznega trgovca, ki pa bo moral še vedno spoštovati zakonske določbe o razprodajah.
Odklenkalo skrivnim nabiralnikom
Ljubljana - Skrivanje lastništva podjetij ne bo več mogoče, prav tako tudi ne prodaja terjatev ali državnih deležev kupcem z neznanim lastništvom. To naj bi zagotovil novi zakon o preprečevanju pranja denarja. Meja gotovinskih transakcij, ki jih je treba prijaviti uradu za preprečevanje pranja denarja, se z dosedanjih 30.000 evrov znižuje na 15.000. Prav tako bodo nadzirane manjše gotovinske transakcije, ki presegajo tisoč evrov in izplačilo dobitkov nad 2000 evrov.
Intersport odločno na trge
Ljubljana - Kupcu Mercatorjevega Intersporta ISI, družbi Sigur Retail Group, je EBRD odobrila 14 milijonov evrov posojila za financiranje prevzema in širitve ciljne družbe po Jugovzhodni Evropi. Novi lastnik bo do leta 2021 odprl kar 50 novih trgovin in okrepil razvoj spletne prodaje.
Cerar vrača, kar je Janša vzel?
Ljubljana - Že z novim letom 2017 bi se lahko vrnili „dobri stari časi", ko smo bili 2. januarja doma. V poslanski skupini SMC namreč predlagajo, da ga znova razglasimo za dela prost dan. Spremembo zakona bi sprejeli po hitrem postopku in nam tako podaljšali novoletne praznike. V GZS s predlogom niso zadovoljni, saj pravijo, da imamo preveč prostih dni. Delavci pa se tega darila gotovo ne bodo branili.
Desetkrat revnejši od Švicarjev
Ljubljana - V Sloveniji ima odrasli prebivalec v povprečju za 57.376 dolarjev premoženja, kar je za več kot 70 odstotkov več, kot ga je imel na prelomu tisočletja. Švicarji pa so od nas kar desetkrat bogatejši in so s 561.900 dolarji premoženja na odraslega prebivalca tudi najbogatejši ljudje na svetu. Nekateri politiki so nam nekoč obljubljali Švico?!
Črni petek napolnil nakupovalne centre
Celje, 28. novembra - Očitno so ljudje že spet željni nakupov, pa čeprav pogosto tudi nepotrebnih. Črni petek je tako že marsikomu pošteno izpraznil denarnico. Capljanje za ameriškimi norijami pač nima meja. V celjskem Citycentru so tokrat pripravili t. i. »Late Night Shopping«. Prižig prazničnih luči, številni popusti, nagradna žrebanja in zabavno druženje do polnoči so navdušili številne obiskovalce. Zabeležili so jih kar 37.000. Ker se z dobrimi obiski hvalijo tudi drugje, je najbrž večina Slovencev hodila po nakupih..
Slovenija še ne ponuja ugodnega okolja za podjetništvo
Ljubljana - Slovenija še ne ponuja ugodnega okolja za podjetništvo za mala in srednja podjetja, ugotavlja Evropska komisija. Zmanjševanje administrativnih bremen za podjetja mora biti hitrejše. To gre z roko v roki s povečanjem učinkovitosti javne uprave, ugotavljajo v poročilu.
a mz
■
■
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 5
1. decembra 2016
Nad revščino v Sloveniji z UTD?
O uvedbi Univerzalnega temeljnega dohodka spet vse več govora
Milena Krstič - Planine
Zamisli o uvedbi Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) postajajo (tudi) v Sloveniji vse pogostejše. V Zavezništvu za boj proti revščini, denimo, želijo vlado in parlament spodbuditi k pripravi in sprejemu Zakona o UTD. Iniciativni odbor za ta namen zbira pristopnice in koordinira aktivnosti. Zbor bodo sklicali, ko bo k pobudi pristopilo prvih tisoč članov.
Zavezništvo zbira pristopnice
Iniciativni svet koordinirajo dr. Valerija Korošec, članica Sekcije za promocijo UTD ter predstavnica Slovenije v evropski in svetovni organizaciji za UTD, Slavko Grčar kot predstavnik pobudnikov Zavezništva, Tereza Novak, predstavnica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij, ter dr. Igor Pribac, dr. Tanja Rener, dr. Jože Mencinger, Darja Groznik in dr. Dušan Keber.
UTD je eden od alternativnih predlogov za prerazporeditev dohodka države in predstavlja zagotovljeni fiksni dohodek za vse državljane. To pomeni, da bi denimo vsak Slovenec, ne glede na položaj (tudi otroci) in premoženje, mesečno dobival določen znesek.
V Zavezništvu za boj proti revščini v Sloveniji so za postopno uvajanje. Najprej bi ga prejemali državljani, ki nimajo lastnih dohodkov, med njimi najprej otroci. Razmišljajo tudi o višini, in sicer v razponu od minimalnega
zneska 300 evrov, ki bi ga lahko, so prepričani, brez dodatnih javnih finančnih sredstev uvedli takoj in za vse enako, pa vse do želja o maksimalni višini UTD 617 evrov, ki označuje prag revščine v Sloveniji lani.
>Eni menijo, da bi bila primerna vsota v Sloveniji 300 evrov.
UTD povsod buri duhove, vzbuja različne razmisleke. Mi smo za mnenje zaprosili sindikalistko in ekonomista.
Sindikalistka Nada Pritržnik:
»Nekateri bi to izkoristili, a taki so tudi v sedanjem sistemu.«
Najprej spomni, da je UTD idejno zasnovan v 25. členu Univerzalne (splošne) deklaracije človekovih pravic A/RES/217A (III), ki pravi, da ima vsakdo pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožno-
sti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.
»Tudi naša ustava pravi, da je Slovenija socialna država. Na tej podlagi so danes osnovani številni socialni transferji. Navkljub tem pa pri nas naraščajo revščina, družbena izključenost ... Slovenija žal postaja družba s peščico izjemno bogatih in večino obubožanih ter brezpravnih. Z uvedbo UTD bi ljudem predvsem vrnili osnovno človeško dostojanstvo. Povečala bi se osebna svoboda. Ljudem ne bi bilo več treba prositi za razne socialne pomoči in se počutiti manjvredne. Ker ljudje za osnovno preživetje ne bi bili prisiljeni opravljati vsakršnega dela, bi si lahko poiskali bolj ustrezno, ki bi jih veselilo in zadovoljevalo, zato bi bili tudi rezultati dela boljši. Odpravil bi anomalije, ki prizadenejo ljudi, ko za par evrov presegajo prag do upravičenosti dodatne dohodninske olajšave in prag do ostalih socialnih prejemkov. Večino potrebnega denarja za izplačilo univerzalnega temeljnega dohodka bi država pridobila iz sedanjih socialnih transferjev (po izračunih dr. Va-
lerije Korošec) in z zmanjšanjem stroškov administriranja pri ugotavljanju upravičencev po sedanji zakonodaji. Univerzalni temeljni dohodek bi seveda moral znašati vsaj toliko, da bi ljudje z njim lahko poravnali najosnovnejše stroške preživetja.
Zavedam se, da bi nekateri ljudje to izkoristili, vendar so takšni tudi v sedanjem sistemu. Zaradi takšnih ne smemo opustiti naprednih zamisli, moramo jih poskušati prepričati oziroma spremeniti.«
Ekonomist dr. Matej Lahovnik je skeptičen:
»Politika naj več časa kot UTD posveti temu, kako s poprečno plačo in polno delovno dobo priti do pokojnine, ki bi presegala prag revščine.«
Ugledni profesor Ekonomske fakultete Ljubljana in nekdanji minister za gospodarstvo ima v zvezi z UTD precej pomislekov. Pravi, da gre za všečno in na prvi pogled hvale vredno idejo, ki pa postane precej manj všečna, ko se postavi vprašanje, kdo bo to plačal.
»UTD bi lahko bil smiseln le, če bi bila pravica časovno omejena, na primer na obdobje pol leta in bi jo lahko vsak posame-
GOSPODARSTVO
znik izkoristil samo enkrat v življenju. Drugače bi prihajalo do zlorab oziroma do zastonjkarske-ga učinka (»free rider«), ko bi nekateri posamezniki z veliko žlico zajemali socialne pravice, drugi pa bi namesto njih plačevali visoke dajatve. Z uvedbo UTD bi tudi spodbujali delovno neaktivnost, saj bi se marsikdo vprašal, ali se mu sploh še splača delati in ob tem plačevati visoke dajatve državi. Verjetno bi se s tem povečala tudi siva ekonomija. Nekateri promotor-ji tega koncepta v Sloveniji menijo, da je njihova ustavna pravica, da doživljenjsko prejemajo različne podpore in subvencije, pri čemer pozabljajo, da nobeno kosilo ni zastonj, in da te podpore nekdo plačuje v obliki davkov in prispevkov. Ne smemo tudi zanemariti, da so predlog za uvedbo UTD volivci v Švici na referendumu zavrnili prav zaradi vseh pomanjkljivosti in neznank, ki so bile povezane z uvedbo tega sistema.«
Dodaja, da je večja težava kot vprašanje UTD danes v Sloveniji ta, da se niti s poprečno plačo in
5
polno delovno dobo ne da doseči pokojnine, ki bi presegala prag revščine, in bi bilo zato bolje, da bi politika posvetila več časa temu vprašanju in manj nedodelanim in vprašljivim konceptom UTD: »Marsikdo, ki se je v zadnjem obdobju upokojil, je doživel šok, ko je prejel prvo pokojnino. »V zadnjih letih so se pogoji upokojevanja močno poslabšali. Vzemimo primer, da se upokoji nekdo, ki ima polnih štirideset let delovne dobe, v kateri je prejemal poprečno slovensko plačo. Njegova pokojnina ne bo zadoščala niti za kritje nujnih življenjskih stroškov in bo pod pragom revščine. Poprečna neto plača v lanskem letu je znašala okoli 1.000 evrov, stopnja za odmero dohodnine pri polni delovni dobi 58 odstotkov, kar pomeni, da bo pokojnina te osebe s polno delovno dobo okoli 580 evrov. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo pa je lani znašal 596 evrov. Z minimalno plačo pa je mogoče doseči pokojnino, ki je le malo višja od socialne pomoči.«
■
Zbirajo pristopnice
V zavezništvu za boj proti revščini v Sloveniji deluje sekcija UTD, njen iniciativni odbor zbira pristopnice po e-pošti nfhos. info@gmail.com ali na naslov: Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije pri Slovenski filantropiji, Poljanska cesta 12, 1000 Ljubljana.
»UTD? Prvič slišim ...«
Seveda smo želeli tudi med Velenjčani preveriti, kako razmišljajo o UTD. Med devetimi naključno izbranimi niti eden zanj še ni slišal. Tudi Andrej Sever ne. Ko mu je bila ideja razložena, je dejal le: »To se ne bo zgodilo nikoli. Ker tistim v vrhu to ni v interesu.« Deseti, N. N., ki smo ga o tem povprašali, pa je bil tujec, ki mu do takrat, da bo lahko zaprosil za slovensko državljanstvo, manjka še eno leto. Idejo pozna, a je rekel: »O njej nimam pravice razmišljati. Tako kot še o kakšni drugi ne. Recimo da bi najel bančni kredit in si kupil lastno stanovanje, namesto da plačujem visoko najemnino, pa čeprav imam za ta namen prihranjenega že kar nekaj denarja.«
>
>UTD je eden od alternativnih predlogov za prerazporeditev dohodka države in predstavlja zagotovljeni fiksni dohodek za vse državljane.
Deseto leto za celjski Citycenter rekordno
Veseli december v znamenju Lectarjeve ulice, prazničnih doživetij in obdarovanja otrok iz rejniških družin
Mira Zakošek
Celje, 25. novembra - Konec leta bo Citycenter Celje sklenil tudi svoje jubilejno 10. leto uspešnega poslovanja. Veseli december bo v nakupovalnem središču v znamenju Lectarjeve ulice, obiskov dobrih mož, nabiralnika želja in prazničnih obdarovanj. Že osmič zapored bodo v predprazničnem času izvedli humanitarno akcijo obdaritve otrok rejniških družin celjske regije. Letos tudi s pomočjo t. i. ambasadorjev dobrote, ki bodo kot prvi izpolnili otroške novoletne želje.
Nakupovalno središče Citycenter Celje ostaja vodilno na območju širše celjske regije in nadaljuje doseganje odličnih poslovnih rezultatov. Vsi kazalci kažejo, da bo preseženo načrtovano število kupcev, posledično pa tudi sam obseg prometa. Center ma-nagerka Darja Lesjak: »V prvih 10 mesecih tega leta nas je obiskalo že 4,5 milijona kupcev, kar je tri odstotke več kot lani v tem času. Predvidevamo, da se bo število obiskovalcev ob koncu leta ustavilo na rekordnih 5,5 milijona. Doslej beležimo 4-odstotno rast prometna in računamo, da se bo
ta ob koncu leta ustavila na številki 109 milijonov evrov.«
Poleg ugodnih kazalcev poslovanja pa je Boštjan Brantuša, direktor SES Slovenija, izpostavil še nekatera večja naložbena dela, ki so jih uresničili v iztekajočem se letu. Največja in najodmevnejša je zagotovo celovita obnova in posodobitev garažne hiše. Zaključujejo tudi obnovo steklenega dela strehe. Prihodnje leto pa bo zaključena menjava celotne razsvetljave nakupovalnega središča z LED tehnologijo, kar prinaša pozitiven vpliv
na okolje in sledenje cilju manjše porabe energije.
Božično-novoletni čas je tisti, ki ga v Citycentru še posebej skrbno načrtujejo. Že vse od petka, ko so pripravili nočno nakupovanje »črni petek«, poteka tam sejem, vrstile pa se bodo tudi številne prireditve. Osrednji prireditveni prostor so uredili v Lectovo deželo, krasi pa ga največja smreka v zaprtem prostoru v Sloveniji, v višino presega 10 metrov.
Za najmlajše so pripravili številna pravljična doživetja: Miklavž v sprem-
stvu angelov in parkljev jih bo obiskal 5. decembra, Božiček pa razveseljeval 17. in 18. decembra; vsem, ki se bodo pridružili projektu »Celje piše« in bodo oddali svoja pisma v nabiralnik želja, pa Citycenter Celje obljublja, da bodo Božičkovi poštni palčki vsa zbrana pisma prešteli in jih poslali na daljno Finsko. Vodja marketinga Nena Horvat je povedala, da bodo tudi letos v sodelovanju z Zavodom Cele-ia poskrbeli za obdarovanje otrok ob prihodu Miklavža v središču Celja ter za obdarovanje otrok iz rejniških družin, kar je še posebej pozdravil predsednik Rejniškega društva Slovenije Darko Krajnc, ki projekt podpira že od samega začetka. Povedal je, da živi v Sloveniji 941 otrok v 552 rejniških družinah.
Prvi dan veselega praznovanja je Citycenter dobesedno pokal po šivih, pričakujejo, da bo tako tudi vse do konca leta, ko se bodo zvrstile številne prireditve.
Darko Krajnc, Darja Lesjak, Boštjan Brantuša in Nena Horvat
Ambasadorji dobrote v Citycentru
Novoletne pozornosti bo letos deležno 170 otrok, v osmih letih pa že več kot 1.300
Celje, 28. november 2016 - Ob izteku leta poteka v Citycentru Celje že osmo leto zapored posebna dobrodelna akcija, v katero so vključeni vsi otroci iz rejniških družin, ki živijo na območju 8 centrov za socialno delo celjske regije. Novoletne pozornosti bo letos tako deležno 170 otrok, v vseh osmih letih pa že več kot 1.300. Minulo soboto so se ob začetku letošnje akcije obdaritve otrok iz rejniških družin v Citycentru zbrali t. i. ambasadorji dobrote in tako opozorili na to edinstveno humanitarno akcijo v Sloveniji.
Vabilu Citycentra Celje so se odzvali župani in podžupani občin, v katerih imajo sedeže posamezni Centri za socialno delo. Svojo naklonjenost tovrstnim akcijam so z velikim veseljem izkazali tudi ugledni predstavniki gospodarstva: Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, Marjan Mačkošek, glavni direktor Štore Steel in aktualni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ter Sebastijan Roudi, direktor energetske družbe ECE. Gostiteljema Darji Lesjak, center managerki, in Boštjanu Brantuši, direktorju SES Slovenija, se je pridružil tudi popularni radijski voditelj, pevec in igralec Klemen Bunderla.
■
■
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

1. decembra 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda,
23. novembra
Potem ko se je sindikat Fides dogovoril z vlado, je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj dejal, da so zaradi ločenega dogovora na robu konflikta z vlado v njegovem sindikatu.
Državni zbor po več kot 16-ur-ni razpravi o interpelaciji vlade, ki jo je vložila SDS, ni sprejel sklepa predlagatelja.
Miro Cerar je po nasprotovanju SD in DeSUS parafiranemu sporazumu s Fidesom dejal, da to ogroža zamrznitev stavke zdravnikov.
Slovenija je po treh letih znova dobila veleposlaništvo v Iranu, odprl ga je predsednik Borut Pahor, s čimer je sklenil dvodnevni uradni obisk v islamski republiki.
Nemška letalska družba Lufthansa je zaradi stavke pilotov odpovedala skoraj 900 poletov; zahtevajo višje plače, kar je občutilo okoli 100 tisoč potnikov.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je sporočil, da bo odstopil s položaja in se vrnil v nemško politiko, v kateri namerava naslednje leto kandidirati na parlamentarnih volitvah.
Na jugu Turčije v Adani je v bližini urada guvernerja province odjeknila eksplozija, v kateri sta bila ubita najmanj dva človeka, 21 ljudi pa je bilo ranjenih.
Petek,
25. novembra
DeSUS se je po zapletih glede sporazuma vlade s sindikatom Fides odločil, da odreče podporo ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc.
Na gradbišču termoelektrarne na vzhodu Kitajske se je zgodila nesreča, v kateri je umrlo 67 ljudi.
V največjem begunskem taborišču v Bolgariji blizu meje s Turčijo, kjer so od dne prej potekali protesti, je bilo ranjenih več kot
Piloti nemške Lufthanse so prizemljili kar nekaj letal.
Četrtek, 24. novembra
Koalicijski partnerji so se pogovarjali, a niso sklenili pogovora o odprtih vprašanjih glede sporazuma s Fidesom. Vlada je ministrico za zdravje pozvala, naj poskrbi za pojasnila spornih določb.
Državni svet je na izredni seji s 27 glasovi za in dvema proti izglasoval odložilni veto na zakon o izvrševanju državnega proračuna za prihodnji dve leti.

Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o izvrševanju državnega proračuna za naslednji dve leti.
Zaradi hujših gozdnih požarov v Izraelu, ki so trajali že tretji dan, so morali evakuirati več tisoč ljudi. Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali za zamrznitev turških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.
V stranki DeSUS so odrekli podporo ministrici za zdravje.
20 ljudi, policija pa je 300 prebe-žnikov aretirala.
Potem ko je Evropski parlament podprl prekinitev pristopnih pogajanj Evropske unije s Turčijo, je Recep Tayyip Erdo-gan zagrozil z odprtjem turških meja za prebežnike.
Zgodba o volitvah predsednika ZDA se je nadaljevala; kandidatka Zelenih Jill Stein je na hitro zbrala 4,4 milijona dolarjev, kar zadostuje za vložitev zahteve za ponovno preštevanje glasov v treh zveznih državah.
Sobota, 26. novembra
V poplavah, ki so zaradi močnega deževja več dni povzročale težave v Italiji, sta umrla najmanj

Na proteste v Seulu prihaja vedno več ljudi.
dva človeka, še dva pa sta bila pogrešana.
V Seulu se je zbrala množica, ki je zahtevala odstop južnoko-rejske predsednice Park Geun Hje. Organizatorji so sporočili, da je prišlo več kot 1,3 milijona ljudi.
Britanski poslanci so razpravljali o načrtu, po katerem bodo Britanci morda po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije lahko za plačilo ohranili vse prednosti EU-državljanstva.
Umrl je Fidel Castro
V 90. letu starosti je umrl Fidel Castro, nekdanji dolgoletni predsednik Kube in vodja kubanske revolucije. Njegova smrt je naletela na mešane odzive; kubanski izgnanci v ZDA so slavili, Kubanci doma pa so žalovali ali bili zadržani.
Nedelja, 27. novembra
Švicarji so izvedli referendum. Tokrat so odločali o pospešeni opustitvi jedrske energije in se odločili, da predlogu nasprotujejo.
Belgija in Nizozemska sta dosegli dogovor o zamenjavi ozemlja.
Ponedeljek, 28. novembra
Predsednik vlade Miro Cerar je dejal, da bi lahko Slovenija, če bodo ZDA in Rusija pokazale zanimanje, postala most med dvema supersilama.
V	koaliciji so se medtem nadaljevale kritike na račun stavkovnega sporazuma med zdravniškim sindikatom Fides in ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.
V	bojih za osvoboditev Mosu-la je bilo v vzhodnem delu mesta ubitih skoraj tisoč pripadnikov samooklicane Islamske države.
Belgija in Nizozemska sta po nekaj letih pogajanj dosegli dogovor o zamenjavi ozemlja: Belgija bo Nizozemski odstopila 14 hektarjev ozemlja in v zameno dobila tri hektarje.
Ruski veleposlanik v Zagrebu je zatrdil, da je zaskrbljenost ruske diplomacije zaradi izjav hrvaškega premierja, da sta bili Hrvaška in Ukrajina žrtvi brutalne agresije, uradno stališče Moskve.
Torek, 29. novembra
V	koaliciji je še vrelo. V stranki SMC so še podpirali ministrico za zdravje, podpredsednik DeSUSa Tomaž Gantar pa je dejal, da bo tovrstno vztrajanje pomenilo začetek konca koalicije.
V	SMC pa niso razmišljali o ministrici. Medijem so sporočili, da bodo predlagali spremembo zakona, po katerem naj bi 2. januar znova postal dela prost dan.
Švicarji so sklenili, da ne bodo pospešeno opuščali jedrske energije.
Na Kubi se je nadaljevalo žalovanje za dolgoletnim voditeljem in očetom kubanske revolucije Fidelom Castrom.
Sirske vladne sile so si od uporniških skupin uspele priboriti alepsko okrožje Džabal Badro, kar se je zgodilo le nekaj ur po tem, ko je padlo sosednje okrožje Hanano.
Nemška vlada je napovedala, da bo sprožila preiskavo morebitnega zgodovinskega vpliva nacizma na nemško povojno zvezno vlado, med drugim tudi na kanclerski urad.
71 ljudi je v strmoglavljenju izgubilo življenje.
V	Kolumbiji je strmoglavilo letalo, ki je letelo iz Bolivije in imelo na krovu znano brazilsko nogometno ekipo in njihovo osebje. Potrdili so 71 žrtev. Šest ljudi je strmoglavljenje preživelo.
V	Černobilu so nad ruševine v jedrski eksploziji uničene jedrske elektrarne namestili največji sarkofag na svetu, za katerega verjamejo, da bo dokončno zaprl uhajanje sevanja.
						
ALMANAH 2017 r OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI	1	11	n			
V predprodaji samo 22 € | T 03 898 17 50						
Barbari
Jure Trampuš
Jure Trampuš
Pred nedavnim sem v Žabi zadržano pohvalil Šaleško mi dolino, še bolj mesto Velenje, ki ne beži od svoje multikulturne sestave. Nasprotno, tako sem mislil, jo politika vsaj javno jemlje kot prednost, morda jo ignorira, nikakor pa ne kuri kresov nestrpnosti in izključevanja.
Minilo je le nekaj tednov, moj zadržani optimizem je izpadel naivno. Ne, Velenje ni svetla točka v nestrpni Sloveniji, tudi v Velenju obstajajo tisti (vsi na srečo niso takšni), ki so zaradi ideje o azilnem domu, skritem tam nekje na robu mesta, stisnjenem ob trgovski center, družinske hiše in Dinos, pripravljeni iti na ulice in tiskati letake z zavajajočo vsebino. Azi-lantov pri nas ne bo, pravijo v Stari vasi, lokacija ni primerna, otroško igrišče je blizu, tudi gostinski lokali, gospodarska cona. Zaradi svoje kulturne raznolikosti naj bi prestavljali vse tisto, česar si ne želijo v svojem okolju, vse skupaj je problem, ki je v škodo lokalnemu prebivalstvu...
Govorijo, kot da ne bi šlo za ljudi, ampak za jedrske odpadke.
Tisti, ki svareče kličejo, »barbari so pred vrati«, pozabljajo, da barbari ne obstajajo. Obstajajo, kot opozarja francoski filozof Jean-Claude Milner, le vrata, na obeh straneh so pa ljudje, dobri, slabi, na eni strani takšni, ki slišijo, a ne poslušajo, na drugi oni, ki govorijo, a jih nihče ne posluša.
Šele ko bomo spregovorili drug z drugim, bomo razumeli.
Zato še vedno ostajam naiven. V ponedeljek zvečer, ko pišem tole Žabo, še ne vem, kako se bo odločil mestni svet. Ali bo Velenje, ki je bilo v času izbruha begunske krize ena od prvih občin, ki je ponudila pomoč, kljub pouličnemu srdu sprejelo ljudi, ki pomoč potrebujejo? Koliko? Deset, dvajset, sto petdeset? Pogajanja o številkah so morda tehnični detajl, a moralno sprevržen; v majhnem Pliberku živi 80 beguncev. Koliko ji lahko sprejme nekajkrat večje Velenje?
Naiven sem tudi zato, ker tistih, ki se bojijo beguncev, ne želim neposredno obtožiti, da gre za ljudomrzneže, forumsko svojat, ki sovraži življenje. Ne, niso vsi nacisti in ksenofobi, gotovo ne, a nekatere med njimi vodi sovraštvo. Tako kot je nekoč zgolj sovraštvo vodilo skupino zaskrbljenih občanov, ki v nekem štajerskem mestu niso hoteli imeti materinskega doma, kot je zgolj sovražna sebičnost vodila neko drugo skupino prav tako zaskrbljenih občanov, ki pred leti v mestni četrti, kjer živim, ni želela dnevnega centra za varstvo duševno prizadetih otrok.
Zakaj že? Ker bodo otroci z duševno motnjo kvarili pogled z bal-kona?Ker bodo ženske, ki so se zatekle v materinski dom, iskali pobesneli moški? Ker bodo prosilci za azil hodili po naših vrtovih in obiskovali naš trgovski center?
Sam ne vidim nobenega racionalnega razloga, zakaj Velenje, mesto, ki je nastalo s prisiljevanjem, ne bi sprejelo prosilcev za azil. Poskušam pa razumeti strah. Posamezniki, ki o begunski problematiki ne vedo veliko, ki svojo miselno matriko gradijo s pomočjo laži na internetu in tabloidnega pretiravanja, hitro verjamejo tistim, ki jih pri nasprotovanju begunske problematike vodi politični interes, v velenjskem primeru gre prvenstveno za SDS in SLS. Ti posamezniki so velikokrat popolnoma nedojemljivi za dejstva, številke, prava vprašanja o begunski problematiki. Zakaj ljudje bežijo? Kdo so? Kako jim pomagati? Kakšna je integracijska politika Slovenije? Kaj je z njo narobe, zakaj prosilci za azil nimajo dostopa do trga delovne sile, kako preprečiti getoizacijo, kako vključiti otroke različnih narodnosti v šole? Obstaja dobri primeri. Ljubljansko osnovno šola Livada obiskujejo učenci 32 različnih narodnosti, gre za zelo uspešno multikulturno šolo. Njihov ravnatelj Goran Popovic, sicer nekoč ekonomski migrant, ki je v Sloveniji opravljal množico poklicev, bil je skladiščnik, trafikant, zdaj ravnatelj, pravi, da naj šole »otroke priseljencev sprejmejo lepo in prijazno. Naj se postavijo v njihovo kožo, kako bi se počutili sami, če bi se znašli kje, kjer nikogar ne razumejo in nikogar ne poznajo.«
Ne gre zgolj za te prosilce za azil, ki bodo morda nekoč prišli v Velenje, že danes v mestu živijo ljudje, ki zaradi različnih razlogov ne znajo slovenščine, ki so odrinjeni, izolirani, ki ne poznajo naše kulture. Tudi njih je treba povabiti iz mehurčkov izseljenske samote, prostovoljne izolacije, toleranca ne vključuje le sprejemanja drugačnosti, toleranca vključuje tudi empatijo.
In sramota iz Stare vasi? Dajmo jo raje hitro pozabiti. Nekoč je v tej krajevni skupnosti živela tudi moja babica. V času njene mladosti, ko je prišla druga svetovno vojna, so jo Nemci skupaj z družino nasilno izselili. Iz Velenja so izgnali 250 družin. Kasneje je velikokrat govorila, kako dobri so bili ljudje, ki so jih med vojno sprejeli, ne ustaši, pač pa čisto navadni ljudje, ki so jim želeli pomagati, najprej v Slavonski Požegi, potem v Bosanskem Petrovcu. Hvaležna jim je bila celo življenje.
■
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 13
1. decembra 2016

DRUŽBA
7
40 let hiše s srcem
Dom za varstvo odraslih Velenje se ob jubileju veseli adaptacije doma - Na praznični prireditvi so skupaj stopile vse generacije -Sanjajo dom četrte generacije
vajajo tečaje za družinske oskrbovalce. Organizirali so dobro obiskane dneve paliativne oskrbe. Recepcijo so preuredili v stanovalcem in obiskovalcem prijazno zbirališče, uredili molitveni prostor. Okrepi-
Velenje zaslužijo,« je odločna Violeta Potočnik Krajnc, ki si v prihodnosti želi predvsem dobrih odnosov še naprej, »da bi naši stanovalci pri nas našli to, kar resnično potrebujejo. Ob ekipi sodelavcev, ki jo
Velenje, 23. november - Velenjski dom za varstvo odraslih je danes sotočje devetdesetih rek življenja, je na slavnostni prireditvi v kulturnem domu dejala direktorica Violeta Potočnik Krajnc, ki je vesela, da so se ta štiri desetletja iztekla tako, kot so se. V tem času je skozi dom stekla še marsikatera reka življenja in je hiša s srcem, kakor mu pravijo, doživela že marsikatero spremembo. Pred leti dozidavo, v bližnji preteklosti pa energetsko sanacijo, katere sadove merijo s prihranki pri toplotni in električni
energijL Zdaj se	Slavnostno prireditev je začel Rudarski oktet z velenjsko himno, sledile pa so
vodstvo in stanoval-glasbene in plesne točke številnih šol in skupin, ki so pokazale, da lahko z veliko mero ci ponovno pripra-	prilagajanja in razumevanja tudi različne generacije uresničijo skupne sanje.
vljajo na naslednji
večji poseg - nadzidavo in adapta- li so sodelovanja z ministrstvom
cijo. Pravilnik o normativnih standardih namreč narekuje posodobitev do leta 2021.
Kljub temu se direktorica ni osredotočila le na to. V zadnjem obdobju uvajajo nove koncepte dela in dajejo pomen kulturi usklajenih odnosov. Odločili so se, da odpravijo bolnišnični tip oskrbe. Uspešno iz-
občinami, izobraževalnimi, kulturnimi zavodi, vladnimi in nevladnimi organizacijami, posamezniki, prostovoljci. Vse, kar delajo, pa delajo z veliko mero srčnosti, pravijo. »Sledimo sanjam, imamo trdno voljo in verjamemo, da bo naš dom postal dom četrte generacije. Takšen, kot si ga naši stanovalci in
imam ob sebi, verjamem, da nam bo uspelo.« S prisrčno prireditvijo, h kateri so svoj delež prispevali prav vsi zaposleni, številni stanovalci in njihovi družinski člani ter prijatelji hiše s srcem, pa so pokazali, da znajo biti še kako usklajeni.
• tf
Šoštanjske upokojence povezuje sedem desetletij
Začelo se je leta 1946 v posebni sobi gostilne Pri Ograjšeku
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 29. novembra - Društvo upokojencev Šoštanj je najstarejše tovrstno društvo v Šaleški dolini in po številu članov drugo največje. Več kot 1.000 članov in članic šteje danes. Ustanovljeno je bilo leta 1946.
Za prvega predsednika društva so izbrali Josipa Mazeja, prvi prostori, ki so jih imeli na voljo in od koder so usmerjali svojo dejavnost, pa je bila posebna soba gostilne Pri Ograjšeku. Že leto po ustanovitvi, ko so v svoje vrste vključili tudi upokojence iz Šmar-tnega ob Paki in Pesja, je društvo štelo zavidljivih 350 članov!
Jubilej so zaznamovali z več dogodki. Najbolj ponosni so na organizacijo državnega prvenstva v pikadu, ki so ga izvedli konec septembra. To je bil prvi tako velik dogodek, ki jim je bil zaupan. Speljali so ga izvrstno in bili za to deležni številnih pohval in priznanj.
Svečanost ob jubileju pa so v torek pripravili v Centru starejših Zimzelen v Topolšici. Ne po naključju, pravi predsednik društva Janko Zelcer. Kar nekaj stanovalcev Centra je izrazilo željo, da bi
zbor in sekcija ročnih del. Zelo aktivni so prostovoljci, ki delujejo v projektu Starejši za starejše.
Za razvedrilo poskrbijo z izleti. »Letno jih pripravimo pet, nanje pa popeljemo okoli tristo članic in članov. Enkrat letno pripravimo srečanje vseh, na srečanje pa povabimo tudi simpatizerje,« pra-
>
V svojih vrstah imajo preko tisoč upokojenk in upokojencev.
Janko Zelcer: »Na to, da imamo svoje prostore, smo zelo ponosni.«
se jim pridružilo. Stanovalce, ki bodo to želeli, bodo vključili v svoje programe, jih vabili na izlete in srečanja. Sekcija ročnih del pa jim bo v zimskem času lepšala večere.
Zelcer je sedmi predsednik društva. Po prvem so si sledili: Ivan Naraločnik, Mihael Hliš, Vinko Zabret, Rudi Satler in Leopold Kušar.
Danes je v Društvo upokojencev Šoštanj povezanih v sedem pododborov, v njih pa deluje osem športnih sekcij, mešani pevski
vi predsednik Zelcer. In nikoli ob koncu leta ne pozabijo, da na njihovih domovih ali v domovih za starejše obiščejo članice in člane, ki ne morejo do njih.
»V športnih sekcijah je aktivnih več kot tristo članov in članic; vključeni v sekcijo ročnih del se dobivajo enkrat tedensko in pridno pletejo, vezejo, izdelujejo voščilnice ... Izjemo aktiven je pevski zbor s 66-letno tradicijo. Prav ponosni smo nanj. Veliko nastopa, na naših srečanjih pa vedno poskrbi za dobro voljo.«
Prostori so njihova last
Prostore imajo na Trgu bratov Mravljak. Na društvo jih je Občina Šoštanj brezplačno prenesla leta 2006 in še istega leta na objektu obnovila streho, fasado, zvonik in usposobila mestno uro, da še danes šteje čas Šoštanjčanom. Letos pa je Občina v Tresimirjevem športnem parku vsem upokojencem uredila dvojno kegljišče na vrvici, dvostezno balinišče, uredili so jim tudi prostor za šah in pikado.
a
Pogledi svetniške skupine MO SDS Velenje na vzpostavitev izpostave azilnega doma na območju Velenja
SDS
Mestni svetniki MO SDS Velenje smo že pred časom na sejah sveta Mestne občine Velenje opozarjali na zaostrovanje in stopnjevanje migrantske krize. Županu in njegovi ekipi smo večkrat postavili vprašanje, ali imajo že pripravljene scenarije v primeru razporeditve morebitne migrantske kvote tudi v našo občino. Vseskozi so nam zagotavljali, da ne potekajo nobeni razgovori v zvezi z nastanitvijo mi-grantov v občini Velenje.
Danes smo praktično postavljeni pred dejstvo, saj se Ministrstvo za notranje zadeve z zasebnim lastnikom objekta na območju Krajevne skupnosti Stara vas v Velenju (nekdanji Ve-gradov samski dom) že pogovarja o možnosti ureditve izpostave azilnega doma v Velenju. Obžalujemo, da nismo bili s strani župana, kakor tudi njegove ekipe, pravočasno obveščeni o dejstvu, da so praktično že v teku pogajanja o pogojih najema in sklenitve pogodbe za vzpostavitev izpostave azilnega doma na območju Velenja. Prejeli smo zgolj seznanitev župana in njegove
ekipe dne 17. 11. 2016. Menimo, da bi morali prebivalke in prebivalce Velenja vsekakor seznaniti o omenjeni nameri še pred začetki pogajanj o najemu ter ob tem pripraviti tudi scenarije, kaj bi sama vzpostavitev izpostave azilnega doma na območju mestne občine Velenje pomenila predvsem z vidika varnosti za občanke in občane.
Upravičeno se sprašujemo tudi, kakšne bodo gospodarske posledice za lokalno okolje, saj je predviden azilni dom v bližini trgovskega centra oziroma industrijsko obrtne cone. Skratka, župan in njegova ekipa mora narediti vse potrebno, da do vzpostavitve izpostave azilnega doma v Velenju ne bo prišlo. Gre namreč za lokacijo, ki je v bližini družinskih hiš, otroškega igrišča, gostinskih in trgovskih lokalov. Vsekakor so na mestu opozorila prebivalk in prebivalcev krajevne skupnosti Stara vas, ki se jih ne sme ignorirati. Žal pa smo od župana in njegove ekipe deležni le tihega spremljanja namere Ministrstva za notranje zadeve o vzpostavitvi izpostave azilnega doma v Velenju, pri čemer pa tako žal ni v ospredju skrb za varnost občank in občanov Velenja.
Ne moremo prezreti podatka, da je trenutno 367 migrantov naseljenih v azilnih domovih ter centrih za tujce v Sloveniji. Ob tem velja opozoriti na podatek, da je v Ljubljani 163 migrantov v azilnem domu in da se v Velenju želi vzpo-
staviti lokacijo za 150 migrantov. Podatek, ki govori sam zase.
Ob tem velja opozoriti na dejstvo, da je Policija v času od 1. 1. 2016 do 31. 10. 2016 zaznala 805 nedovoljenih prehodov čez mejo. Samo v obdobju od 12. 3. 2016 do 18. 6. 2016 je policija na
42 ilegalnih migrantov zapustilo azilni dom in odšlo neznano kam. Pri tem nimajo podatkov o ciljnih državah, v katere naj bi se omenjeni ilegalni migranti namenili, obstaja pa možnost, da so te osebe še vedno v Sloveniji, pri čemer pa nihče ne ve, kje so in kaj se z njimi dogaja.
ni izgredi v Evropi (kot zadnji v Milanu, ko je morala italijanska vlada poslati 150 vojakov, da bi obvladali nerede, ki se kopičijo zaradi nekontroliranega dotoka ekonomskih migrantov), predvsem pa teroristični napadi nas vedno znova opozarjajo na to, da je varnost krhka dobri-
meji s Hrvaško prijela 167 ilegalnih migrantov, od katerih jih je hrvaškim pristojnim organom vrnila 107. Za mednarodno zaščito je v Sloveniji zaprosilo 60 ilegalnih migrantov, ki so bili nastanjeni v azilnem domu. Ne moremo prezreti podatka, da je po podatkih notranjega ministrstva
Kot že poudarjeno, mestni svetniki MO SDS Velenje že od samega začetka vala ilegalnih migracij opozarjamo na dejstvo, da slovenski pristojni organi nimajo nadzora nad osebami, ki v Sloveniji čakajo na zaključek postopka o dodelitvi ali zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito. Števil-
na, za katero bi nas moralo najbolj skrbeti in za katero bi morali narediti vse, da bi ostala na visoki ravni. Glede ilegalnih migracij velja spomniti na nedavno zajetje 31 ilegalnih migrantov v okolici Vranskega. Dejstvo je, da se »balkanska pot« oživlja in je napačna predstava o tem, da
migrantskega vala ni več. V prihodnosti bo potrebno še mnogo več previdnosti.
Od župana in njegove ekipe pričakujemo, da na notranje ministrstvo naslovi zahtevo, da odstopi od namere za vzpostavitev izpostave azilnega doma v Velenju, odločno, kot je storil župan Ilirske Bistrice, tudi član Socialnih demokratov.
V zaključku MO SDS Velenje sporoča, da si bomo v okviru zakonskih, statutarnih in poslovniških možnosti prizadevali, da do vzpostavitve izpostave azilne-ga doma v Velenju ne bo prišlo, in sicer zaradi zagotovitve varnosti občank in občanov.
Menimo, da je potrebno mnogo bolj iskati rešitve na razvojna vprašanja za Velenje, med katerimi velja poudariti čimprejšnji začetek gradnje 3. razvojne osi, in takoj začeti aktivnosti, ki bodo zmanjšale brezposelnost, saj to postaja čedalje večji problem v občini.
Sporočamo Vam, da se na nas lahko obrnete prav vsi. Veseli smo vsakega predloga, komentarja in tudi kritike, ki nas usmerja na poti našega nadaljnjega dela. Vabljeni vsi, da z nas kontaktirate na elektronsko pošto predsednik.velenje@sds. si. Vabljeni torej k aktivnemu sodelovanju!
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE

1. decembra 2016
Lahko, ampak skupaj
To je slogan medobčinske skupine, ki si že dve desetletji prizadeva za preventivo na področju uživanja drog
Tina Felicijan
Povezovanje in implementacija preventivnih programov na območju šaleških občin je glavni cilj lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami že od leta 1996, ko so v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki opazili, da so droge med ljudmi vse bolj prisotne, manjkala pa je jasna strategija, kako se jim zoperstaviti in problematiko predstaviti mladim. Na pobudo urada za droge so po Sloveniji nastale terensko aktivne organizacije, ki so začele povezovati informacije iz države, organizacij in programov, nato pa
jih razširiti med lokalno prebivalstvo, predvsem med mlade. Kasneje, ko se je urad združil z ministrstvom za zdravje, je veliko akcijskih skupin zamrlo zaradi pomanjkanja financiranja, Medobčinska LAS Velenje pa je vztrajala. »Tudi če nimamo vodil urada, to ne pomeni, da drog v družbi ni. Odločili smo se, da z izkušnjami, lokalnim znanjem in povezovanjem organizacij nadaljujemo preventivne aktivnosti na področju drog in drugih oblik zasvojenosti in jih širimo ne le med mladimi, ampak tudi med odraslimi,« je povedal predsednik LAS Marko Pritržnik in dodal, da so v dvajsetih letih iz-
Ob 20-letnici je LAS razpisal nagradni natečaj za film na temo preventive na področju zasvojenosti. Izbran je bil film dijakov prvega letnika Luka Laha in Žana Novaka, ki sta ga posnela pod mentorstvom Nedeljka Grabanta. Sporočilo filma je zgovorno: »Rekli so, da me bodo droge naredile srečnega. Lagali so.«
vedli tudi dve raziskavi o trendih uporabe drog med devetošolci in dijaki do tretjega letnika; rezultati kažejo, da so preventivne dejavnosti učinkovite. »Upadla je predvsem uporaba nedovoljenih drog. Na območju šaleških občin je tobaka med mladimi znatno manj. Razočarani pa smo bili, ko smo ugotovili, da se je uživanje alkohola rahlo povečalo. Zato smo prepričani, da je naše delovanje treba nadaljevati.«
Preventiva je razvita, izzivi ostajajo
V izvajanje preventivnih programov so vključene številne organizacije. MZPM izvaja izobraževanja za starše. Otroke in starše povezujejo preko športnih aktivnosti, kot je LAS telovadba v predšolskem obdobju. Na osnovnih in srednjih šolah izvajajo izobraževanja in s policijo sodelujejo pri predstavitvah posameznih drog. Vsako leto v času občinske-
Z leve proti desni so na fotografiji Marko Pritržnik, podžupan Peter Dermol, Nedeljko Grabant, Luka Lah
in Žan Novak.
ga praznika priredijo tek očkov, da bi okrepili vezi med očeti in otroki. »Podpiramo pa tudi kurativne programe, kot so nizko-pražni programi za zasvojene. Sodelujemo z zavodom Socio, ki z odvisniki dela na terenu, društvom Šent, ki ima dnevni center za uporabnike drog, pa tudi s Projektom Človek, ki izvaja viso-kopražni program dolgotrajnega zdravljenja,« je preventivne aktivnosti naštel Pritržnik.
Izzivi pa ostajajo, pravi, zato tudi idej za širjenje aktivnosti ne manjka. »V prihodnosti bi morda lahko na kaki opuščeni kmetiji vzpostavili komuno. Menimo, da društvo Šent za izvajanje aktivnosti potrebuje boljše prostore. Čez čas načrtujemo ponovno raziskavo. Sicer pa se bomo še naprej posvečali predvsem informiranju prebivalstva, povezovanju programov in iskanju strokovne podpore.« Ena od aktualnih tem
o drogah in zasvojenosti je razširjena uporaba konoplje zaradi vse večje tolerance v širši družbi. Zato v LAS menijo, da je uporabo smiselno regulirati z zakonodajo. Morda največji izziv pa je spremljanje novih substanc na trgu in pravočasno informiranje o njihovih nevarnih učinkih. Zato nameravajo spremljati dobre prakse iz tujine in razvijati svoje ideje za programe, ki jih bodo širili med mlade in starejše.	a
Kamra domačnosti in topline
V čajnici, galeriji in bukvarni Praznična kamra na Velenjskem
»K svojim aktiv
gradu lahko v petih tednih razvajate pet čutov	mo tako otrok
'nostim vabi-e kot odrasle, da jih spomnimo na tisto prvinsko, pristno, na tisto zares pomembno v življenju. Povabimo jih, da malo upočasnijo korak, stopijo iz svojega vsakdanjika in dopustijo, da jih prevzame občutek domačnosti, topline in varnosti.« Alja Krofe!
Za prijetno vzdušje poleg ambienta največ naredijo ljudje. Foto: Tilyen Mucik
Tina Felicijan
Da bi zimske dni osvetlili z domačnostjo in toplino, so člani društva Venera v sodelovanju z Muzejem Velenje na Velenjskem gradu postavili prostor udobja in varnosti. Na prvo adventno nedeljo so odprli Praznično kamro - čajnico, galerijo in bukvarno, v kateri se bodo vse do januarja vrstile mojstrske delavnice, instrumentalni in pevski nastopi, potopisna predavanja, družinska druženja ob pravljicah, medtem pa bo prostor vabil k prebiranju knjig, klepetom ob čaju ali kavi in sproščanju ob glasbi med umetninami lokalnih umetnikov.
Za duhovno krepitev posameznika in skupnosti
Društvo Velenjski raziskovalni studio Venera od leta 2009 združuje tedaj v Mariboru živeče Ve-lenjčanke, ki so si zamišljale in izvajale delavnice na različne teme za tamkajšnji festival Art Kamp. Čeprav so študirale zelo različne smeri, jih je družila ljubezen do raziskovanja »neuhojenih poti, alternativnih pristopov in svežih
' idej, ki v utečene družbene prakse prinašajo pozitivne spremembe.«
■	Nato so Tjaša Selič, Ana Godec, Vojka Miklavc, Mojca Kaiser, Sta-ša Štajnpihler in Alja Krofel svoje zamisli prinesle nazaj v Velenje in tudi tu z novimi članica-
■	mi in člani začele snovati umetniške in kulturnovzgojne projekte, ki spodbujajo posameznikovo ustvarjalnost, radovednost in izvirnost, vabijo družine, da skupaj preživljajo čas in se povezujejo, ob tem pa poudarjajo sodelovanje, solidarnost in druge vrednote za soustvarjanje pozitivno naravnanega družbenega okolja.
Eden večjih projektov je bil Festival ljubezni do umetnosti - interaktivna gledališka predstava z naslovom Od ideje do izvedbe, ki so ga leta 2013 in 2014 v sodelovanju z drugimi ustvarjalci na različnih področjih odrske umetnosti izvedle v Letnem ki-
nu. »V enem tednu smo izpeljali zgodbo, izdelali kostume, sceno, k soustvarjanju povabili tudi obiskovalce, na koncu pa uprizorili zgodbo. Prvo z naslovom Lunin sin je napisala Vojka, drugo pa smo povzeli po Šilihovem romanu Nekoč je bilo jezero. Pred nekaj tedni smo izvedle delavnico animiranega filma Jesenska pravljica,« je Alja povzela pretekle aktivnosti, med katere sodijo še Zemljanke na Pikinem festivalu, pa literarna mestna intervencija Poetične popotnice in drugi, predstavila pa še najnovejši projekt Praznična kamra, pri katerem sta tesno sodelovala še Sara Vučkovič in Leo Lepej.
Iz muzejskega depoja so izbrskali starinsko pohištvo in ustvarili kotičke za družabna srečanja
ali preživljanje prostega časa ob knjigah, ki jih je v branje ponudil Leo. Sara v starinske skodelice postreže čaj ali kavo, Alja je poskrbela za umetniško noto in povabila 17 lokalnih umetnic in umetnikov v različnih medijih, naj razstavijo svoja dela, vse pa
3
spremlja glasba. Sproščeno ozračje, ki se spogleduje s preteklostjo, ko je vse teklo počasneje in so medsebojni odnosi temeljili na medčloveškem stiku, obiskovalce vabi, naj vsak teden odprejo drug čut in se prepustijo prijetnemu razvajanju vonjev, okusov ali zvokov. Prvi teden mineva dišeče, naslednji bo medeni, sledita iskreči in volneni, zadnji pa bo zveneči. V navezavi na te čutno obarvane tematske sklope bodo ob nedeljah prirejali družinske
urice, ko bodo babice pripovedovale pravljice in družine skupaj ustvarjale, ob sredah in sobotah bodo potekale mojstrske delavnice, četrtki bodo potopisno obarvani, ob petkih bodo nastopale vokalne skupine, ob sobotah pa instrumentalisti. Praznična kamra bo odprta do začetka januarja, podrobnejši program pa bo objavljen na facebook strani KAMRA čajnica, galerija, bukvarna, v kateri ustvarjalci tudi zbirajo prijave za mojstrske delavnice. a
V Praznični kamri je tudi kotiček društva lokalnih likovnih ustvarjalcev Koncentrat, v njem pa so člani razstavili dela iz projekta Reciklarna. Obiskovalci lahko izbirajo med ponovno uporabljenimi predmeti, ki so z umetniškim posegom dobili bodisi novo podobo bodisi drugačen namen.
Angleški večer v
Velenje, 25. novembra - Dijaki Gimnazije Velenje v velenjski mestni knjižnici že tradicionalno pripravili zabaven in izviren večer angleške proze in poezije. Po kratkem uvodu o pomenu in raznolikosti jezikov ter stereotipih o bogatih študentih, ki prihajajo na prestižne univerze zaradi bogatih staršev (the rah). Vprašamo se lahko, kakšno je stanje v Sloveniji? Sledil je osrednji del večera, kjer so dijaki odlično odigrali izsek iz romana Živalska farma (Animal farm), ki je sicer obvezno čtivo na maturi iz angleščine, sicer pa je močna kritika totalitarnih sistemov, kjer revolucija žre lastne otroke. Sledila je poezija, ki jo je napisala dijakinja Maja Strmčnik. Recitacija pesmi Kahlila Gibrana, kako je treba pustiti, da gredo otroci svojo pot (Your children are not your children). Sledila je nežna francoska pesem o odhajanju in po-slavljanju, ki sta jo dijakinji odlično interpretirali in pogovor z gimnazijskim asistentom Benom Ashem o pozabljeni angleški tradicionalni hrani ter o ameriškem slengu. Izsek iz muzikla z Broadwaya o izgu-
Angleški večer, ki so ga pripravili dijaki velenjske gimnazije pod taktirko profesorice Darje Joger Avberšek, je bil tudi letos zabaven
in izviren.
bljenih sanjah mladih v svetu spletk in prevar, na koncu še recitacija večnega Shakespearja »Seven ages«. Zadnja pesem je bila posvečena umrlemu umetniku Leonardu Cohenu in za zaključek kratko razmišljanje, kako dobro se je učiti tuje jezike, saj skozi jezik spoznavamo bit naroda in se tako morda izognemo oblikovanju nevarnih stereoti-pov. Dijaki so suvereno odigrali, zapeli in zaplesali izbrane točke pod taktirko njihove profesorice angleškega jezika Darje Joger Avberšek. Večer mladostne razigranosti, talentov in okusnega domačega peciva.
a Bzj
knjižnici
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 9
1. decembra 2016

KULTURA
9
Dr. Karel Verstovšek stopil iz sence
Kot profesor se je boril za slovenski jezik v šolah - Zaznamoval je konec 19. in začetek 20. stoletja - S politično monografijo avtorja razkrivata njegovo veličino
Bojana Špegel
Velenje, 21. novembra - Knjiga o dr. Karlu Verstovšku je poklon velikemu Slovencu, ki si ga ta tudi zasluži. Velenjčan, ki se je redno vračal domov, je bil v času meteorske politične kariere v senci Antona Korošca in Rudolfa Maistra. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanovitvi slovenske univerze, zaslužen je za sloveniza-cijo šolstva po prvi svetovni vojni. Je eden tistih, brez katerih ne bi bilo naše zgodovine, naše kulturne dediščine in identitete, sta prepričana avtorja politične biografije o znamenitem Velenjčanu, mlada zgodovinarja dr. Aleksandra Gačič in dr. Gregor Jenuš, avtorja politične biografije o znamenitem Šalečanu, ki je bil po njunem mnenju dolgo spregledan. Izšla je pri Velenjski knjižni fundaciji v zbirki Velenjana, na kratko pa sta jo predstavila na dan, ko so pred vilo Bianco slavnostno odkrili njegov doprsni kip. Avtorja sta vsebino knjige tokrat predstavila »na hitro«, temeljita predstavitev bo na vrsti januarja.
Verstovšek je zaznamoval konec 19. in začetek 20. stoletja na Slovenskem. »Pri obravnavi slovenske zgodovine, še posebej zgodovine severovzhodne Slovenije, je kljub nedvomno pomembnim dejanjem, ki jih je opravil, pogosto potisnjen v
senco osebnosti, kakršna sta Anton Korošec ali Rudolf Maister. Oba sta s svojo pojavo, energič-nostjo ter tu in tam tudi kolerič-nostjo »izsilila« zgodovinsko priznanje, ki pa si ga zasluži tudi Karel Verstovšek,« poudarjata avtorja. Uveljavil se je kot dežel-nozborski in državnozborski poslanec habsburške monarhije in se boril za prepoznavnost slovenskega naroda in njegovih pravic. Čeprav je Verstovškova politična
član mladega krila v Slovenski ljudski stranki je svojo politično kariero dojemal kot poslanstvo za izboljšanje položaja slovenskega naroda v izobraževalnem procesu: pred prvo svetovno vojno v habsburški monarhiji s prizadevanji za zagotovitev ustavno zajamčene enakopravnosti za slovenske otroke v osnovnih in meščanskih šolah, med prvo svetovno vojno za popravo krivic, po prvi svetovni vojni pa
gniti množice, ki so mu z veseljem prisluhnile. Kot pripadnik slovenske katoliške zveze je bodril Slovence, da se postavijo kot zavedni Slovenci,« nam je povedal dr. Jenuš. Znano je, da je bil prav Verstovšek tisti, ki je predlagal, da Rudolfa Maistra povišajo v generala. Morda je manj znano, da je bil njegov politični »šef«, je pa vprašanje, koliko ga je Maister, ki je bil znan kot samodržec, poslušal. »Znano je, da
Avtorja politične biografije dr. Aleksandra Gačič in dr. Gregor Jenuš v pogovoru z urednikom knjige
Ivom Stropnikom.
kariera zaradi zdravstvenih težav in zgodnje smrti - umrl je pri 52 letih - sorazmerno kratka, je bil zagotovo pomembna zgodovinska osebnost. Avtorja v svoji celostni analizi prikazujeta, kako pomemben politik je bil. Kot
celostno na vseh stopnjah izobraževanja. »Mislim, da nam je uspel zelo lep mozaik; to je prvi poskus njegovega političnega opusa, od začetka kariere do smrti leta 1923. Bil je profesor in odličen retorik. Znal je prite-
je Verstovšek moral velikokrat v Ljubljano, da je zagovarjal Maistrovo samodržnost,« je še dodal soavtor knjige.
Premiera ene najlepših božičnih zgodb
Hrestač in mišji kralj je nova predstava Lutkovnega gledališča Velenje - Premiera v soboto, ponovitev 24. decembra
Bojana Špegel
Velenje, 3. decembra - V soboto ob 10.30 bodo v mali dvorani doma kulture premier-no uprizorili lutkovno predstavo Hrestač in mišji kralj. S tem bosta Festival Velenje in Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje pod njegovim okriljem, začela niz decembrskih sobotnih lutkovnih predstav, s katerimi bodo zagotovo razveselili številne družine.
Za zgodbo o Hrestaču in mišjem kralju pravijo, da je ena lepših božičnih zgodb. Režiserka Alice Čop je lutkovno igro za otroke priredila po knjigi E. T. A. Hoffmanna, saj letos mineva 240 let od njegovega rojstva. Mnogi zgodbo poznajo kot čudovito baletno posta-
vitev na glasbo P. I. Čajkovskega, a režiserka pravi, da bo velenjska lutkovna predstava veliko bolj sledila knjigi. »Držali smo se knjižne predloge, zato smo za predstavo obdržali tudi originalen naslov knjige. V baletu manjka del, ki prikaže, zakaj je Hrestač postal Hrestač. V naši predstavi bomo prikazali zgodbo o nehvaležni princesi Pirlipat, zaradi katere se dobrosrčni mladenič spremeni v Hresta-ča.« Predstava bo poudarila dejstvo, da se na božično noč dogajajo čudeži, zgodbe, ki so se nekoč žalostno končale, pa dobijo nov konec. »Nauk zgodbe je, da nikoli ne smemo obupati, kajti na svetu so dobri ljudje. Pa tudi za ljubezen velja, da premaga vse ovire. Predstava bo všeč tako fantom kot deklicam, vsak
Zgodba o Hrestaču in mišjem kralju bo všeč tako deklicam kot dečkom od 4. leta dalje, so
prepričani ustvarjalci.
bo našel v njej nekaj zase,« doda režiserka, ki meni, da bo predstava primerna za otroke od 4. leta starosti dalje.
Predstava bo obogatena z nekaj melodijami iz baleta, saj se nekateri otroci le redko sre-
Lutkovno gledališče Velenje je bilo v letu 2016 uspešno. Do konca novembra so po vsej Sloveniji odigrali 57 predstav. Letos so pripravili dve predstavi; maja Volk in kozliček, decembra Hrestača in mišjega kralja. Trenutno imajo 12 živih predstav, vse več pa tudi gostujejo. Do marca 2017 imajo že dogovorjenih 12 gostovanj.
čajo s klasično glasbo, zato je bil to izziv za ustvarjalce lutkovne predstave. Skladbe P. I. Čajkovskega je priredil Zmago Štih, zaigrali pa sta jih Diana in Iza Štih na flavti ter Ana Novak na violini. Glasbena produkcija se je odvila pod taktirko Gorazda Planka.
Na odru bo na premieri šest igralcev, pri ponovitvah pa štirje; poleg Vanje Kretič in Mitje Švenerja, ki sta zvezdi velenjskega lutkovnega gledališča, še štirje mladi lutkarji, ki bodo igrali izmenično. To so Noemi Čop (alterna-cija Neža Ocepek) in Borut Ring (alternacija Gašper Lenart).
V predstavi so tokrat v ospredju lutke in ne igralci. Za scenografijo je pos krbel Kajetan Čop, lutke je izdelala družina Čop. Kilian je izdelal obe nosilni lutki iz lesa, torej Hre-stača in princeso Pirlipat, ostale skoraj meter visoke lutke pa iz blaga tipa »maneken«.
Knjiga, ki so jo čakali mnogi
Velenje, 24. november - Čeprav je Matjaž Šalej ob izidu svoje prve knjige, pesniške zbirke Razne-senost, poudaril, da je knjigo dolžan predvsem sebi, so nanjo očitno čakali mnogi njegovi prijatelji in znanci. Le redkokdaj so namreč predstavitve knjig v velenjski knjižnici tako množično obiskane, kot je bila predstavitev njegove.
dami, je povedal, da je ob pisanju v naslovu zatipkal besedico »ni« in zapisal Matjaž Šalej in pesnik. »In točno to je on. Eno je Matjaž, ki ga poznamo kot geografa, kulturnika, pevca v različnih zborih, drugo pa je Matjaž pesnik kot On. To pokaže tudi odnos družbe do pesnikov in pisateljev.« Zato ni nič čudno, da je voditeljica večer zaključila z
Matjaž Šalej je večer, na katerem je predstavil svoj pesniški prvenec,
obarval prijateljsko in družinsko.
Matjaž Šalej je v iskrenem, na trenutke hudomušnem pogovoru z Mileno Ževart, povedal, zakaj je knjiga nastajala kar tri desetletja. Kot tudi, kdaj in kako piše. Oba sta se strinjala, da pesniki nikoli ne nagovarjajo vseh ljudi, ampak vsakega posebej. Njegove pesmi bodo zagotovo brali tisti, ki so mu blizu po duši. Milena je izzvala oblikovalca knjige Bojana Pavška, ki je priznal, da ne bere veliko poezije, a če bi jo pisal, bi pisal točno takšno kot Matjaž. Peter Rezman, ki je knjigo pospremil s svojimi bese-
besedami: »Radi bi živeli v času, ko bodo pesniki cenjeni. Do takrat pa sem vesela, da imaš službo.« Večer je minil hitro, ker je bil res prijeten. K temu sta svoj košček prispevala še Matjažev brat Joži Šalej s pianističnim glasbenim vložkom, ob katerem je pesmi iz knjige brala njegova partnerka, gledališka igralka Barbara Ribnikar. V skladbi »Sredi zvezd«, izbrani tudi zato, ker pesnik obožuje astronomijo, pa se je Jožiju na saksofonu pridružil Sašo Šonc.
a bš
Pesmi za dušo
Šoštanj, 23. novembra - Pesmi mavrične duše je knjiga poezije avtorice Božene Tanšek iz Velenja. Preplet čutno doživetega, enopomenskega in materialnega z iluzorno duhovnim pesničinim svetom daje knjigi svojevrsten pečat. Predstavitev knjige je bila v Šoštanju v okviru Galerijskih večerov, pogovor pa sta soustvarjali avtorica in Milojka B. Komprej.
Božena Tanšek je knjigo in vsebino razdelila na štiri sklope pesmi, še najmanj je v njej ljubezenskih, čeprav bi lahko rekli, da je njena poezija ena sama ljubezen. Ljubezen do pisanja, izražanja, okolja, časa, dogodkov ..., saj pravzaprav vse, tudi slabo izrazi na sicer kritičen, a razumevajoč in topel način. S svojo poetiko tako opozarja in nagovarja bralce, hkrati pa se jim razkriva in pogumno odgrinja globine svojih misli. To je druga pesniška zbirka te pesnice, ki je za časa aktivnega življenja delovala kot pedagoginja in organizatorka dela, kariero uspešno združila z družino, v času upokojitve pa se predala svetu pisane besede, kot je bila pravzaprav njena želja ves čas.
Pesmi mavrične duše razkrivajo tudi avtoričin pogled na ljudi, saj pravi, da smo vsi ljudje kot barve mavrice, raznoliki in vsak zase posebni, a hkrati povezani in podobni.
a MBK, Foto Dejan Tonkli
m
m
nikoli sami^Q^ g^
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
Kadri iz zakulisja
Do 17. decembra bodo v velenjski galeriji razstavljene muzealije ter številne podrobnosti iz posameznih delov filmske industrije
Tina Felicijan
Velenje, 24. november - Galerija Velenje tokrat predstavlja raz-iskovalno-izobraževalno postavitev v lastni produkciji, ki sta jo zasnovala mlada likovnika in ustvarjalca v kulturi Miha Cojh-ter in Nina Cvirn. Raziskovala sta zakulisje igranih in animiranih filmov in pripravila več interaktivnih kotičkov, v katerih lahko obiskovalci nastopajo kot scenaristi, filmski igralci, snemalci, režiserji, montažerji, oblikovalci zvoka, scenaristi, kostumogra-fi, maskerji ali gledalci. Projekt je zasnovan predvsem za šolske
6. in 7. decembra bodo otroci spoznavali osnove animiranega filma. Delavnica se bo začela ob 17. uri, vodil pa jo bo Miha Cohj-ter. Otroci, mlajši od deset let, naj delavnico obiščejo s starši. 8. decembra bo galerijo obiskal Marko Mandic in spregovoril o igralskem poklicu. 14. decembra ob 17.30 pa bo Mojca Robič pripravila glasbeno-plesno animacijo Zimska pravljica.
skupine, ki po posameznih sklopih spremljajo nastajanje filma od ideje do premiere.
V pritličju so na ogled plakati znamenitih slovenskih filmov, snemalne knjige, muzejski primerki kamer, kolutov, projektorjev. Medtem ko se na platnu vrti prvi slovenski animirani celove-čerec Socializacija bika, lahko
obiskovalci ustvarijo svoj animirani film. Poučijo pa se tudi o razvijanju zgodbe v nastajanju scenarija. V zgornjem nadstropju pa so v več delih predstavljene posamezne faze nastajanja filma. »V vsakem segmentu smo pripravili interaktivne kotičke za izobraževanje o različnih področjih filmske industrije. Za zeleno
sceno smo uporabili tehnologijo filmskih efektov, za zvočne efekte smo pripravili snemalno delavnico različnih predmetov in podlag, za filmski svet pa smo postavili sceno s kamerami in lučmi,« je našteval Cojhter.
V dopoldanskem času bodo v galeriji potekala interaktivna vodenja z delavnicami za najavljene šolske skupine. Tudi popoldne bodo obiskovalce pričakali poučeni spremljevalci po razstavi. Sicer pa bo Nina Cvirn prav danes popoldne družine popeljala po razstavi in razkrila veliko zanimivosti iz zakulisja filmske industrije tako za otroke kot odrasle.	■
Tokrat je na odprtju razstave bilo veliko več otrok kot odraslih. S posebnim zanimanjem so si ogledali
filmski set, iz montažne sobe pa, kaj se na sceni za kader dogaja.
»Projekt 96« da misliti
Predstava, v kateri nastopajo dijaki slovenjgraške gimnazije ob živi spremljavi glasbenikov,
je družbenokritična, a vseeno zabavna.
Predstava Glasbene šole Gvido in Gimnazije Slovenj Gradec navdušuje tudi v Šaleški dolini
Velenje, 6. decembra - V preteklih letih so dijaki Šolskega centra Velenje v sodelovanju z glasbeno šolo GVIDO pripravili dve uspešni predstavi Jukebox.app in Diaspora. Obe so ponovili kar 26-krat. Letos pa so ob 20-letnici Gimnazije Slovenj Gradec sprejeli izziv in pripravili predstavo z dijaki te gimnazije. Ob tem so k sodelovanju povabili še Velenjčanki Mašo Kolšek, ki je poskrbela za kostume in nekaj plesnih točk, glavnino koreografij pa je naredila Mateja Rožič. Predstavo »Projekt 96« so doslej največkrat predstavili na Koroškem, v enem tednu so jo ponovili kar 10-krat, a z njo že navdušujejo tudi v Velenju. Za izven jo bodo uprizorili 6. decembra ob 18. uri v veliki dvorani velenjskega doma kulture. Potem bodo gostovali tudi v Žalcu, Šmartnem ob Paki ... Zagotovo bodo kmalu presegli število 20 ponovitev.
Tudi letošnja predstava je družbenokritična in poučna. Navdih zanjo je bila prav obletnica, ko je zaživela slovenjgraška gimnazija. »Projekt 96 prikazuje spremembe, ki jih
je svet doživel zadnjih 20 let. Gre za spremembe, ki naj bi svet spremenile na bolje, a je pogosto žal ravno nasprotno: postali smo »žrtve« tehnologije, propagandnih trikov in lepotnih idealov. Postali smo »številke«, imuni na revščino, izkoriščanje ljudi ter narave, na varovanje človekovih pravic. To je postala prazna besedna zveza, ki v praksi ne deluje,« pravi soavtor predstave Tomaž Pačnik iz Glasbene šole GVIDO. V predstavi mladi
igrajo, pojejo in plešejo ob živi glasbi, skupaj jih je na odru kar 30, od tega 20 dijakov. Naš sogovornik je prepričan, da to da predstavi poseben čar. »Peti ob matrici je povsem drugače kot ob živi glasbi. Ob tem se kalijo, dobijo neprecenljivo izkušnjo,« izvemo. Glasba ni avtorska, nastopajoči pojejo skladbe, ki so marsikomu že v ušesih. V naslednjem projektu bodo verjetno spremenili tudi to.
a bš
1. decembra 2016
Ukradena kultura
Matjaž Šalej
Velikokrat razmišljam o televiziji, pa ne samo nacionalni, kar o vseh, o poplavi raznolikih televizij, radijev in sodobnih radiodifuznih medijev, ki jih je enostavno preveč. Če k njim dodamo spletne strani, pa socialna omrežja, ki so na nek način prepojena in nasičena z e-mediji, je vsega na kupu res preveč. Preveč je tudi široke kulturne ponudbe, predvsem na račun umetniške produkcije. Hkrati pa se vzporedno postavlja vprašanje, koliko preveč je teh informacij in kako se morajo hiše, uredništva, ekipe v postprodukciji boriti tako za gledalce ali poslušalce in kaj ob poplavi programskega časa predstavlja sploh pojem dobra in pomembna informacija. Preveč jih je in kvaliteta se zaradi prevelike pojavnosti izgublja, disperzno porazdeli na tiste velike in tudi kakšnega manjšega. No, pa to ni bistveno, kaj želim poudariti, je pa zelo tesno povezano s tem. Ob vseh teh stvareh se znova pojavlja vprašanje, o čem govoriti, kaj predvajati, kaj brati, tiskati, uvrstiti v kulturni program, na televiziji recimo v najbolj gledanih terminih programskega časa. V tem tako imenovanem »prime timu«, ko recimo za televizorjem obsedi največ ljudi, je čedalje več neprimernega programa ali še bolje takega, ki nima nikakršne »pametne«, estetske, izobraževalne, kulturne teže. Pa se bom (površno) omejil predvsem na nacionalno televizijo in njen program, ki ga z RTV položnicami drago plačujemo. Ob petkovih in sobotnih večernih udarnih terminih bi moralo biti na prvem televizijskem programu vse kaj drugega kot neki ceneni humor ali narodnozabavna glasba. Oboje ni prav nič v ponos nacionalki, ki kaže, da hoče na svoj način tekmovati s sorodno duha ubijajočo produkcijo komercialnih postaj in njihovih re-sničnostnih in kuharskih šov talentov.
Pravzaprav je ta zapis nekakšen glas vpijočega v puščavi proti političnim odločevalcem, recimo svetu za radiodifuzijo, programskim svetom, nacionalnim medijem, televiziji ... in vsem sorodnim institucijam in organom, ki ne premorejo toliko modrosti in s programskimi usmeritvami državo siromašijo predvsem za vzgojni moment. Takšen, ki bi moral biti najmočnejše orodje v njihovem odločanju.
V drugačni pojavni obliki kulturne dobrine je recimo knjiga. Knjiga je boljša za vsakega bralca, saj ne pasivizira tistega, ki jo prebira. Ampak tudi danes tako, kot lahko že skoraj vsak ljubitelj resničnostnega šova pristane v njem ali postane gledalec popularne razvedrilne oddaje na televiziji, lahko že skoraj vsak napiše knjigo. (Ha ha). Ampak veliko jih z njimi ne pove kaj dosti.
To ne reši našega problema, televizija gledalce naredi pasivne, v premnogih primerih poneumlja. In dokler bodo razvedrilni programi vodili in oblikovali ustvarjalci, ki so povprečneži, tako po svoji umetniški in izpovedni moči kot po kulturnem ali kakršnem že okusu, do takrat bo šlo samo na slabše.
Pa saj je v vseh stvareh liberalnega kapitalizma tako. Razvoj usmerjajo kapital in lastniki in ne tisti, ki lahko največ naredijo za razvoj družbe, pa tudi če ob televiziji. Živimo pač v nekakšni republiki (državi), ki je bolj podobna resničnostnemu šovu, pa naj gre za ksenofobijo pred migranti, izsiljevanjem zdravniškega sindikata ali pa enostavno oddajam tipa »Moj očka zmore«. In potem imamo celo v ustavi zapisano, da smo pravna in socialna država. Da, poleg države, sociale, dostopnosti do zdravstva, pravne države, ki je morda samo za elito in ne za revne, so nam ukradli tudi televizije, knjige in »vzgojno« umetnost ter kulturo - takšno, ki ima svojo težo.
a
Nocoj predstavitev 26. Hotenj
Dva uspeha šaleških glasbenikov
Predstavili bodo zbornik
Velenje, 5. decembra - V ponedeljek ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje predstavili zbornik, ki so ga pripravili ob 40-letnici Galerije. To so obeležili lani, ko je galerija doživela tudi celovito prenovo prostorov. Jubilejni zbornik prinaša prerez dela Galerije in statusnih sprememb od njenih začetkov leta 1975 do leta 2015. Zbornik bo predstavila urednica Milena Koren Božiček. Po predstavitvi bodo pripravili še prednovoletno druženje z ljubitelji umetnosti in ustvarjalci, za glasbeno kuliso pa bo poskrbela skupina Flora & Paris.
a bš
Velenje. 1. decembra -Danes ob 20. uri bodo v mali dvorani velenjskega doma kulture predstavili 26. številko literarnega almanaha Hotenja, ki so ga pripravili v Šaleškem literarnem društvu. V 26. Hotenjih je predstavljeno 42 avtorjev. 7 od njih je romskih pesnikov, ki imajo posebno poglavje. Hotenja bosta na predstavitvi prebrala in odigrala Vanja Kretič in Miha Šilc. Katarina Meža in Juš Jazbec pa bosta poskrbela za prijetno zvočno kuliso.
Člani uredniškega odbora so tokrat bili Milojka Bačovnik Komprej, Tatjana Vidmar, Dušan M. Pirc in Nejc Robida. Slednji je tekste tudi jezikovno pregledal. Naslovnico almanaha krasi likovno delo člana društva šaleških likovnikov Franca Klanferja.	a bš
Velenje, 24. novembra - Na velenjski izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti so veseli dveh novih uspehov njihovih članov. Na 7. regijskem tematskem koncertu srednješolskih in odraslih pevskih zasedb, ki je bilo v Mežici, je Šaleški študentski oktet prejel priznanje za zanimivo sestavo in obrazložitev sporeda. V Ormožu, kjer je potekalo 21. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, pa je v kategoriji godb nad 40 članov Pihalni orkester Zarja Šoštanj prejel zlato priznanje s pohvalo in najvišje število točk celotnega tekmovanja. Na njem je nastopilo 17 slovenskih godb z več kot 800 godbeniki.
a bš
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 11
1. decembra 2016

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Pipec bo spet zbodel
Ta teden je izšla letošnja številka satiričnega časopisa Pipec, ki ga že 53 let izdaja celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije. Gre za edini preživeli časopis te vrste na Slovenskem, ki je, kot pravijo ustvarjalci, namenjen resnim bralcem, ki jim je v današnjih časih še do smeha.
Tokratna številka je z velikim spoštovanjem posvečena letos preminulemu soustanovitelju, dolgoletnemu uredniku in avtorju Pipca Dragu Hribarju. Objavljen izbor nekaterih njegovih ustvarjalnih biserov od leta 1963 do lani dokazuje, da je kakovostna satira večno ak-
tualna, tako kot so večne tudi neumnost, sla po oblasti in pokvarjenost tistih, ki so tarča sa-tirikovega posmeha.
Sicer pa je tudi letošnji Pipec aktualen in zbadljiv. »Blagor Sizifu, ki ima delo za nedoločen čas«, ugotavlja, sicer tudi sam svojevrsten »prekarec«, ki piči samo enkrat na leto, vendar ima takrat veliko dela, da nabode vse, ki si zaslužijo njegovo kritično ost. Letos med drugim naznanja, da bo novi ameriški predsedniški par uresničil mokre sanje Slovencev in bo obiskal domovino prve dame. Kaj vse bosta počela v Savinjski regiji, kot prvi razkri-
va Pipec, ki tudi poroča, da v Šaleški dolini ustanavljajo Cerkev za hitro cesto, v Laškem pa namesto tretje razvojne osi zahtevajo tretji železniški tir. Med tem ko spodnji Savinjčani sami uničujejo rodovitno zemljo pred F2-2, zdravje Celjanov najbolj ogroža MP3, poroča Pipec, pa tudi o senzacionalnem odkritju arheologov, da so mestni patriciji že v rimski Celei seki-rali takratnega župana, ker si je omislil preveč razkošno konjsko vprego. Pipec piše tudi o zgodovinski knežji spravi Hermana Drugega z nezaželeno snaho Veroniko, razkriva resnično ozadje prisluškovalne afere v
šmarskem vrtcu, ugotavlja, da je nova zdraviliška ploščad v Rogaški Slatini v resnici izstre-lišče za polete v vesolje, zaprti zadrečki hotel Natura pa je priljubljen velnes za nočne tiče.
»Danes najlažje obdržijo službo tisti, ki imajo šolan glas in torej vedo, kdaj je bolje biti tiho«, ugotavlja celjski satirični brezplačnik, ki pa noče molčati ter se na 32 straneh humor-no in zbadljivo loteva tudi drugih lokalnih in širših družbenih tem.
Letos bo izšel v približno 20 tisoč izvodih in ga bodo prejeli vsi naročniki in kupci Dela, Slovenskih novic in Večera v celjski regiji, v prihodnjih dneh pa tudi bralci nekaterih lokalnih časopisov na Celjskem.
■ mz
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	EROIKA - Če je to slovo
2.	LAČNI FRANZ - Iste sanje sanjava
3.	VILI RESNIK - Ne ne ne
Trio Eroika praznuje deseto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so 25. novembra izdali nov album, na katerem je dvajset najlepših melodij, od tega tudi dve novi skladbi. Ena od njih je tudi skladba Če je to slovo. Gre za priredbo zmagovalne skladbe s festivala Slovenska popevka, ki jo je leta 2005 izvajala skupina Yuhubanda.
GLASBENE novice
LESTVICA domače glasbe
Up N'downs se pripravljajo na sklepni del turneje
Člani rock zasedbe Up N' downs iz Mozirja so se po nastopih v Srbiji vrnili domov z ožulje-nimi prsti. Dodatna, a sladka sol na rane so bile intenzivne vaje in priprave skladb za prihajajoči album z naslovom Vse, kar sem pozabil 2. Fantje, ki so svojo klavi-aturistko poslali na študijsko izmenjavo v Pariz, so premor od koncertnih odrov izkoristili za pre-potrebno prenovo vadbene sobe. Vonj po novem jim bo v prihodnje vlival energijo, ki jo bodo potrebovali na prihajajočih koncertih v sklepnem dejanju njihove prve promocijske turneje. Decembra bodo skupaj z mnogimi slovenskimi glasbeniki zaigrali na velikem glasbenem dogodku Zmajevih 10 v živo v Cvetličarni, veliki zaključek pa se obeta januarja, ko bodo s srbskim bendom Bo-lesna Štenad nastopili v Ljubljani in Nazarjah, kjer so turnejo tudi začeli. Do takrat, ko jih boste lahko ponovno slišali v živo, pa vas pozdravljajo s pravkar izdanim lyrics videom za skladbo Waco, ki velja za eno najstarejših stvaritev benda.
Mistermarsh z novim projektom Altamira
Vsestranski glasbenik, produ-cent in izvajalec Martin Štiberni-ka - Mistermarsh je po lanskoletnem prvem avtorskem projektu Home izdal svoj drugi album. Na albumu z naslovom Altami-ra je deset novih skladb, ki jih je tokrat zapel v slovenskem jezi-
ku. Skladbe nekoliko odstopajo od mainstreama slovenske popularne glasbe, so pa še vedno spevne in poslušljive. Pri nastanku albuma so sodelovali še Jure Rozman ter Sergej Randjelovic - Runjoe na bobnih in spremljevalnem vokalu in Rudi Bučar kot kitarist in vokalist v pesmi Prah. Besedila je, tako kot na prvencu
Home, prispeval Mitja Novljan. V teh dneh Mistermarsh predstavlja že drugi single z albuma. Po skladbi Veliko mesto, ki jo je predstavil že konec maja letos in z njo tudi napovedal izid novega albuma, zdaj predstavlja skladbo Čigava pojava zabava.
Adele na zaključnih koncertih turneje pričakuje 150.000 obiskovalcev
Britanska glasbenica Adele je naznanila, da bo 29. junija in 1. julija izvedla dva koncerta na
stadionu Wembley, ki sprejme 90.000 gledalcev. Organizatorji pričakujejo, da bosta koncerta, napovedana kot The Finale, pritegnila več kot 150.000 obiskovalcev. S koncertoma bo sklenila svetovno turnejo, ki jo je začela februarja z nastopom v Belfa-stu, v desetih mesecih pa je imela kar 107 koncertov po Evropi in Ameriki. Glasbenica za prihodnje leto načrtuje tudi obisk Avstralije. Adele se je na turnejo podala po štirih letih odsotnosti s koncertnih odrov. Pred letom je izdala svoj tretji studijski album z naslovom 25, s katerim je že v prvem tednu po izidu podrla prodajne rekorde tako v Veliki Britaniji kot ZDA.
Stane Špegel objavil že petnajsti album
Skladatelj, performer in multi-medijski umetnik Stane Špegel je pri ameriški založbi Magnatu-ne (Berkley, Kalifornia) z ime-
nom MonoM objavil nov glasbeni album. LP Minestrone je njegov že petnajsti samostojni album, prinaša pa deset novih skladb, skuhanih po spodnji re-cepturi.
MINEŠTRA / MINESTRONE (recept)
- 2 konzervi Chillouta
-	1 tuba Funka
-	3 stroki Breakbeata
-	2 skodelici Rock&rolla
-	3 jedilne žlice Hip-hopa
-	8 kapljic Bluesa
-	3 desertne žlice Etna
-	1 pest Klasične glasbe
-	4 čajne žličke Jazza
-	1 liter Popa
-	ščepec Improvzacije
Vse skladbe na albumu so odigrane na unikatno fotonsko kitaro v živo brez nasnemavanj.
Marko Vozelj in Mojstri z novo skladbo
Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo pesem z naslovom Le en centimeter. Avtor glasbe je eden najuspešnejših skladateljev slovenske popularne glasbe Matjaž Vlašič, besedilo pa je napisal Marko Vozelj. Sedaj že lahko govorimo o zelo uspešnem tandemu, saj sta podpisana tudi pod uspešnice Oljke, rožmarin in sol, Ljubim samo tebe in zmagovalno skladbo Slovenske popevke 2012 Naj nama sodi le nebo. »Naslov pesmi Le en centimeter je prispodoba. Velikokrat smo tik pred končnim uspehom, manjka le en centimeter, a se nam sreča izmuzne iz tega ali onega razloga. Besedilo je ljubezensko z optimističnim sporočilom. Če se trudimo in v življenju delamo iskreno po svojih najboljših močeh, nas tudi takrat, ko smo le en centimeter od sreče, življenje ne bo pustilo na cedilu,« pravijo Marko Vozelj in Mojstri, ki si želijo, da bi vam njihova nova pesem polepšala čarobni december in vse dni v novem letu 2017.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Svetlin - Pijte z menoj
2.	Ansambel Galop - Narodne noše
3.	Ansambel Dolinarji - Za vaju
4.	Ansambel Lojtrca - Zidar Pepi
5.	Ognjeni muzikanti - Čudež življenja
6.	Ansambel Smeh - Bila si mi vse
7.	Ansambel Naveza - Najina pesem
8.	Ansambel Hozentregarji - Dan v gorah
9.	Ansambel Pik - S sabo nesel nič ne boš
10.	Igor in zlati zvoki - Če sonce bi ujeti znala
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
NOCTIFERIA
Jutri bo pri založbi Nika Records izšel nov album ene najbolj znanih domačih metal zasedb Noctife-ria. Na njihovem šestem studijskem albumu z naslovom Transnatura, ki je poseben po tem, da gre za akustičen album, bo enajst skladb.
DEMOLITION GROUP
Po lanskoletni uspešni promociji albuma Zlagano sonce so Demolition Group letos začeli pripravljati nov album. V začetku novega leta se z novimi materiali odpravljajo v studio, nov album pa lahko pričakujemo sredi prihodnjega leta.
BILBI
Pred iztekom leta se Bilbi oglaša s prvo avtorsko božično skladbo Božič je lep. Z njo najavlja izid tretjega studijskega albuma Šibke točke. Večplastno besedilo priznanega pesnika in
dramatika Roka Vičnika sta uglasbila Bilbi in Gregor Stermecki, aranžma in producentski pečat pa je prispeval Peter Dekleva.
2CELLOS
24. novembra je minilo petindvajset let od smrti legendarnega Freddieja Mercuryja in ob tej priložnosti je hrvaško-slovenski duo 2Cellos, ki ga sestavljata Luka Sulic in Stjepan Hauser, pripravil poseben poklon pokojnemu glasbeniku. Člana dua sta posnela priredbo njegove uspešnice The Show Must Go On.
BREST feat. VESNA ZORNIK
Novo nastala zasedba Brest feat. Vesna Zornik predstavlja nov single z naslovom Kovčki. Skladbo je napisal kitarist Samo Šalamon, ki ga je leta 2008 prestižna revija Guitar Player razglasila za enega najbolj vročih kitaristov na svetu, besedilo pa je napisala pesnica Kristina Kočan.
107,81
I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 12
»»^AS
a a »Izvolite kozarček. Je mlado vino,« ^^ so gostitelji nagovorili radožive dame, naj nazdravijo jubileju velenjskega Doma za varstvo odraslih. »Oh, ko bi vi vedeli, da z leti vse postaja boljše - prijateljstva, zdravice in vino. Potem bi raje postregli lanskega,« so v smehu odvrnile Jelka Fužir, Marija Vrtačnik in Diana Janežič ter kljub temu z veseljem pokusi-le mlado žlahtno kapljico.
k k Zvesti narr vijač Velenjskih grašča-kov Zvon ko Pod-križnik kondicijo za bobnanje na tribunah nabira na tekaških stezah. Da ga ob sobotah ni doma, se je žena sicer že navadila, a je vseeno upala, da ga bo tokrat dež odvrnil od izhoda. »To pa že ne! Deževalo bo tudi na domačem dvorišču, tako da je čisto vseeno, kje me zmoči,« ga je Čvek ujel med pogovorom s Petrom Brglezom.
ZANIMIVOSTI


^^ Marija Glušič, dolgoletna kuharica Gorenja Gostinstvo, je prava mojstrica enolončnic. Mnogi so bili v skrbeh, ko so slišali, da odhaja v pokoj. A je poskrbela za naslednika, kuhalnico je slovesno predala Petru Lajlarju, Čvek pa je izvedel, da mu je zapustila tudi svoj skrivnostni recept. A če se je še tako veselila zasluženega pokoja, je mineval zadnji »šiht« s solzami v očeh, poln lepih spominov.

Ogrizeni med delom
Direktor nemške pošte Frank Appel je javnosti sporočil, da v Nemčiji med opravljanjem dela psi vsako leto ogrizejo okoli 1500 poštarjev. Poudaril je, da je njihovih sto tisoč zaposlenih sicer izurjenih za ravnanje s psi, a morajo kljub temu številni na bolniški dopust zaradi pasjih ugrizov. »Agresivne pse bi morali zapreti, ko poštarji raznaša-jo pošiljke,« je dodal. V podjetju sicer še naprej preučujejo možnost uporabe dronov za dostavo pošte in paketov, vendar je treba pred tem prilagoditi zakonodajo. »Če bodo naši uslužbenci upravljali drone, bodo za to potrebovali dovoljenje,« je pojasnil Appel.
Ob vročipijači tudi boljše počutje
Če ste doslej verjeli, da imajo tople pijače v zimskem času pozitiven učinek samo na naše telesno počutje, bo čas, da spremenite mnenje. Študije so namreč
razkrile, da ima vroča pijača tudi psihološko pozitiven učinek, saj se ob pitju počutimo udobneje in prijaznejše, zaradi česar tudi druge ocenjujemo za prijaznejše.
V raziskavi, ki so jo opravili v Londonu, so ljudi prosili za ocenjevanje neznancev, kako prijazni in zaupanja vredni so. Tisti, ki so v rokah držali vročo skodelico kave, so ne-
povzroči zastoj neverjetnih razsežnosti. V prometnem zamašku na cesti 405 (ki tudi sicer velja za eno najbolj prometnih v ZDA) vsako leto obtiči na tisoče ljudi. Čeprav je ameriško avtomobilsko združenje še pred zahvalnim dnem letos napovedalo, da se bo na cestah hkrati znašlo približno 49 milijonov Američanov, se je scenarij ponovil tudi letos. Toda prebivalci ZDA s tem že računajo, zato se na pot odpravijo prej in tudi bolje opremljeni. No, vsaj
znance ocenjevali bolje kot tisti, ki so pili hladno pijačo. Strokovnjaki ob tem dodajajo, da lahko pojav povezujemo tudi z jezikovnimi in metaforičnimi povezavami, ki se v možganih sprožijo, ko večkrat omenjamo besede »toplo« in »hladno«, ko opisujemo osebnosti.
49 milijonov Američanov hkrati na cesti
Pred kratkim so Američani praznovali zahvalni dan - praznik, ko se večina odpravi k domačim in posledično na cestah
večina. Tisti ostali pa se jezijo približno tako, kot se v zastojih jezimo mi.
Zamrznjene ribe niso privabile obiskovalcev
Zabaviščni park Space World na Japonskem je sredi novembra odprl drsališče, katerega ledeno ploskev so želeli »popestriti« z vzorcem, izdelanim iz zamrznjenih rib. In so jo; pod ploskev so zamrznili pet tisoč rib, to pa ni imelo učinka, kot so ga pričako-
vali. »Na nas so se vsule kritike, da ni prav, ker smo uporabili živa bitja in ker smo pustili, da je šla hrana v nič,« je povedal tiskovni predstavnik parka Kodži Šibata.
Poudaril je, da so bile ribe mrtve, preden so jih zamrznili v drsalno ploskev in jih torej niso pomorili sami. Generalni direktor parka Tošimi Takeda je ob tem dodal še, da je bil namen v led zamrznjenih rib, da se uporabniki drsališča zabavajo in hkrati kaj naučijo o ribah. »Načrtujemo spominsko slovesnost za ribe, povabili bo-
mo šintuoističnega meniha, kar smo pripravljali, še preden so se na nas vsule kritike,« je še povedal in dodal, da bo taljenje ledu trajalo kakšen teden.
Pijani nogomet
Na Norveškem so spletne strani te dni polne posnetkov z nenavadnih nogometnih tekem, ki so kar naenkrat obnorele predvsem prebivalce te hladne dežele. Novemu športu se menda reče »pijani nogomet«, pogoj za igralce v njem pa je, da morajo imeti v krvi več kot eno promilo alkohola. Tekma traja 30 minut, kar naj bi vsak prenesel in se hkrati ne streznil. Če namreč igralec zadene gol v treznem stanju, zadetek ne velja. Šport se seveda začne kakšno uro pred tekmo v baru, zabave ne manjka, za rezultat pa v resnici nikomur ni mar. Edino pravilo je, da se igralci in gledalci neizmerno zabavajo.
1. decembra 2016
frkanje
» Levo & desno «
Gruden -truden
Stopili smo v zadnji mesec v letu, ki pri mnogih povsem potrjuje svoje ime. V tem prazničnem mesecu je namreč zaradi slavljenja res veliko ljudi močno trudnih.
Po lojtrci dol
Država je dala občini za vas! Drži: gospodarsko ministrstvo je namenilo velenjski občini denar za ureditev poslovne cone v Stari vasi.
Nogometna
Na vrh evropske nogometne zveze se je pred kratkim zavihtel Slovenec. Odvetnik Aleksander Če-ferin. Na vrh slovenske nogometne zveze pa se želi povzpeti Nemec. Poslanec Matjaž Nemec.
Niso obupali
Pravijo, da je Šaleška kmetijska zadruga v sadovnjaku na velenjskem Sončnem griču letos opravila zadnje obiranje jabolk. Čeprav, kot slišimo, povsem še niso vrgli puške v 'sadovnjak'.
Kot v pravljici
Praznični čas je prava priložnost, da se brezposelni znajdejo v pravljičnih oblačilih in času. Postanejo lahko Miklavži, Božički ali Dedki mrazi. A tudi to njihovo začasno igranje novih vlog še zdaleč ni pravljično. Pa še hitro mine.
Roboti
Japonci bodo pri nas postavili tovarno robotov, ki naj bi zaposlila veliko delavcev. To je vsekakor veliko bolje, kot da bi kdo pri nas v (še) kakšni tovarni iz delavcev delali robote.
Stavka
Vsi podatki o zadnji stavki zdravnikov še niso znani: koliko ljudi je zaradi stavke ozdravelo ali preživelo.
Dohitevanje
Policisti so dobili nove motorje in avtomobile. Bodo zdaj lažje dohitevali nepridiprave.
Razsvetlje-nost
Če že ne vsi politiki in gospodarstveniki, je ta čas vsaj Slovenija kot celota močno razsvetljena.
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 13
1. decembra 2016

REPORTAŽA
13
Jezikovne ovire so vse bolj pogoste
Težav v sporazumevanju s tuje govorečimi prebivalci nimajo le zdravstveni, ampak tudi pedagoški delavci
Tina Felicijan
Razpis velenjskega zdravstvenega doma za zaposlitev albansko govorečega zdravnika oziroma zdravnice je dvignil precej prahu. A zdravstveni delavci niso edini, ki v Velenju opozarjajo, da zaradi jezikovnih barier ne morejo kakovostno opravljati svojih nalog. Tudi na Šolskem centru Velenje vidijo v tem, da se v njihove programe vpisujejo tuje govoreči mladostniki, velik izziv, pri katerem so sami, pravijo ravnatelji.
Zdravniki in pacienti se ne morejo sporazumevati
Pomočnica direktorja Tanja Kontič je pojasnila, da v Zdravstvenem domu Velenje že dobro leto opozarjajo, da zdravniško osebje ne razume albansko govorečih pacientov in obratno, zato jim ne morejo ustrezno pomagati. Največ težav pri sporazumevanju imajo s predšolskimi otroki, ženskami v ginekoloških ambulantah, v patronaži s porodnicami. Da bi preprečili nesporazume in posledice za paciente, so tako ministrstvo kot zavod za zdravstveno zavarovanje in občino zaprosili za denar za prevajalca, a ga niso dobili. Zato so objavili razpis za albansko govorečega zdravnika oziroma zdravnico, na katerega se za zdaj ni odzval še nihče. »Prebivalstvo v Ve-
lenju je narodnostno zelo mešano. Več kot polovica našega zdravstvenega osebja govori katerega od jugoslovanskih jezikov, albanskega pa ne,« je povedala.
Brez znanja jezika je poučevanje in učenje praktično nemogoče
Tudi pedagoški delavci opozarjajo na težave pri sporazumevanju s tuje (pred-
saj pogosto ne znajo nič slovensko, prav tako tudi njihovi družinski člani. »Vsi se razumemo s tistimi, ki govorijo htrva-ško, bošnjaško ali srbsko. Albanski jezik pa je tako zelo drugačen, da ga nihče od nas ne more razumeti, če ga ne zna. Zato je uvajanje dijakov iz bivših republik Jugoslavije drugačno od teh, ki govorijo samo albansko,« je pojasnila ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič. Tuje govoreči dijaki ob vpisu na ŠCV sklenejo pedagoško pogodbo, ki jim omogoča, da prvi letnik opravljajo dve leti. Prvo leto usvajajo mehke kompetence in predvsem jezik, naslednje leto pa se lotijo
in sošolci preveč ovirano, je motečih elementov odločno preveč,« je povedal ravnatelj Strojne šole Janko Pogorelč-nik. Namreč, če se mora učitelj z enim delom razreda posebej ukvarjati, mu zmanjka časa, da obdela učni načrt, kar občutijo vsi dijaki, ne le tujci. Učitelji se trudijo, da ne tuji ne slovenski dijaki ne bi bili prikrajšani, a imajo zelo težko delo, pravi Klemenčičeva. »V mešanih oddelkih imajo diferenciran pouk. Učitelji pripravljajo gradivo za slovensko in tuje govoreče. V oddelkih, kjer so samo Albanci, je pouk popolnoma prilagojen, velik del pa opravijo na terenu. Če so denimo v programu trgovec, gredo v tr-
Mag. Albin Vrabič, Mateja Klemenčič in Janko Pogorelčnik
vsem albansko) govorečimi učenci in dijaki. Medtem ko je vključevanje dijakov iz jugoslovanskih govornih območij že utečeno, imajo pri vključevanju albanskih dijakov v učni proces veliko težav,
rekli so ) »Pri integraciji tuje govorečih v naše okolje moramo skupaj narediti bistveno več. Mi se čutimo odgovorni za dijake. Ampak pri tem pričakujemo pomoč na eni strani države in na drugi lokalne skupnosti.« Janko Pogorelčnik
»Učitelji z veseljem hodijo tudi v oddelke, kjer je tuje govorečih dijakov veliko, saj so zelo pridni, radi delajo.« Mateja Klemenčič
»Med dijaki ne delamo nobenih razlik, vključujemo tudi tuje govoreče. Ugotavljamo pa, da nam manjka skupno orodje - jezik. Zato z namenom boljše integracije predlagamo pripravljalno izobraževanje.« Mag. Albin Vrabič
strokovnih. Ministrstvo za tujega dijaka nameni 70 ur učenja jezika v prvih dveh letih bivanja. To v resnici pomeni tri tedne intenzivnega učenja. »Srečo imamo, da naš nekdanji dijak Menaf Sinani pod mentorstvom učiteljice slovenščine vsak dan uči dijake iz Albanije slovenščino. A to ni financirano celo šolsko leto,« je povedala.
Praksa je pokazala, da je pouk z nekaj albansko govorečimi dijaki v razredu še obvladljiv in teče normalno. Sicer je oviran tudi za slovenske dijake. »Srečanje s tujci je dobro za marsikatero vrednoto v življenju, zato so tujci v razredih pozitivna izkušnja za vse. Ampak če je sporazumevanje med njimi ter učitelji
govine in se na licu mesta učijo strokovnih vsebin, ki bi se jih sicer v razredu.«
Najprej jezik in kultura, nato v reden program
Ravnatelji Šolskega centra so enotni, da bi morali vsi tuje govoreči dijaki pred vključitvijo v izobraževalni proces obvladati osnove jezika in poznati posebnosti kulturnega okolja, da bi lahko nemoteno spremljali pouk in normalno živeli v skupnosti. »Tako dijake kot starše je treba sistemsko učiti jezika in kulture in jih ustrezno motivirati, da se vključijo v naše okolje, ker bodo tako v njem lažje delovali,« je prepričan Pogorelčnik. »Rešitev ie tudi, da jih v šole ne vpišemo.
Ampak ni sprejemljivo, da bi bili ti mladostniki prepuščeni sami sebi. Okolje bi jih tako še bolj negativno čutilo. Treba jim je omogočiti vključitev in mi čutimo odgovornost, da pri tem naredimo svoj del. Od ostalih pa pričakujemo, od opravijo svojega,« je še dodal, ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja mag. Albin Vrabič pa nadaljeval: »Šola mora biti točka upanja za vse udeležence izobraževanja. Ampak za to morajo vsi, ki šolo obiskujejo, zadovoljivo obvladati slovenski jezik. To je najmočnejše orodje za njihov uspeh v šoli in zunaj nje. Žal ugotavljamo, da smo pri tem sami. Ministrstvo za izobraževanje nam ne nudi finančne podpore, ne sledi nam niti Mestna občina Velenje.«
Kaj ravnatelji predlagajo? »Eno leto pripravljalnega izobraževanja za dijake iz drugače govorečih območij. Učili bi se jezika in kulture. Določili bi minimalne standarde, ki jih morajo na koncu doseči, če želijo prestopiti v redno srednješolsko izobraževanje. Pokazalo se je, da je najbolje, če učitelj zna albansko in slovensko. Takrat dijaki najhitreje napredujejo,« je povedala Klemenčiče-va. Takšnega učitelja pa je treba plačati. »Pričakujemo absolutno več predvsem finančne podpore ministrstva in občine, da bomo skupaj lahko optimalno reševali težave, ki so v zadnjih letih precejšnje,« je sklenil Vrabič.	■
V tem šolskem letu imajo na ŠCV relativno veliko število dijakov iz tuje jezičnih govornih območij -93. Prvič se je vpisalo 11 od 29 srbsko, 12 od 27 bošnjaško in 20 od 37 albansko govorečih dijakov. Skoraj tretjina tuje govorečih dijakov se na centru izobražuje v sklopu projekta javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje. V sodelovanju z domačimi podjetji, ki imajo enote, partnerje ali interese v tujini, dijake pripeljejo na ŠCV in jih tu usposabljajo.
Nad stresom imamo moč
V življenju lahko tudi brez trpljenja odpravimo, kar nas ovira, da smo mirni, zdravi in srečni
Tina Felicijan
Adil Huselja, avtor rubrike Varnostno ogledalo v našem tedniku, ni le kolumnist. Sociolog je 32 let zaposlen v Slovenski policiji, v kateri je opravljal različne naloge, zadnjih pet let pa vodi projektno skupino za psihosocialno zaščito v policijskem sindikatu. Je poznavalec stres menedžmenta, izvajalec sprosti-tvenih tehnik in avtor literature o tej temi. Na velenjski Univerzi za III. življenjsko obdobje že dolga leta vodi krožek či gonga in tehnike doseganja čustvene svobode (EFT). Učiti se nikdar ne preneha, vse pa počne z veseljem, saj to zanj ni služba, ampak poslanstvo, pravi Adil Huselja. Z njim smo spregovorili o stresu, vplivih na zdravje in metodah zoperstavljanja.
Moral je začeti delati pri sebi
Poklicno pot je začel kot policist, ob delu je končal višjo pravno šolo, a sta ga bolj kot pravo zanimala sociologija in psihologija. Ves čas svoje poklicne kariere se je soočal s stresom, ki mu ni posvečal večje pozornosti. Dokler ga pred 17 leti način življenja ni prisilil, da se je zamislil. Po zaposlitvi na
generalni policijski upravi je imel bolj ustaljen delovni čas in lažje delovne razmere, a ga je način dela kljub temu tako vrgel iz tira, da je v naslednjih dveh letih preživel več časa na bolniškem dopustu kot v vsej dotedanji karieri. »To je bil znak, da je treba nekaj
narediti
>
V	tem turbulentnem času in hitrem načinu življenja ima vsakdo več vlog.
V	vsaki je pod pritiski pričakovanj. Zato se je treba naučiti organizirati čas, ki nam ga kronično primanjkuje, zdravo jesti, gojiti mentalno higieno.
Začel sem delati na sebi - spoznaval sem sprostitvene tehnike, meditacijo, soočanje s stresom.« Ko se je začel posvečati sebi, se je njegovo življenje obrnilo. Pravzaprav se je spremenila njegova kariera, saj je z novim znanjem sčasoma začel pomagati tudi drugim.
Ogroženost je stalnica našega vsakdana
O stresu vse več poslušamo, beremo, govorimo. Ga je dejansko več ali mu le
posvečamo več pozornosti? »Stres je prisoten, odkar človek obstaja. Zadnje desetletje je res pogosto predmet razprav. Veliko govorimo, daje nevaren, nihče pa ne govori, da je tudi pozitiven. Nujno potreben, saj je človeku omogočil, da je danes najbolj prilagodljivo bitje na planetu. Ves razvoj človeštva je nekako posledica stresa,« pravi Huselja. V farmacevtski in pre-hrambni industriji je stres zaradi negativne percepcije postal tržna niša, produkt. »Ljudje smo se v potrošniški družbi navadili, da lahko vse kupimo. Tudi za zdravie mislimo.
družinsko okolje, v katerem je prisoten eksistenčni stres, kakršnega so pravzaprav poznali že naši predniki - ali bom danes imel kaj jesti. Velika večina pa se ukvarja s pomanjkanjem časa za obveznosti, ki jih nalagajo različne vloge v delovnem in družinskem okolju.«
Črna kuga 21. stoletja
Razlog za 75-90 odstotkov obiskov pri zdravniku so psihosomatska stanja. Zdravniki stres povezujejo s šestimi glavnimi vzroki smrti: srčno--žilne in pljučne bolezni.
da nam ni potrebno vlagati veliko truda. Namesto kakršne koli preproste sprostitve-ne tehnike lažje vzamemo tableto.«
Stres ima tisoč obrazov, pravi Huselja, ki dejavnike stresa deli na dve poglavitni veji: delovno in družinsko okolje. »V prvem ga je veliko zaradi vse hujših pritiskov na zaposlene. To se prenaša v
Adil Huselja: »Ko se človek osredotoči nase, se bistveno spremenita njegova samopodoba in zavedanje, česa si želi v življenju. Ko se odloči, da bo naredil nekaj zase in za ljudi okoli sebe, mu življenje pripelje naproti ljudi, dogodke in okoliščine, da so te spremembe mogoče.«
rak, ciroza jeter, nezgode in samomori, našteva Huselja. Poudarja, da moramo poiskati načine odpravljanja negativnih posledic stresa iz telesa. »To je pa sproščanje« pravi. »Človek se mora najprej
ustaviti, premisliti, kaj doživlja v življenju, in se vprašati, ali ima na dejavnike stresa vpliv.« Če lahko vplivamo na okolje, je prav, da se tega lotimo. Če ne, pozornost raje preusmerimo na svoje telo in se poskušamo prilagoditi, sicer pa zamenjati okolje. Razmisliti moramo, kaj nas veseli, in si zastaviti življenje tako, da si začnemo jemati čas zase. Pa ne
>
Do konca leta bo izšla knjiga z naslovom Stres v uniformi, v kateri avtor Adil Huselja osvetljuje fenomen stresa, dejavnike stresa v delovnem okolju ter ukrepe in aktivnosti za obvladovanje.
za nadaljevanko, ampak za razmislek o sebi in aktivnostih, ki nas sproščajo. Teh je res veliko. Tudi v zahodnem svetu čedalje več ljudi usvaja tehnike psihofizičnega samozdravljenja, ki imajo na vzhodu večtisočletno tradicijo. Pri nas se pojavljajo tudi v številnih novodobnih variantah. Adil Huselja pravi, da ne zavrača ničesar, kar je dobro in uporabno. Kar nima pravega ozadja, pa spusti. Vsakomur svetuje, naj razmisli, kaj mu je všeč in mu odgovarja - ne glede na trende.

Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

1. decembra 2016
Nov večnamenski prostor bodo končali spomladi
V soboto v KS Konovo sklenili letošnje praznovanje -Nov večnamenski prostor, krajevna priznanja ...
Velenje, 26. novembra - Na Ko-
novem, kjer krajevni praznik praviloma praznujejo konec septembra, vedno pripravijo tudi več prireditev. Letos so počakali, da so končali številne naložbe, nato so praznovanje začeli s tradicionalnim pohodom po mejah krajevne skupnosti. Prejšnji teden so njihova društva in sekcije pripravila številne dogodke, ki so bili dobro obiskani. Obenem so dokazali, da se krajani radi družijo.
Tako so se v torek srečali z borci iz Ribnice na Pohorju, v sredo je krajevni odbor Rdečega križa pripravil številne preventivne aktivnosti za krajane, ki so se v velikem številu odzvali vabilu na preverjanje krvnih vrednosti in se naučili osnove uporabe defibrilatorja. V četrtek ob 15. uri pa so namenu predali novo
¿Jiik/ ii '
Novi balinišči sta le del prireditvenega prostora ob domu krajanov Konovo. Že na otvoritveni dan je bilo tistih, ki so se želeli preizkusiti v kegljanju, veliko.
pridobitev. S pomočjo MO Velenje so namreč pri domu krajanov uredili nov večnamenski prostor, ki so ga obdali tudi z zaščitno ograjo. Predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik nam je povedal, da bodo prostor, v katerem sta dve kegljišči, od tega eno pod streho, letna kuhinja in površina za druženje, dokončno uredili spomladi, saj morajo počakati, da se zemljina umiri. Na mestu, kjer je urejen, so prej stala mogočna drevesa, med njimi tudi smreke, ki jih je žal napadel lu-badar, zato so jih morali odstraniti, izkopali pa so tudi koreni-
ne. »Naši upokojenci so že doslej radi kegljali in balinali, sedaj bo veselje še večje, saj so dobili kar dve igrišči. To bo prostor, na katerem se bodo lahko družili člani vseh naših organizacij in društev, uporabljali pa ga bodo lahko tudi otroci iz vrtca, ki je ob domu krajanov. Poleg tega smo letos v kraju pridobili novo komunalno infrastrukturo ob Malgajevi in Meškovi ulici, obe sta tudi na novo preplasteni, dobro pa smo skrbeli tudi za vzdrževanje krajevnih cest,« je dodal Stropnik, ki je skupaj s podpredsednikom KS Markom Mrazom s krajani delil
veselje ob novih pridobitvah.
V soboto zvečer so v dvorani doma krajanov pripravili osrednjo svečanost ob prazniku. Na njej so podelili tudi krajevna priznanja za prizadevno delo in osebni prispevek pri razvoju kraja. Dobili so jih Bojan Prelo-všek, Darinka in Janez Špegel ter Janko Blažič. Program so kot vedno pripravili domačini, ki čez leto veliko ustvarjajo v različnih društvih in sekcijah. Praznovanje bodo sklenili v soboto, 3. decembra, ko pripravljajo dan društva Invalid Konovo.
■ bš
Delavci Gorenja so tudi v pokoju športno aktivni
Srečanje športnikov kluba upokojencev Gorenje je bilo tako kot vsako leto prijetno in množično obiskano. Namestnica predsednika kluba upokojencev Zmaga Bratkovič in tajnik Dušan Jeriha
je športni referent Franc Tamše, ki je zaslužen, da je med upokojenci šport tako dobro organiziran in dobro obiskan, dejal, da je zaključno srečanje namenjeno predvsem temu, da se skupaj
Letos so člani Društva upokojencev Gorenja osvojili kar 15 pokalov
v različnih športnih panogah.
sta z zadovoljstvom ugotavljala, da se kar desetina članov ukvarja s športom, tako rekreativno kot tudi tekmovalno. Sodelujejo namreč na regijskih in državnih prvenstvih. Letos so na regijskem prvenstvu osvojili kar šest prvih mest in tako petkrat sodelovali na državnih prvenstvih. Že tretje leto pa so prvaki srečanja upokojencev ob Velenjskem jezeru. Njihovi člani so letos osvojili kar 15 pokalov. Ob zaključku sezone
poveselijo ob doseženih uspehih in priznanjih. »Še posebej pa bi se rad zahvalil za vzorno sodelovanje vsem vodjem posameznih sekcij, enako vsem sodelujočim posameznikom, brez katerih ne bi bilo uspehov. Želim, da bi bili tudi prihodnje leto zdravi in pripravljeni na podobne ali pa še boljše rezultate,« je dejal Tamše.
■
Pravo prijateljstvo ne pozna meja
Mednarodna izmenjava 2016 med OŠ Bratov Letonja in OŠ Novo Selo
Šmartno ob Paki, 8.-13. 11.
- Na naši šoli smo veseli zapuščine pred 40 leti zgrajenega mostu prijateljstva med krajema Šmartno ob Paki in Novo
prijateljstvo ne pozna meja.
Tako smo 8. novembra v naši šolski avli pričakali 24 vrstnikov in njihove spremljevalce iz Srbije. Pripravili smo topel sprejem
svojim recitalom o prijateljstvu vsem udeležencem priklicali solze v oči, ravnatelj pa se je zahvalil vsem gostom za nepozabne trenutke, staršem naših učencev gostiteljev za gostoljubje, štirim učiteljicam pa za ves vloženi trud in opravljeno delo.
Slovo, ki je sledilo, je bilo za
selo iz Srbije. A da se ta prelepa zgodba nadaljuje in tudi danes bogati šmarški podmladek, imamo zagotovo zasluge na šoli, saj smo z veliko zagnanosti, posebej vodstva šole na čelu z ravnateljem, že pred štirimi leti obudili povezovanje in izvedli prvo mednarodno izmenjavo. V letošnjem šolskem letu pa nam je z veliko dobre volje in ob pomoči zares gostoljubnih staršev naših učencev ter domačih do-natorjev, ki nam vedno prijazno prisluhnejo, uspelo speljati zahtevno izmenjavo, ki smo jo poimenovali kar z mislijo Pravo
s spoznavnim večerom, nato pa smo jih čez noč prepustili staršem učencev gostiteljev. Naslednji dnevi so se vrstili hitro, saj smo za naše obiskovalce pripravili zares bogat in zanimiv program, v katerem so poleg naše šole spoznali tudi zanimive zaklade občine Šmartno ob Paki ter zanimivosti Šoštanja in Velenja. Seveda na šoli in tudi drugje ni manjkalo igre in zabave. Teden je vsem minil prehitro, a verjetno je bil vseeno dovolj dolg, da bo marsikatera vez ostala.
Na poslovilni slovesnosti v šolski avli so naši devetošolci s
vse resnično težko in ganljivo, saj so se v tednu skupnih doživetij spletla resnična prijateljstva - kajti prijateljstvo ne pozna meja. Ker meje so le v glavi in nikoli v srcu.
a Mojca A. Juras
Učenci OŠ Šalek na SLOBIOM 2016
Slovenija je morda res majhna, a z naravnimi bogastvi zelo bogata država. Za mlade in družbo je pomembno, da že zgodaj razmišljajo o idejah za trajnostni razvoj, saj bodo te kmalu krojile našo skupno prihodnost in vplivale na našo skupno blaginjo. Primerno gospodarjenje z vodnimi viri, ekološko kmetovanje, naravne surovine, obnovljiva energija, pomen čebel za naravo, vse to so napredne ideje, ki imajo dolgoročne cilje, in če jih želimo doseči, moramo v to vključevati mlade.
Prav z namenom spodbujanja teh idej sta Zveza društev za bi-omaso Slovenije in Državni svet Republike Slovenije 16. novembra organizirala drugi del 16. mednarodne konference SLO-
BIOM 2016 z naslovom Medkulturni dialog za obnovljivo energijo in ekološko kmetovanje. Temeljni namen društva je osvešča-ti mlade o aktualnem dogajanju na Slovenskem na njim prijazen način v literarnih, retoričnih, likovnih delavnicah in na najrazličnejših predavanjih. Z obiskom Državnega zbora Republike Slovenije in branjem literarnih prispevkov na konferenci sta v mozaik vizije trajnostnega razvoja naše države dodali delček tudi učenki Tinkara Miklavžin in Iza Šerc pod mentorstvom ravnateljice Irene Poljanšek Sivka in učiteljice Sanje Jazbinšek Sever. V preddverju dvorane Državnega sveta smo v sodelovanju z ostalimi šolami za razstavo pri-
spevali tudi likovne in fotografske izdelke, ki so nastali na natečaju Društva Naša zemlja na temo Srečanja pri vodnjakih in studencih. Pridružujemo se mnenju članov društva in udeležencem mednarodne konference, da med naše pomembne vrednote zagotovo sodi tudi voda kot nepogrešljivi vir življenja.
V svoji pesmi o domovini in pomembni vrednoti - vodi je razmišljala naša nekdanja učenka Ana Marija Jevšenak:
Čudovita si, moja domovina, od množic občudovana, ostani z vodami prepredena paj-čevina,
Slovenija, moja domovina.
a Sanja Jazbinšek Sever
Starejši krajani obujali spomine
Ravne, 19. novembra - Starejši krajani Raven so imeli minulo soboto že 32. srečanje. Pričakovano je bilo dobro obiskano, saj se ga je udeležilo kar 87 krajanov, starejših od 70 let. Zbrane so razvedrili s programom, ki ga je pripravilo domače društvo prijateljev mladine, in poskrbeli, da je druženje uspelo. Zvoki harmonik, skeči in ples so bili nagrajeni z iskrenim aplavzom, muzikantje iz družine Anžej pa jih niso prepričali k plesu. Prije-tneje je bilo klepetati in obujati spomine. Najsta-
rejši prisoten Ravenčan je bil Franc Hudomal, ki bo naslednje leto dopolnil okroglih 90, krajanka, ki se lahko pohvali z lepim in častitljivim številom let Miroslava Lihtineker, pa je mlajša. Srečanja se je udeležil šoštanjski župan Darko Menih, ki je zaželel vsem zbranim dobrega počutja in trdnega zdravja, njegovim besedam sta se kot predstavnika organizatorjev pridružila Jože Jančič, koordinator za RK, in predsednik KS Jože Sovič.
a MBK
ALMANAH 2017
OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V predprodaji samo 22 € | T 03 898 17 50
C



Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 13
15. decembra 2016
""^Jis
REPORTAŽA
15
Se vračajo pljuvalniki?
Ne pljuvaj po tleh! - nov vzgojni projekt velenjskih srednješolcev - Nikoli ni prepozno - Grda razvada tudi zdravstveno sporna
Tatjana Podgoršek
Ne pljuvaj po tleh! je nov projekt, ki ga v tem šolskem letu izvajajo na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV). Odločitev vodstva centra za projekt je najbrž presenetila javnost, tudi nekatere zaposlene na centru, sploh pa dijake. Nekako je kar težko razumeti in tudi za mnoge nenavadno je, daje v 21. stoletju opozarjanje na pred nekaj desetletji grdo razvado tako potrebno.
Eden od vzgojnih projektov
»Pa še kako potrebno. Tisti, ki smo z mladimi pet dni v tednu, smo o tem prepričani. Projekt Ne pljuvaj po tleh! uvrščamo med vzgojne. Je ena od dejavnosti, s katero poskušamo dijake usmeriti k pozitivnemu razmišljanju, k temu, da poleg pouka in predavanj počnejo čim več takih stvari, ki so njim v korist, ki jih bogatijo in za katere odrasli menimo, da so pravilne,« pravi direktor ŠCV Ivan Kotnik in dodaja, da so se med drugim z njim pridružili podpori Mestne občine Velenje pri opozarjanju mladih na posledice negativnega vedenja.
Po mnenju sogovornika je pljuvanje po tleh - kjerkoli se gibljejo mladi v rudarskem mestu -neko statusno opravilo, navada.
Izvor naj bi imela med rudarji. »Čeprav nekateri menijo, da je v srednji šoli in tudi kasneje prepozno opozarjati nanjo, sam menim, da ni nikoli prepozno. Stvari se morda ne da zmanjšati čez noč, postopoma pa. Dokaz za to je projekt ločenega zbiranja od-
padkov, ki smo ga uvedli na pragu 21. stoletja. Na leto zberemo več kot 30 ton odpadkov in danes vemo, da za njihovo odlaganje obstaja več vrst posod. Kljub prizadevanjem »zgodba« še ni dosegla želenega cilja.«
Od razrednih ur do stand up komedije
Izvajanja projekta so se lotili v več smereh. Grdi razvadi bodo
namenili razredne ure, o pljuvanju po tleh naj bi tekla beseda pri urah zdravstvene vzgoje in pri nekaterih predmetih, vključili so skupnost dijakov, učitelje, na zmanjšanje razvade bodo poskušali vplivati še s kakšno stand up komedijo, se vključili v aktivnosti tistih, ki so projekt Ne pljuvaj po tleh! v okolju že podprli. »Osnova vsega pa bo osebni zgled zaposlenih šol centra, staršev dijakov in ostalih občanov.« Ker sta kajenje in pljuvanje po tlel povezani razvadi, razmišljajo tudi o postavitvi pljuvalni-ka v kadilnici ter o raznih napisih, ki bi mlade opozarjali nanjo.
Odziv - nekaterim se zdi smešno
Sogovornik je povedal, da je bil ob seznanitvi dijakov s projektom njihov odziv različen. Nekaterim se je zdelo smešno, da jih učijo lepega vedenja, drugih se je stvar dotaknila. Podobno kot pri ureditvi kadilnice, ki so jo prav tako uvrstili med prizadevanja pri vzgoji in ozavešča-nju dijakov. »Kadilnico, ki smo
jo uredili zato, da se dijaki kadilci zbirajo na enem mestu, ker je tako možnost osveščanja večja, smo opremili z »zgovornimi« plakati. Najprej so bili na njih simpatični kadilci in kadilke, kasneje pa kadilci, na katerih so bile posledice kajenja več kot očitne. Nekatere dijake je to zmotilo, drugi so stvar spregledali. S takimi se nameravamo ukvarjati bolj zavzeto. Ob tem naj za zanimivost izpostavim, da se otroci v vrtcu in v šoli marsikaj od tega, na kar opozarjamo, naučijo. Ko postanejo srednješolci, pa nekako na čudežen način vse pozabijo,« je razmišljal Ivan Kotnik.
Pljuvanje je preseglo vse meje
Tudi predsednica Združenja dijakov šol ŠCV Merima Mer-zlak meni, da je pljuvanje velik problem mladine. V zadnjih letih je preseglo vse meje ne le pri fantih, ampak tudi pri dijakinjah. »Če je razvada opravičena pri športu, je na ulici nagnusna. S tem vsak posameznik pokaže svoje obnašanje.« Sama meni, da se dijaki sploh ne zavedajo pomena kulturnega obnašanja ne samo pred uradnimi osebami, ampak tudi v vsakdanjiku. »Menijo, da so frajerji, kadar pljunejo pred družbo. Ob tem pa se ne zavedajo, da prihaja mimo tudi njihov bodoči delodajalec. Ta bo zanesljivo prej zaposlil nekoga z lepim obnašanjem kot tistega, ki pljuva okoli sebe, kjerkoli je. Seveda ne pljuvamo vsi. Pri tistih, ki to počnejo, se kaže tudi del
vzgoje, ki je nekateri očitno niso bili pravilno deležni.«
Na zmanjšanje pljuvanja med dijaki bo združenje poskušalo vplivati z različnimi članki o lepem vedenju, s plakati na panojih, varnostniki ŠCV že opozarjajo dijake na pljuvanje v šolski coni, pripravljajo dokumentarni film dijakov na osnovi posnetkov skrite kamere, anketo med
da ne omenjam posebej infekcijske mononukleoze, ki jo imenujejo tudi bolezen poljuba. Srčno si želim, da bi se ljudje zamislili in pljuvanje po tleh vsaj zmanjšali, če že ne opustili. Bojim se, da se bo naša družba zaradi pljuvanja po tleh znova soočala z raznimi boleznimi. V moji mladosti so bili na vseh javnih mestih, zavodih nameščeni pljuvalniki.
1
Ivan Kotnik: »S projektom Ne pljuvaj po tleh! želimo zdravstveno in vzgojno vplivati na vedenje dijakov.«
Aleksandra Žuber: »Ne smemo dovoliti, da bi se zaradi pljuvanja po tleh znova začele pojavljati nekatere bolezni.«
Pljuvanje po tleh je zelo grdo, drugič pa nevarno iz zdravstvenih razlogov. S tem, ko ljudje svoje izločke, med katere sodi slina, »odložijo«, kjerkoli je, lahko širijo določene bolezni. Sploh nevarne so tiste, ki se širijo kapljično.
mimoidočimi. »Srčno upam, da nam bo med dijaki uspelo zmanjšati pljuvanje po tleh,« meni Merzlakova.
Pljuvanje in bolezni
Aleksandra Žuber, upokojena družinska zdravnica, na neprimernost pljuvanja po teh opozarja, pravi, že 20 let. Prvič je to zelo grdo, drugič pa nevarno iz zdravstvenih razlogov, pojasnjuje. S tem, ko ljudje svoje izločke, kamor sodi slina, »odložijo«, kjerkoli je, lahko širijo določene bolezni. V slini je namreč veliko virusov, bakterij. »Sploh nevarne so bolezni, ki se širijo ka-pljično, kot so viroze, bakterijske okužbe, med drugim hepatitis,
Merima Merzlak: »Tisti, ki pljuvajo pred družbo, mislijo, da so frajerji. Pri tem se ne zavedajo, da jih lahko vidijo tudi njihovi bodoči delodajalci.«
Ti so, trdijo strokovnjaki, precej prispevali k izkoreninjenju tuberkuloze. Z izboljšanjem življenjskih pogojev, primernimi zdravili so izginili, sedaj jih bomo morali verjetno znova postaviti.«
Po mnenju Žubrove bo k zmanjšanju nevarne razvade največ pripomogla vzgoja, zgledi staršev in drugih odraslih. »Če smo se naučili umivati zobe do perfektnosti, se moramo naučiti v 21. stoletju tudi perfektno umivati roke ter se odvaditi pljuvanja po tleh,« je še dejala Aleksandra Žuber.
■
Štiri desetletja Kinološkega društva Velenje
V Velenju je veliko zelo ozaveščenih vodnikov psov - V kinološko društvo se vrača organizacija tekmovanj - Poligon bodo obnovili do pomladi
Tina Felicijan
Letos mineva 40 let od ustanovitve velenjskega kinološkega društva, čeprav so se ljubitelji psov z mariborskega, celjskega, mozirskega in velenjskega območja povezali v Klub za vzrejo športnih in službenih psov že v začetku 70. let prejšnjega stoletja. Ker se je na omenjenem območju oblikovalo že veliko kinoloških in pasemskih društev, Kinološko društvo Velenje danes deluje na območju Šaleške doline. Osrednji cilj članov vsa leta ostaja isti: socializacija in vzgoja psov. Sprva so več delali s psi za športna tekmovanja ter policijo in vojsko, ker so bile potrebe po njih takrat večje. Nato so več poudarka dali psom spremljevalcem in njihovemu obnašanju v urbanem okolju, saj je vse več ljudi imelo psa tudi v mestu, ne
le na podeželju. Še vedno pa gojijo športno kinologijo, je poslanstvo društva predstavila predsednica komisije za šolanje Liljana Ograjenšek.
Za nevzgojenim psom je nedosleden lastnik
Pri vzgoji psa in navsezadnje lastnika je najbolj pomembna doslednost, vztrajnost. »Kar se Janezek nauči, bo Janezek znal. Hitro se nas naučijo oviti okrog prsta, ker nas opazujejo. Vodniki nevede naredijo napako, kuža pa to takoj izkoristi. Dlje ko vodniki čakajo strokovno pomoč, slabše je,« pravi Ograjenškova in nadaljuje, da je vzgojni proces sicer podoben kot pri ljudeh - nekdo razume na lepo besedo, nekdo s ponavljanjem, nekatere pa je treba trdo prijeti. »Se pa dajo vsi psi izšolati. A z doslednostjo.« Kasneje se pri nekaterih pasjih raz-
V zadnjih dveh desetletjih se vsako leto na novo vpiše v pasjo šolo okoli 60 vodnikov in psov. Osnovno šolanje traja kakšni dve leti. Začne se z malo malo šolo za nekaj mesecev stare kužke, v mali šoli so stari okoli osem mesecev, nato gredo v program osnovne poslušnosti in vodenja na povodcu, kasneje pa brez povodca. Napredujejo lahko v različne stopnje programov sledenja in obrambe. Trenirajo lahko tudi 'rally obedience'.
vadah še da pomagati. »Po naših izkušnjah ljudje pridejo čez kakšno leto in priznajo, da imajo s psom težave. Če so takrat dosledni, se da vse rešiti.«
Vodniki so večinoma dobro vzgojeni
Naša sogovornica je v dveh desetletjih opazovanja psov in vodnikov v urbanem okolju opazila pozitivne trende. Male in srednje pasme, a tudi pitbuli in sta-
Šoštanja proti Velenju, pa košev za smeti sploh ni.«
Po dolgem času organizirali tekmovanje
Velenjski kinologi več kot 20 let niso organizirali tekme zaradi pomanjkanja prostora. Klasično šolanje namreč zajema sledenje, poslušnost in obrambo. Prvi del preizkusa se izvaja na travnikih, ne na poligonu. »Torej bi za denimo dvajset tekmovalcev morali pripraviti dvajset različnih trav-
Letošnjega tekmovanja v rally obedience se je udeležilo 43 tekmovalcev, iz velenjskega kluba pa Maja Rudolf in Lela Hafner.
fordi ter večje pasme, so pri nas zelo lepo vzgojeni, pravi. »Še vedno so ljudje, ki imajo radi hude pse. A se ne zavedajo, kaj to prinaša. Psi niso sami krivi, da so takšni, kot so. Zato ne moremo govoriti o nevarnih pasmah. Nevarni so psi, ki imajo nevzgo-jenega vodnika.« Dodaja, da vodniki večinoma pobirajo iztrebke za psi. »Je pa še vedno premalo košev za pasje iztrebke. Ponekod, recimo na pešpoti iz
Liljana Ograjenšek: »Naš prvi cilj je vzgojiti ljudi, da bodo razumeli, da so psi še vedno živali, zato jih ne smemo počlovečiti. Jih je pa treba socializirati, da bo bivanje za ljudi in pse v istem okolju prijetno.«
nikov v predpisanih dimenzijah, na katerih bi položili sled. Za to pa se z lastniki zemljišč nismo mogli dogovoriti. Medtem se je pojavila disciplina 'rally obedience', nekaj med agilityjem in kla-siko. Nekaj je ovir, igre, pa tudi klasične poslušnosti, vse pa poteka na poligonu. Tudi naše članice tekmujejo v tej disciplini, zato so predlagale, da bi tekmovanje priredili tudi mi,« je pojasnila Ograjenškova in povedala, da razmišljajo tudi o organizaciji klasičnega tekmovanja, a brez sledenja.
Pogoji za delovanje so dobri
Kinologi so z vadbiščem ob Velenjskem jezeru zelo zadovoljni. Letos so obnovili tudi uto in se lotili obnavljanja poligona, ki bo gotov do pomladi. Inštruktorji se ustrezno usposabljajo na Kinološki zvezi Slovenije. Želijo pa si podmladka. »Dobrodošli so ljudje, ki bi bili pripravljeni šolati pse, imeli novo moč in ideje za osvežitev programa,« pravi Lilja-na Ograjenšek. Izziv društva pa je, da bi po zaključenem šolanju ponudili še aktivnosti za druženje psov in vodnikov, ki bi skupaj nekaj počeli, saj srečevanja na vadbišču zgolj za igro ne odobravajo. Še naprej bodo spodbujali tudi udeležbo na tekmovanjih v različnih disciplinah, je še povedala sogovornica.	a
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT

1. decembra 2016
Odmevna zmaga velenjskih rokometašev
Na povratni tekmi boljši od Berlinčanov, a za dva gola prekratki
Rokometaši Gorenja so končali tekmovanje v pokalu Evropske rokometne zveze. Na sobotni povratni kvalifikacijski tekmi s Fuchsejem v nemškem glavnem mestu za nastop v skupinskem delu pokala Evropske rokometne zveze so pred pet tisoč gledalci presegli samega sebe, čeprav so bili dodatno oslabljeni. Na prvi tekmi nekaj dni pred tem v Velenju so igrali brez poškodovanih Luke Mitrovica in Anžeta Ratajca, na povratnem dvoboju pa je manjkal tudi Alem Toskič, ki se je poškodoval na velenjski tekmi. Zmagali so z rezultatom 32:29, po prvem polčasu pa so vodili z 19:15.
Njihovo veselje pa žal zanje ni bilo popolno. Za napredovanje so bili prekratki za dva gola. Nekaj dni pred tem so doma v prvem dvoboju očitno preveč spoštovali predlanskega zmagovalca tega drugega najmočnejšega tekmovanja v Evropi, ki si je za berlinsko tekmo priigral pet golov prednosti.
Če bi doma bolje igrali, zmagali, potem bi najbrž napredovali v skupinski del ... Najbrž so tako razmišljali nekateri ali pa mnogi njihovi ljubitelji, ko je do njih prišla vest o tej lepi zmagi. Če ... Seveda odgovora na to nikoli ne bo. Kljub temu pa bo ta zmaga proti Berlinčanom zanje ostala nepozabna.
Sedaj se bodo najprej povsem osredotočili na tekmovanje v regionalni ligi Seha. Še ne dovolj spočiti so v ponedeljek opoldne odpotovali na Ma-
džarsko, kjer so se v torek v 6. krogu tega regionalnega tekmovanja udarili z Veszpremom, njegovim zmagovalcem v zadnjih dveh sezonah. V torek, 6. decembra, pa bodo v 12. krogu gostili Zagreb.
Do zadnjega atoma moči
»Vsekakor so bili domači presenečeni nad našo igro. Potrudili smo se po najboljših močeh
Igrali smo veliko bolje kot v Velenju,
prvi polčas pa je bil resnično eden izmed boljših v zgodovini kluba. Vsa čast fantom, borili so se do zadnjega atoma moči. Žal nam je na koncu zmanjkalo malo, ampak vseeno je to bila lepa zmaga. Sedaj ne moremo jokati za izpuščeno priložnostjo. Gledati moramo naprej,« je dejal Gorenjev trener Borut Plaskan pred ponedeljkovim odhodom na Madžarsko.
■ S. Vovk
Živel z iglo v kolenu
Gorenjev igralec Anže Ratajec pozabil, kaj se mu je pripetilo, ko je bil še majhen.
Anže Ratajec je prišel v Velenje kot še nekateri drugi igralci pred njim v velenjski klub iz Trebnjega. Pred prihodom h Gorenju je nekaj časa igral tudi v madžarski prvi ligi. Zgodilo se mu je to, česar se bojijo ne le rokometaši, ampak vsi športniki. Na tekmi 10. kroga regionalne lige Seha s Celjem si je poškodoval koleno. Na podrobnem pregledu v celjski bolnišnici pa so ugotovili, nekaj nenavadnega -da ima v njem tudi iglo. Da prav ste prebrali. Neverjetno, toda resnično.
Medtem so ga v celjski bolnišnici že operirali ter mu obenem odstranili ta nenavadni drobni predmet iz kolena.
Radovedni smo bili mi. Od kdaj, kako, zakaj ..., cel kup vprašanj o tem tujku v njegovem kolenu. Čeprav zaradi posega v kolenu ne bo mogel nekaj časa pomagati soigralcem, pa ne zaradi igle, ampak ker si je poškodoval vezi, je z nasmehom začel odkrivati pripetljaj iz otroških let.
»Kot mnogi sem bil zelo živahen otrok. Nekega dne sem se igral pri babici. Nabodel sem se
na pozabljeno šivanko, ki je bila nekje na tleh ali na kavču, in ostala je v mojem kolenu. Ker sem bil majhen, se zdravniki niso odločili za poseg in njeno odstranitev. Z njo sem nekako živel praktično do sedaj. Moram reči, da me to ni oviralo niti nisem nikoli čutil bolečin. Očitno se je toliko zarasla, da pač nisem imel težav. Na tekmi s Celjani sem staknil poškodbo kolena. Slikanje v bolnišnici pa je 'odkrilo', da je v njem tudi tujek in po posegu je šel pač ven.
Ko sem mami povedal, kaj so odkrili zdravniki v bolnišnici med pregledom kolena, me je spomnila nanjo. Sam sem na ta dogodek med tem že pozabil. Sedaj je moje koleno spet brez nje in upam, da bo čim pred sposobno za igro, že v mesecu dni. Vemo pa, da koleno potrebuje počitek oziroma daljše okrevanje. Želim si, da moje okrevanje ne bo trajalo predolgo. Komaj čakam, da se vrnem na parket.« Je Anže iglo shranil za spomin?
»Da,« je odgovoril. Spominjala ga bo na njegovo otroško razposajenost.
■ S. Vovk
Olimpiji naslov, rudarke tretje
Nogometašice sklenile jesenski del - Ljubljančanke edine brez poraza, Beltinčanke najučinkovitejše
Za ene pričakovano, za druge manj, bodo do spomladi s prednostjo treh točk na vrhu prvenstvene lestvice Ljubljančanke, ki so pred začetkom sezone odločno napovedale osvojitev naslova. Kot piše na njihovi spletni strani, 'imajo najboljše možne pogoje v Sloveniji in tudi širše'. Pred sezono se je Olim-pija močno okrepila. V jesenskem delu ni izgubila nobene tekme. Edina pa premagala (v 6. krogu z 1:0) tudi aktualne prvakinje Beltinčanke, in to na njihovem igrišču. Spomladi se prav gotovo obeta zanimiv boj za naslov, saj je pričakovati, da se Po-murke ne bodo zlahka odpovedale naslovu, ki bi
bil njihov že sedmi, Ljubljančanke pa seveda želijo prekiniti njihovo prevlado. Na tretjem mestu bodo pomlad pričakale nogometašice Rudarja - Škale, ki pa so nasprotno od Ljubljančank sezono začele zelo oslabljene. Zapustilo jih je kar šest igralk, ki so bile v glavnem nosilke igre. Zato je tretje mesto njihov stvarni končni cilj v tej sezoni.
V zadnji tekmi so se s 3:1 veselile zmage nad Mariborčankami. Z njo so si tudi zagotovile tretje mesto, na katerem so bile do tega kroga Radomljanke. Do njega so jim pomagale tudi novinke v ligi, igralke Fužinarja, ki so gostovale prav v Radomljah in odšle domov z vsemi tremi točkami. Zmagale so z 1:0. S tem so se oddolžile domačim nogometašicam za poraz na svojem igrišču v 3. krogu (2:6). Kar pet točk pa so vzele tudi rudarkam (zmaga v Velenju in neodločen rezultat doma). Trenutno so na petem mestu, s točko manj od četrtih Radomljank, za Velenjčankami pa zaostajajo za dve. Najverjetneje
se bodo po točkah izenačile z rudarkami, ko bodo odigrale (3. 12.) zaostalo tekmo 6. kroga v gosteh z Ajdovkami. V tem dvoboju bodo velike favoritinje.
Derbi zadnjega kroga je bil v Velenju. Oboje so nastopile oslabljene. Pri gostjah je manjkala njihova najboljša strelka Anisa Rola, pri domačih ni smela igrati Tatjana Stanič. Mariborčanke bi se z morebitno zmago po točkah izenačile z domačinkami, ki pa z morebitnim porazom ne bi uresničile želje - osvojitev tretjega mesta. Razpletlo se je po domačih željah. Po prvem polčasu so imele vodstvo 2:0. Prvi gol je dosegla njihova najmlajša igralka Elizabeta Križaj (16), ki je bila po hitrem nasprotnem napadu spretnejša od vratarke. Še pred koncem prvega polčasa je vodstvo potrdila Larissa Šoronda. Tudi v tej njeni akciji vratarka ni bilo dovolj odločna. Izkušena domača napadalka je že do tedaj imela nekaj lepih (pol)priložnosti za zadetek. Na tej tekmi je igrala zelo zavzeto, saj je pred njo napovedala, da bo dosegla tri gole. Bila je blizu. Po tem prepričljivem vodstvu so domača dekleta dobrih deset minut pred koncem zatrepetale za zmago, ko so gostje znižale na 1:2. Negotovost o tem, ali bodo vse tri točke ostale doma, je prekinila sijajnim golom prav Šorondova. Z več kot trideset metrov je z natančnim 'lobom' pod prečko poslala žogo v mrežo za 3:1.
S trdim delom vse nadoknadile
Milan Petrovič, domači trener: »To je bila odlična tekma. Pomembna za oboje, zato smo zelo veseli, da so vse tri točke ostale doma. Trenutno smo tretji. Lovili smo se celo pripravljalno obdobje. Prvenstvo je že teklo, mi pa smo še sestavljali ekipo. S trdim delom smo v glavnem že vse nadomestilii, saj nam je uprava kluba omogočila normalne pogoje za delo. Dekleta so se dobro odzvala. Vesel sem, da je ekipa po odhodu velikega številka igralk, spet dobila hrbtenico ter z igrami vse bolj dokazovala, da je pred njo prihodnost. Tako kot boj za prvakinje bo gotovo zelo zanimiv tudi boj za tretje mesto.«	■ S. Vovk
Tri v šestih dneh je bilo preveč
Rokometaši Gorenje v torek v Veszpremu niso ponovili odlične igre izpred treh dni v Berlinu, kjer so zmagali s tremi goli razlike. Aktualni prvak lige Seha boljši s 36:27.
Velenjčani so začeli zelo samozavestno. Rok Ov-niček je zabil prvi gol na tekmi, Jože Baznik je ubranil sedemmetrovko. Še v 13. minuti so imeli spodbuden rezultat (6:6). Nato je začela počasi popuščati njihova zbranost. Posledica tega so bile tehnične napake, ki so jih rokometaši Veszprema odločno kaznovali. Do konca prvega polčasa so si priigrali šest golov prednosti (19:13), v nadaljevanju pa brez težav ohranjali rezultatsko prednost. Velenjčani so se sicer nekajkrat približali na zaostanek petih golov, nazadnje v 51. minuti z golom Nika Medveda (24:29). Več jim domači, pri katerih je bil z desetimi goli najboljši strelec nekdanji igralec Gorenja Momir Ilic, niso dovolili.
Dve zahtevni tekmi, v sredo in soboto, z Ber-linčani sta vsekakor načeli njihove moči. Tudi aktualni prvaki lige so igrali v soboto. V tekmi lige prvakov so gostovali pri Paris Saint Germa-inu. Toda njihov trener ima veliko več izkušenih igralcev. Borut Plaskan pa je moral doma pustili poškodovane Alema Toskica, Anžeta Ratajca in Luko Mitrovica. Izkušnje pa sta nabirala mladinca Tadej Mazej in Kenan Pajt. Razveseljivo pa je, da je trener dobil novo moč. Po enajstmesečnem okrevanju se je vrnil prvi vratar Klemen Ferlin, ki pa v Veszpremu še ni stopil med vratnici. ■
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 17
1. decembra 2016
«»SÜAS
ŠPORT
17
So ostali v zgornjem domu?
Nogometašem proti Radomljam druga domača zmaga -Včeraj gostili Krško, v soboto v goste Mariboru
V prvi nogometni ligi je bil konec prejšnjega tedna na sporedu 18. igralni dan, včeraj pa 19., vendar o slednjem ni ničesar v današnji številki, ker je ta že natiskana pred njegovim koncem.
Nogometaši Rudarja so v petkovi uvodni tekmi kroga gostili Radomlje, najslabše moštvo v ligi, in ga z goli Dominika Glavine v 73. minuti ter Damirja Grgica v 82. premagali z 2 : 0. To je bil sicer šele drugi domači jesenski Rudarjev polni izkupiček točk.
Gostje so jim bili enakovredni dve tretjini tekme. V 70. minuti se je njihov napadalec znašel celo sam pred domačim vratarjem Matejem Radanom, ki pa je z izjemno obrambo preprečil njihovo vodstvo. Nato je sledilo odličnih zadnjih Rudarjevih dvajset minut. Po tej zmagi in že desetem golu v dresu Rudarja je 23-le-tni Glavina ostal na vrhu lestvice najboljših strelcev lige. Za dva gola sta do včeraj za njim zaostajala Domžalčana Slobodan Vuk in Marko Alvir. S šesto jesensko zmago se je Rudar s 23 točkami povzpel na peto mesto. Prav toliko točk sta najmanj do včeraj imela tudi šesta Gorica in sedmi Koper, ki sta bila pred tem krogom še pred njim. Vendar so jih Velenjčani prehiteli zaradi boljše razlike v golih. Včeraj so rudarji gostili Krško. Po petkovi tek-
mi so napovedali novo zmago ter si obenem zaželeli, da bi se na tribuni zbralo veliko več gledalcev. Proti novincu jih je bilo le kakšnih dvesto. So prvo željo izpolnili sami, drugo pa ljubitelji nogometa? V sobotnem predzadnjem krogu bodo nogometaši Rudarja gostovali v Mariboru.
Slobodan Krčmarevic po zmagi nad novincem v ligi: "Igralci Radomelj so po kakovosti boljše moštvo, kot je razvidno z lestvice. V prvem polčasu so nas precej namučili. Namučili so vse svoje nasprotnike, v prejšnjem krogu tudi Maribor. Prvi polčas je bil težek, tudi gostje so imeli nekaj nevarnih napadov. Naša igra v nadaljevanju je bila ena boljših doma. Pohvaliti moram tudi vse rezervne igralce, ki so v našo igro vnesli več živahnosti.«
a vos
Jesen končale s točko
V zadnji jesenski tekmi so Velenjčanke s Celjankami dobro igrale le v prvem polčasu, kasneje pa je izkušenost premagala mladost
Z zaostalo tekmo med rokome-tašicami Velenja in Celjskih mesnin (23:32) so v prvi ženski ligi, v kateri nastopa enajst ekip, sklenili jesenski del prvenstva. V tej sezoni zelo pomlajena domača ekipa je bila gostjam enakovredna le v prvem polčasu. Večkrat je bila v vodstvu, enkrat je imela celo prednost treh zadetkov. Kljub temu pa so Celjanke prvi
polčas dobile s 16:15. V nadaljevanju, predvsem pa proti koncu tekme, so domačim dekletom začele pohajati moči in veliko bolj izkušene gostje so si priigrale visoko zmago.
Pri gostiteljicah sta bili najboljši strelki Špela Okleščen z desetimi goli in Tjaša Smonkar s štirimi, pri gostjah Katarina Regner in Pia Hren s po sedmimi.
Po osmih doigranih krogih so na vrhu lestvice rokometa-šice Krima, ki so še edine brez poraza. Na drugem mestu so z enim porazom, in to prav proti Krimovkam, aktualne prvakinje Zagorjanke. Za rokometašicami Velenja pa je ena izmed najslabših jeseni. Končale so ga na zadnjem, enajstem mestu z eno samo točko, ki so si jo priigrale v 4. krogu proti Krki. Za predzadnjimi igralkam Branikovkami in devetimi Koprčankami zaostajajo sicer le za dve točki, vendar imata omenjeni ekipi tekmo manj.
Premalo samozavestne
Snežana Rodic, trenerka: »Pričakovali smo takšen razplet, čeprav smo vendarle upali na boljše. Na nekaterih tekmah smo blizu uspeha, toda vselej pa se teh-nica zaradi naše neizkušenosti nagne na stran nasprotnic. Dekleta so mlada, v določenih trenutkih jim manjka samozavesti. Vse bomo storile, da bo spomladi bolje in da si bomo zagotovile obstanek v ligi.«
a S. Vovk
Pokal EHE, 3. krog, povratna tekma
Füchse Berlin - Gorenje Velenje 29:32 (14:19)
Gorenje: Baznik, Zaponšek, Cehte 1, Medved 7, Ovniček 6, Levc 4, Stojnic, Potočnik, Golčar 1, Ma-zej, Kleč 6, Gams 1, Nosan 1, Brumen 5. Prva tekma: Gorenje - Füchse 24:29 (10:13) Gorenje: Baznik, Zaponšek, Cehte 3, Medved 1, Ovniček 3, Pajt, Levc 3, Stojnic, Toskic 5, Potočnik, Golčar, Mazej, Kleč, Gams 1, Nosan, Brumen 8.
Liga Seha, 6. krog
Veszprem - Gorenje 36:27 (19:13)
Velenje: Baznik, Zaponšek, Ferlin, Cehte 2, Medved 2, Ovniček 3, Levc 4, Stojnic, Potočnik 3, Golčar 2, Mazej, Kleč 5, Gams, Nosan, Brumen 6. Se-demmetrovke: Veszprem 2 (4), Gorenje 2 (2). Izključitve: Veszprem 2 minuti, Gorenje 2. Vrstni red: 1. Vardar 11 tekem - 31 točk, 2. Zagreb 9 - 22, 3. Veszprem 8 - 21, 4. Meškov Brest 11 - 20, 5. Celje Pivovarna Laško 10 - 15, 6. Gorenje 10 - 9, 7. Metalurg 10 - 7, 8. Nexe 8 - 7, 9. Tatran Prešov 9 - 6, 10. Izvidjac 10 - 3
TAKO so igrali
Prva liga TS, 18. krog
Rudar - Kalcer Radomlje 2:0 (0:0), Domžale - Celje 2:1 (1:0), Luka Koper - Gorica 0:0, Maribor - Krško 4:0 (4:0), Olimpija - Aluminij
3:0 (2:0).
Strelec: 1:0 Glavina (73.), 2:0 Grgic (82.). Rudar: Radan, Iharos, Zec (od 70. Billong), Grgic, Mužek, Bolha, Babic, Lotrič (od 66. Vručina), Glavina, Trifkovic, Eterovic (od 77. Grbic). Vrstni red: 1. Maribor 40, 2. Olimpija 39, 3. Domžale 35, 4. Celje 26, 5. Rudar 23, 6. Gorica 23,7. Koper 23, 8. Krško 19, 9. Aluminij 15, 10. Radomlje 5.
Prva SŽNL, 12. krog
Rudar-Škale - Maribor 3:1 (2:0)
Strelke: 1:0 Izabela Križaj (31.), 2:0 Larissa Šoron-da (42.), 2:1 Sofia Markovic (82.), 3:2 Šoronda (86.). Rudar Š.: Zilic, Jelovšek, Jevtic (od 89. Pinter), Golob, Živkovic, Lukek, Šoronda, Pijukovic (od 66. Zagajšek), Bric, Križaj, Turkanovic. Trener: Milan Petrovic.
Drugi rezultati: Velesovo - Olimpija 0:11 (0:5), Moje-lece.si Radomlje - Fužinar 0:1 (0:0), Beltinci - Ajdovščina 17:0 (7:0), Ankaran - Krim (3. 3.). Vrstni red: 1. Olimpija 36, 2. Beltinci 33, 3. Rudar
Š. 22, 4. Radomlje 21, 5. Fužinar (tekma manj) 19, 6. Maribor 16, 7. Krim (tekma manj) 15, 8. Ankaran (tekma manj) 4, 9. Velesovo 3, 10. Ajdovščina (tekma manj) 3.
1. DRL za ženske, 9. krog:
ŽRK Velenje - ŽRK Celje Celjske mesnine 23:32 (15:16)
Velenje: Atelšek, Alekic, Ferenc 2, Franc 1, Taba-kovic 3, Simic, Pirc 1, Hadžič, Lakic 2, Smonkar 4, Okleščen 10. Trenerka: Biljana Rodič. Rezultati: Zelene doline Žalec - Krim Mercator 27:41 (13:18), Mlinotest Ajdovščina - Ljubljana 29:28 (15:19), Krka - Zagorje 24:27 (12:13), Akli-mat Ptuj - Branik 40:28 (20:16) Vrstni red: 1. Krim 8 tekem - 16 točk, 2. Zagorje 8 - 14, 3. Ajdovščina 8 - 10, 4. Žalec 9 - 10, 5. Krka 8 - 9, 6. Ljubljana 9 - 8, 7. Ptuj 8 - 8, 8. Celje 8 - 8, 9. Koper 8 - 3, 10. Branik 8 - 3, 11. Velenje 9 - 1.
Kegljanje, 2. liga, vzhod - 9. k.
Šoštanj : Ceršak 7 : 1 (3177 : 3067)
Šoštanj: Pintarič - 503 (1), Jug - 555 (1), Kramer - 544 (1), Arnuš - 534 (1), Hasičič - 540 (1), Sečki - 499 (0).
Garnbretovi skupna zmaga v težavnosti in
kombinaciji
V razprodani dvorani v Kranju se je končal svetovni pokal v težavnostnem plezanju. Izjemna Janja Garnbret (ŠAO Velenje), ki je osvojila skupni seštevek v težavnosti in kombinaciji v članski konkurenci, je na zadnji tekmi zasedla tretje mesto. 17-letna Korošica ima za sabo nepozabno premierno sezono v svetovnem pokalu. Poleg omenjenih skupnih zmag je postala tudi članska in mladinska svetovna prvakinja. Po zadnji tekmi je bila kar malce razočarana, ker v kranjski dvorani Zlato polje ni uspela zmagati. Čeprav je začela hitro in bolj tekoče kot tekmice, ji je nekje na sredini zdrsnilo, kar jo je veljalo prvega mesta, ji je pa vseeno zadostovalo za odlično tretje, ker je šla v finale kot vodilna iz polfinala. Četrto mesto je zasedla Mina Markovič.
Z drugim mestom je zmago v skupnem seštevku v težavnosti pri članih obdržal Domen Ško-fic kot prvi slovenski moški skupni zmagovalec.
Skalčki kot skale na Bulgaria Open
Člani Taekwon-do kluba Skala
so se kot del tima Slovenija med 19. in 20. novembrom v Plov-divu v Bolgariji udeležili mednarodnega Odprtega prvenstva Bulgarije. Na prvenstvu se je v posameznih in ekipnih borbah pomerilo preko 600 tekmovalcev iz desetih držav. Skalčki so se na zelo kakovostnem prvenstvu odlično odrezali in osvojili 6 zlatih, 2 srebrni in 3 bronaste medalje, mladinci tima Slovenija pa so postali druga najboljša
ekipa prvenstva.
Na najvišjo stopničko so se povzpeli: Pia Zoja Glavnik (mlajše deklice, borbe -35 kg), Filip Žak Glavnik (starejši dečki, borbe -45 kg), deklice ekipne borbe (Pia Zoja Glavnik, Ana Sajtl, Ema Mešič), mlajši mladinci ekipne borbe (Patrick Pasaric, Renato Vogler, Matic Iršič, Simon Zajec, David Trdin), Dean Vu-kančič (starejši mladinci, borbe -69 kg) in Staša Lipnik (članice, borbe -69 kg).
Srebrne medalje sta si priborila Luka Krel (starejši mladinci, borbe +75 kg) in Renato Vogler (mlajši mladinci, borbe -57kg).
3. mesto pa so osvojili: dečki ekipne borbe (Jan Sajtl, Marko L. Pečar, Filip Žak Glavnik), starejši mladinci ekipne borbe
(Luka Panič, Dem Zabukovnik, Nejc Rakuša, Klemen Glinšek, Luka Krel, Dean Vukančič) in Patrick Pasarič (mlajši mladinci, borbe -51 kg).
Vzoren športnik in dijak
Bo Maks Meh šport obesil na klin?
Slovenija ima kar nekaj odličnih mladih športnikov, na katere smo lahko ponosni. Mednje pa zagotovo sodi tudi 18-letni Maks Meh iz Velenja, ki ne samo da je odličen igralec tenisa, ampak je tudi odličen dijak strojništva. Je izredno marljiv, skromen in prijazen mladenič, za katerega ne obstaja drugega kot šola in tenis. Kar nekaj časa sem moral čakati, da si je vzel čas za ta pogovor in da je sploh pristal na objavo.
Že zelo zgodaj se je začel
ukvarjati s tenisom. Za ta šport ga je navdušil oče Vojko, ki je bil včasih košarkar, potem pa se je navdušil za tenis. Oče je bil praktično do danes njegov edini trener in sponzor. Maks ima še 5 let mlajšega brata, ki je tudi zelo talentiran, najbolj pri srcu pa mu je košarka.
Tako njuna starša ves svoj prosti čas in tudi denar porabita za prevoze na tekme in treninge.
Maks spada med tri najboljše igralce v mladinski kategoriji. Za
svoj največji uspeh ima osvojitev 1. mesta lani z ekipo s Ptuja in letos 2. mesto z isto ekipo v članski konkurenci. Kar nekaj strokovnjakov meni, da bi se lahko Maks z boljšim strokovnim delom razvil v vrhunskega igralca, za kar pa so potrebna precejšnja sredstva. Glede na to, da mu kljub prizadevanju do sedaj ni uspelo pridobiti kakšnega sponzorja, je začel razmišljati, da bi se po končani srednji šoli posvetil samo študiju. Zelo pa je tudi razočaran zaradi slabe organizacije TZ Slovenije.
a Franc Cerar
Kegljanje
Prezimili bodo tik pod vrhom
Zadnji jesenski krog se ni izšel, kot so si želeli Šoštanjčani. Kljub temu bodo na spomladanski začetek čakali tik pod vrhom razpredelnice. V zadnjem krogu so na domačih stezah gostili ekipo Ceršaka. Gostje, ki so na lestvici za domačini, se v Šoštanj niso prišli predat. Že na začetku so pokazali, da bo boj za vsak kegelj in za vsako točko težak. V igri prvega para so domače igralce pošteno namučili, predvsem zaradi slabe igre do-
mačih na čiščenje. Kljub temu sta domačina dobila obe točki in prednost 37 kegljev. Podoben scenarij se je odvil tudi pri igri drugega para. Domača tekmovalca sta odpor gostujočih igralcev strla šele v tretjem in četrtem setu druge igre. Razlika kegljev je tako narasla na neulovljivih 118 kegljev. Visoko vodstvo domačinov je nekoliko uspavalo igralce tretje igre, ki so si po izenačeni igri razdelili točki. Kljub temu so si visoko zmago domači igralci prislužili težje, kot kaže rezultat. Domači strateg je dal priložnost tudi ostalim igralcem. Tako so jesenski del odigrali vsi tekmovalci, ki jih ima trener Fi-dej na voljo. Dejal je, »da je iz-
redno zadovoljen s prikazanim znanjem svojih varovancev, da jim je kljub dvema zaporednima porazoma na začetku zaupal, saj ve, da fantje marljivo in vestno trenirajo. Zdaj so tam, kjer je njihovo mesto.« Jesenski prvak je postala ekipa Pergola hiše s 14 točkami, sledijo Šoštanj, Litija in Dravograd - 12, Fužinar - 11 ... Spomladanski del se bo začel 14. januarja. Seveda Šoštanjčani do takrat ne bodo počivali, saj se bodo udeležili kar nekaj novoletnih turnirjev, DP v borbenih igrah in DP v tandemu.
Od 19. decembra do 7. januarja bo potekal na kegljišču v Šoštanju velik mednarodni božič-no-novoletni turnir.	a
■
■
I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 18
18
modroBELA kronika
«»^AS
1. decembra 2016
Vse bolj »pametni« semaforji
Novi semafor v križišču pri Obircu z rdečo lučjo ustavi prehitre voznike - Na zeleni val v centru mesta bomo še čakali
Velenje, 24. novembra - Marsikdo ne razume, zakaj mora, ko zaokroži po obvoznici okoli mesta Velenje, ustaviti vsaj nekajkrat, saj semaforji v mestu niso povezani v t. i. zeleni val. Žal bo tako še nekaj časa, saj je boljša ureditev odvisna od popolne obnove državne Šaleške ceste od križišča pri Me-ractor centru do tunela pod Šaleškim gradom. Ta se zaradi pomanjkanja denarja v državnem proračunu vsako leto premalme v naslednje, kot kaže, pa obno-
ve tudi leta 2017 ne bo.
Tone Brodnik, vodja urada za gospodarsko dejavnost na MO Velenje, nam je povedal, da je projektna dokumentacija za obnovo Šaleške ceste izdelana že nekaj let, prestala je tudi revizijo. »Žal v državnem proračunu za prihodnje leto spet ni predvidena rekonstrukcija Šaleške ceste, pa čeprav se v lokalni skupnosti res trudimo, da bi do nje čim prej prišlo. Mislim, da je realno, da bi do obnove prišlo leta 2018. Naj povem, da v križišču pri Mercator centru ne bo krožišča, ampak ostane semaforizirano križišče, saj so strokovnjaki ugotovili, da bo to
zagotavljalo boljši pretok prometa. Dnevno se namreč po Šaleški cesti pelje med 26 do 28 tisoč vozil.« Na zeleni val v centru mesta bo torej treba počakati vsaj do konca leta 2018.
Induktivna zanka zazna vse
Mnogi so nas opozorili na »nekam čudne intervale« v novem semaforiziranem križišču pri Obircu, ki so ga na državni cesti Velenje-Arja vas uredili tudi zato, da se lahko na glavno cesto hitreje vključijo vsi, ki se pripeljejo iz Šentilja ali Bevč. Prej so namreč čakali tudi po 10 minut, saj je promet na glavni cesti gost. Sedaj induktivna zanka 18 metrov pred semaforjem zazna avtomobil in tako poskrbi, da se ta na glavno cesto vključi v ze-
lo kratkem času. »Projektant tega križišča nam je pojasnil, da je ureditev v njem res drugačna kot na drugih križiščih. Če povem zelo laično, je to zelo moderno križišče, prvo takšno v Šaleški dolini. Vsak vhod v to križišče ima dvojno induktivno zanko. Na glavni cesti prva induktivna zanka, ki je 60 metrov oddaljena od semaforja, zazna hitrost voznika. Če je hitrost avtomobila večja kot 60 kilometrov na uro, kolikor je omejitev, bo na semaforju takoj zagorela rumena in za njo rdeča luč. S tem semafor umirja promet, saj je projektant tako želel preprečiti prevelike hitrosti na glavni cesti Velenje-Ar-ja vas. Če ne bi bilo tako, bi vozniki »lovili« zeleni val, križišče pa bi bilo nevarno,« je pojasnil Brodnik. a Bojana Špegel
Ljudje redarje dobro sprejeli
Redarji imajo največ opraviti z mirujočim prometom - V Velenju hitrost umirjajo s stacionarnim radarjem
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Opravljanje nalog občinskega redarstva sodi med izvirne naloge občin. Pri tem so te samostojne. Lahko se zanje odločijo, lahko pa tudi ne, lahko pa jih več ustanovi skupno redarstvo, tako kot ga imajo na tem območju. Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja Velenje, kot se imenuje, je skupen organ petnajstih občin: Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje, Vransko. Ker država ni dolžna poskrbeti za financiranje, si stroške delijo.
Nadzirajo izvajanje odlokov, še vedno pa imajo največ dela
z nadzorom mirujočega prometa. Redarji se v posameznih občinah ustanoviteljicah pojavljajo po potrebi. Na območju mestne občine Velenje pa so prisotni ves čas. Tukaj nadzirajo tudi
Tudi radarjev ne upoštevamo
V Velenju je več radarskih kontrolnih točk, na katerih radarji lovijo prehitre voznike. In čeprav kazni pogosto niso majhne, se očitno tudi nanje nekateri požvižgajo. Drugače si namreč težko razlagamo podatek, da so vozniki v celem lanskem letu naredili 2813 prekrškov, ki so jih zaznali radarji, letos v desetih mesecih pa 2260, kar verjetno pomeni, da se število prekrškov letos ne bo bistveno zmanjšalo. Marsikdo pa ob tem ugotavlja, da se je še večja objestnost nekaterih voznikov preselila na tiste ulice, na akaterih radarjev ni.
naselje	dovoljena	najvišja	število
	hitrost	prekoračitev	prekrškov
Leto 2015 - Velenje	50	128	2813
Leto 2016(prvih	50	113	2260
10 mes) - Velenje			
>
Lani 2.813 prehitrih, letos v desetih mesecih 2.260
upoštevanje omejitev hitrosti. Za to imajo stacionarni radar.
Lokacij, n katerih z njim lovijo prehitre, je več. V enem letu radar premaknejo trikrat, štirikrat. »Meritve opravljamo znotraj naselja, kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro. Vsak, ki pelje več, ima možnost, da bo dobil plačilni nalog,« pra-
vi vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja Sonja Glažer.
Redarji dobro sodelujejo s policisti. Odkar ima v Velenju sedež prometna policija, tudi z njimi. Dogovorijo se za kombinirane patrulje, dnevne in nočne.
Ljudje so redarje dobro sprejeli. Pri njih poiščejo tudi kakšen nasvet, pomoč. Spoznali so, da ne predstavljajo zgolj represije, ampak je njihova naloga v prvi vrsti ta, da ljudem pomagajo, jih informirajo in jim svetujejo.
Zdravnici pogojna kazen
Simona Špital je s tožilstvom podpisala sporazum o priznanju krivde, povezane z malomarnim zdravljenjem
Za pločnik ni prostora
Šoštanj - Šoštanjčani bi si želeli ob cesti, ki vodi od Mihaelovega doma do trgovine Pentlja v mestu, na obeh straneh pločnik.
Na Občini to njihovo željo sicer razumejo, saj bi to pešcem omogočilo večjo varnost, vendar izvedba vsaj za zdaj ni mogoča.
Omejuje jih namreč prostor. V tem delu je železniški prehod z napravami za dvigovanje in spuščanje zapornic.
a mkp
Prevarantski december
Adil Huselja
varnostno ogledalo
December je pred vrati in z njim vse, kar si človek želi. In decembra se najbolj veselijo trgovci, ki so že pred dnevi okrasili in osvetlili svoje trgovske centre, v notranjosti pa donijo vesele in praznično ubrane melodije, ki prijazno božajo čustva obiskovalcev in tako ustvarjajo prijetno ozračje za nakupovanje tistih reči, kijih potrebujemo za vsakdanje življenje, in daril, kijih bomo izročili tistim, ki so nam tako ali drugače blizu. Tradicionalno je december zaradi božično-novoletnih praznikov mesec obdarovanj, le da v zadnjih petindvajsetih letih nakupovanje doživlja ekspanzijo. Letošnji »black friday« je to le še dodatno potrdil in imam občutek, da smo zopet prisvojili enega od ameriških izumov, katerega cilj je zvabiti čim več ljudi v trgovine.
Decembrsko ozračje ne glede na to, koliko je zares in koliko je to posledica spretnih marketinških potez, ustvarja pri ljudeh prijetne praznične občutke in to je tudi eden od razlogov, da »sprejmemo to igro«. V tem mesecu po navadi tudi darujemo in namenimo nekaj denarja tistim, ki ga nimajo, kar je sicer lepa in humana gesta, saj je iz leta v leto več ljudi, ki so brez zaposlitve ali so celo zaposleni, pa se s težavo preživljajo iz meseca v mesec. In tega se zavedajo tudi tisti, ki niso v takšnem položaju, ampak se s tem poklicno ukvarjajo in so profesionalni goljufi. Slednji s pridom izkoriščajo dobrodelnost ljudi. Tiste klasične boste lahko srečali na območjih trgovskih centrov in krajev, kjer je velika frekvenca ljudi. Z natančno izdelanim scenarijem v »mono« izvedbi ali v sodelovanju s svojimi pajdaši pristopajo k naključnim mimoidočim, ki jih praviloma izberejo in se nanje pripravijo, ter odigrajo vlogo nesrečnika, ki so ga tega dne okradli in se ne more vrniti domov. Nekatere zgodbe so še bolj dodelane in praviloma vključujejo tudi otroke in njihovo stisko, samo da bi omehčali vaše srce. Nekateri zbirajo denar za institucije, ustanove, nevladne organizacije in različna društva, kar sicer ni njihova praksa, tako da je pred oddajo prispevka priporočljivo pogledati dokumentacijo ali odločbe pristojnih institucij.
Bolj napredni uporabljajo sodobno tehnologijo. E-mail obvestila o zbiranju sredstev za družino, ki je doživela požar, ali družino, ki potrebuje denar za zdravljenje otrok v tujini, so med klasičnimi obvestili. Dokaj pogosta pa so tudi obvestila oseb, kijih ne poznate in so (praviloma) iz tujine, v njih pa vam sporočajo, da ste zadeli rekordni loterijski dobitek ali da vam ponujajo priložnost, da nekomu pomagate in da boste zaradi tega bogato poplačani. Tako lahko prejmete ponudbo, da pri prenosu zapuščine iz ene od afriških držav pomagate nesrečni družini, ki jim tamkajšnje državne oblasti ali kriminalne združbe nameravajo vse pobrati, lahko tudi dobro zaslužite, saj bi vam za uslugo to tudi »pošteno« plačali. Seveda, s predhodnimi podatki o transakcijskem računu ali s potrebnim finančnim vložkom, kar je del dobro premišljenega goljufivega scenarija. Na spletu ne manjka tudi goljufivih prodajalcev, ki vam lahko ponujajo številne in raznovrstne izdelke oziroma božično-novoletna darila po neverjetnih ali celo smešnih cenah, le da s poprejšnjim predplačilom. Enako velja tudi za vrhunsko zrežirane življenjske zgodbe mlajših ovdovelih moških ali sveže ločenih poslovnežih, ki si želijo toplega ženskega srca in nežnih rok. Ne manjka tudi tistih, ki ponujajo zlata vredne informacije in z njimi tudi visoke donose v finančno-borznem svetu, ki bistveno odstopajo od dogajanja v resničnem poslovnem svetu. Domišljija in poslovna žilica tovrstnih strokovnjakov enostavno nima meja, tako da se je v njihove mreže ujelo precej ljudi, tudi iz Slovenije. Zato bodite previdni in ostanite na realnih tleh. Ce že imate namen komu kaj podariti, podarite preverjenim institucijam, ki delujejo humanitarno, ali tistim, za katere veste, da težko preživljajo dneve. Naj vam bo december resnično čaroben in namesto v mrežo prevarantov se raje pustite ujeti v mrežo dobrih ljudi.
■
a
Iz POLICIJSKE beležke
Šoštanj, Celje, 23. novembra -
Po poročanju Dnevnika je bila Simona Špital, zdravnica v Zdravstveni postaji Šoštanj, na celjskem sodišču zaradi malomarnega zdravljenja Velenjčana D. H., ki je umrl aprila 2012, obsojena na deset mesecev pogojne kazni, s preizkusno dobro dveh let. S tožilstvom je podpisala sporazum o priznanju krivde.
Zdravnica je s svojim ravnanjem, kot je odločilo sodišče, opustila dolžno ravnanje. Popoldan, preden je D. H, umrl, šlo naj bi za narkomana, se je ta zaradi zastrupitve zgrudil v enem
od velenjskih trgovskih središč. Metadon naj bi kombiniral z di-azepamom (pomirjevalom). Na kraj je prišla zdravnica Špitalova, mu dala antidop in pacienta odpeljala v svojo ordinacijo. Zaradi slabega zdravstvenega stanja ga je želela hospitalizirati, a je to zavrnil. Ordinacijo je zapustil sam.
V zavetišču za brezdomce Mali princ, kjer je bival, se mu je zdravje v večernih urah poslabšalo. Malo pred 23. uro je v zdravstveni dom poklical moški iz zavetišča in povedal, da ima D. H. težave z dihanjem. Zdravnica je po telefonu dala navodilo, naj
spremljajo njegovo zdravstveno stanje, če se bo poslabšalo, pa naj jo znova pokličejo. Klica ni bilo, Velenjčan pa je naslednje jutro umrl zaradi pljučnega in možganskega edema, posledice zastrupitve.
Tožilstvo je zato v obtožnici menilo, da bi zdravnica morala vedeti, da se mu stanje po zastrupitvi lahko poslabša. Zaradi tega bi se morala odzvati klicu in oditi v zavetišče ter preveriti, kako je z njim. Ker tega ni storila, je po mnenju tožilstva in potem tudi sodišča ravnala v nasprotju s pravili zdravniške stroke. a
Počitek sredi ceste so zaračunali
Velenje, 23. novembra - Velenjčan je policiste v sredo seznanil, da na cesti na Efenkovi leži moški. Pred tem mu je ponudil pomoč, a jo je zavrnil, češ naj ga pusti na miru, ker počiva. Policisti so mu počitek zaračunali, dodali pa še znesek za nesramno vedenje do njih. Poskrbeli so tudi, da je utrujenega občana pregledal zdravnik. Ta je ugotovil, da je z njim vse v najlepšem redu.
Pokanje je vznemirilo številne
Velenje, 24. novembra - Kar nekaj zaskrbljenih občanov je v četrtek zaradi
pokanja ob Velenjskem jezeru poklicalo policiste. Kaj se je dogajalo? Eno od podjetij, ki se s tem ukvarja, je predstavljalo pirotehniko, za kar je imelo vsa potrebna dovoljenja.
Nočitev na policiji je bila
draga
Velenje, 25. novembra - Policisti so v petek zaslužili še enega »jurja«. Toliko so naračunali jeznemu Velenjčanu, ki se je pod vplivom alkohola hotel tepsti. Najprej je na Prešernovi napadel mimoidočega in ga izzival k pretepu, potem pa so mu prišli prav tudi policisti. Ti so ga odpeljali s seboj in noč je preživel na Policijski postaji.
Za tisoč evrov neprimernega vedenja
Velenje, 25. novembra - V petek so policisti posredovali v trgovini na Kidričevi, kjer se je Velenjčanka nedostojno vedla do drugih. Gospa bo morala globo, ta presega tisoč evrov, poravnati v predpisanem času, če bo hotela uveljaviti polovičko.
Noč za substance
Velenje, 26. novembra - Policisti so v soboto dvakrat zasegli sumljive snovi, za katere predvidevajo, da so prepovedana droga. Substance so poslali v analizo. Od izida je odvisno, kako bodo ukrepali.
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 19
1. decembra 2016
««WAS
KRONIKA, UTRIP
19
Na nujni vožnji v nesrečo
Voznik reševalnega vozla se je hudo poškodoval, plačati pa bo moral tudi globo
Velenje, 23. novembra - V sredo popoldan okoli 14. ure je voznik reševalnega vozila, ki je bil na nujni vožnji, zapeljal v nesrečo in se pri tem huje telesno poškodoval, sopotnik v vozilu lažje, voznik osebnega avtomobila pa se v nesreči ni poškodoval.
Voznik je reševalno vozilo vozil iz smeri Velenja proti Šoštanju. V križišče pri Gorenju je zapeljal pri rdeči luči v času, ko se je vanj pravilno - pri zeleni luči, vključeval voznik osebnega avtomobila, ki je zavijal levo proti Velenju. Pri tem je spregledal reševalno vozilo in prišlo je do trčenja.
Voznika reševalnega vozila zdaj zaradi neupoštevanja svetlobnih prometnih znakov čaka kazen v višini 250 evrov in 3 kazenske točke. Tudi za vozila na nujni vožnji veljajo namreč popolnoma enaka cestnoprometna pravila kot za »navadne« voznike.
Voznik reševalnega vozila, ki je na nujni vožnji, sicer sme na vozilu zaradi izvršitve nujnih nalog uporabiti posebne svetlobne in zvočne znake, kar pomeni, da voznikom vozil s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, morajo pa voziti tako in s tako hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in ne ogrožajo drugih udeležencev v prometu.	a
		
		
		
		Foto: S. Vovk j
Prehitro voznico zaneslo v nesrečo
Velenje, 23. novembra - V sredo okoli 17. ure pa se je prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala, ena pa lažje, zgodila na glavni cesti zunaj naselja Paka.
32-letna voznica osebnega avtomobila, ki je vozila proti Mislinji, v dolgem preglednem ovinku hitrosti ni prilagodila stanju na cesti in vremenskim razmeram, zaradi česar je izgubila oblast nad vozilom. To je zaneslo na nasprotnosmer-no vozišče, po katerem je pravilno
pripeljal 25-letni voznik osebnega avtomobila, in prišlo je do trčenja. V trčenju se je hudo poškodovala sopotnica v vozilu 25-letnega voznika, voznik je bil lažje poškodovan, povzročiteljica nesreče pa se v trčenju ni poškodovala.
Hišna preiskava zaradi drog
Velenje, 23. novembra - Policisti so v sredo na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pri Velenjča-nu opravili hišno preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja, povezanega s prepovedanimi drogami. Pri hišni preiskavi so zasegli večjo količino prepovedane droge in pripomočke za distribucijo.
Brez vlomov ni tedna
Velenje, Žalec, 23. novembra -
Tudi v zadnjem tednu vlomilci niso mirovali. V sredo je bilo vlomljeno v eno od hišic v naselju Kinta Kunte. Vlomilec ni odnesel ničesar. V petek, 25. novembra, je neznanec iz odklenjene stanovanjske hiše v Velenju odnesel nekaj gotovine. V soboto, 26. novembra, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na območju Žalca. Vlomilec ni odnesel ničesar, je pa za seboj pustil poškodovana vrata in okno.
Viličarist vzvratno v delavko
Velenje, 25. novembra - V petek se je v enem od večjih velenjskih podjetij zgodila delovna nesreča. Viličarist je pri vzvratni vožnji povozil delavko, zaradi česar je ta utrpela hudo telesno poškodbo. Policisti bodo napisali kazensko ovadbo zaradi suma povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti.
Nagradna križanka Mobtel
Nasilje v družini
Velenje, 26. novembra - V soboto so policisti obravnavali še en primer nasilja v družini, ko je mož pretepel ženo. Do takih primerov nimajo ničelne tolerance, zato so posegli po vseh ukrepih, da bodo žrtvi zagotovili, naj v miru razmisli o svoji prihodnosti. Nasilnemu možu so izrekli ukrep prepovedi približevanja. Žrtvi bodo pomagali tudi na centru za socialno delo, s katerim policisti v takih primerih vedno sodelujejo.
S štirikolesnikom v policiste
Velenje, 26. novembra - V soboto zvečer so policisti, ki so bili na terenu, dežurnega na Policijski postaji obvestili, da vozijo za voznikom štirikolesnika, ki nikakor noče ustaviti. Ko pa ta ni imel več kam, se je z vozilom obrnil proti policijskemu vozilu in obstal. Ko je policisti izstopil, je voznik štiri-kolesnika sunkovito speljal in se zaletel v vrata povsem novega policijskega vozila. Ta so poškodovala policista, voznik pa je izgubil nadzor nad štirikolesnikom in se zaletel v bližnji objekt.
Zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja sledi kazenska ovadba.
Odpeljal starodobnika
Žalec, 27. novembra - V nedeljo je bil v Podkraju pri Žalcu ukraden starodobni motor Tomos TL 15, registrskih številk CE RJ-73, letnik 1973, modre barve. Storilec ga je ukradel izpod nadstreška stanovanjske hiše. Škoda je ocenjena na približno 2.000 evrov.
HOROSKOP
TelekomSIovenije Paket brezskrbni B
Ze od 17,95 € na mesec*. Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila.
Internet plačate po porabi, a največ 5 € na mesec, kar vključuje 10 GB.
* več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
EJ prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 12. 12. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
T
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Čeprav je uradno še jesen, vi že čutite zimo, ki jo boste letos spet kmalu zasovražili. Tokrat imate za to še več vzrokov zato kot prejšnja leta. Največji je v tem, da ste zadnje čase veliko na cesti, vožnja pa v slabem vremenu res ni sproščujoča. Poleg tega se boste morali v naslednjih dneh spopasti z nevoščljivostjo sodelavcev. Potrebovali boste jeklene živce pa tudi vso pogajalsko spretnost, da boste tudi nadrejenim dokazali, da ste vredni zaupanja. Samozavest bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam v življenju vse zasuče tako, kot si želite. Spremenite navade, saj postajate naporni tudi za najbližje.
b
Bik od 22. 4. do 20. 5.
November ni bil po vaši meri, zato ste danes res veseli, da je prišel december. Spet bo čas za delanje načrtov za prihodnost. Zdelo se vam bo, da ste na čisto pravi poti, da jih tudi uresničite. Zato boste polni elana, črnogledost bo preteklost. Poslovni razgovorvam bo dal upanje, da boste že kmalu na konju. Ker boste verjeli v to, vam prav nič ne bo pretežko. Manjkalo pa vam bo gibanje na zraku, ki ga zaradi hladnejšega vremena ne boste prav pogosto izvajali. Toda če ne boste več na zraku, boste zboleli. Manjka vam tudi dobra družba, ki pa je boste imeli v naslednjih tednih čisto dovolj. Zabav tudi.
I
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Veliko boste delali, zadovoljstva ob tem pa ne boste občutili. Energije ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. In tudi bolj zdravega načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. To soboto vas čaka veliko presenečenj, ki znajo vaše življenje precej spremeniti. In to že v kratkem. Sicer pa ste nekje v sebi že dolgo vedeli, da bo prišlo do tega, zato boste reagirali mirno. Lahko bi rekli tudi, da se boste vdali v usodo. Zdravje? Kako dolgo boste še odlašali z obiskom pri zdravniku?

Rak od 22. 6. do 22. 7.
Poslovno vam letošnji december ne bo najbolj naklonjen, kar boste spoznali že v prvih dneh meseca. Zato, ker ste to že nekaj časa pričakovali, boste pripravljeni prav na vse. Tudi na lenarjenje, če se načrti ne bodo izšli. K sreči ste si pripravilifinančno »zalogo« in poskrbeli, da vaszaradi tega ne bo bolela glava. Potrebe boste tudi zato, sicer zelo neradi, skrčili na minimum. Ko ni denarja, se rado zgodi, da tudi ljubezen skopni. Pazite, da se to ne bo zgodilo tudi vam. Vzemite si čas za partnerja in mu pripravite kakšno lepo presenečenje. Predvsem pa se več pogovarjajte z njim.
K
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Vabila na zabave in zaključke ob izteku leta že nekaj časa zlagate na kup. Le glejte, da ne boste pozabili nanje, saj bi vam marsikdo zameril, če si ne boste vzeli časa zanje. Ugotovili boste, da ste bili zadnje čase res veliko prevečsami s seboj. Tudi zato vamzabave ne dišijo, čeprav na njih po navadi prav vi družbo držite pokonci. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju, kjer že nekaj časa tanko piskate. Pri odnosih z bližnjimi pa vam še ne bodo naklonjene. Zdravje bo odlično, zato boste glasno ugotavljali, da je življenje pravzaprav prijazno do vas. Sploh, ker boste izvedeli za bolezen nekoga od tistih, ki jih imate iskreno radi.
Tngp
Devica od 24. 8. do 23.9.
Pazite, kako živite. Spet ste namreč popustili slabim navadam in zašli na stara pota. Čeprav dobro veste, da se vam to vedno grdo maščuje, boste odločitev, da se spet vzamete v roke, spet prelagali na jutri. Dovolj počitka, pa tudi gibanja na svežem zraku, boste še kako potrebovali. Zeta konec tedna se odločite za aktivno preživljanje prostega časa. Boste videli, da vam bo lepo. Pa tudi počutje bo odlično. Z nakupi pa nikar ne pretiravajte. December bo letos evre kar goltal, zato premislite, preden se odločite za večji nakup. Če nimate dovolj rezerve, ga prestavite v novo leto.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Še sami ne veste, kaj se dogaja z vami, saj se boste počutili vsak dan bolj prazno, življenje pa bo postajalo dolgočasno. Takšnega počutja niste vajeni, vas pa takih, kot ste v teh dneh, niso vajeni prijatelji. Poskušali vas bodo spraviti v dobro voljo in vam polepšati nekaj naslednjih dneh. Uspelo jim bo le, če boste za igro tudi vi. Potrudite se, saj veste, da se splača. Predvsem pa se, če ne gre drugače, odločite za aktiven oddih. Tudi kakšno zdravilišče bi vam godilo, kajne? Le kaj vas zadržuje, da ne uresničite svojih želja. Denar zagotovo ne bo izgovor, ker tudi problemov z njim ne boste imeli.
w
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Če le imate možnost, si čim prej privoščite podaljšan konec tedna kje daleč od doma. December bo namreč tudi letos naporen, zato bi vam vsaj kratek odklop dobro del. Tudi zato, ker ste pred pomembno življenjsko odločitvijo, ki ne bo spremenilaživljenja le vam, ampak prav vsej družini. Časa imate sicer še dovolj, vendar ni čisto nič prezgodaj, če začnete planirati že sedaj. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico, ki zna močno vplivati na vašo odločitev. In to v pozitivnem smislu. Kot kaže, bo leto 2017 za vas prineslo polno izzivov na poslovnem področju. Zdravje še ne bo najboljše.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Zaradi nekega precej neprijetnega dogodka, ki ga bo zakuhal vaš sorodnik, boste v naslednjih dneh res veliko razmišljali o financah. Drugače pač ne bo šlo. Treba bo pomagati, pa vam ne bo lahko odpreti denarnice. Pa ne, da nimate. Le pretežko ste privarčevali, da bi šli evri lahko od vas. Ob tem pa si boste vseeno vzeli čas za zabavo, ki se je že nekaj dni veselite. In tam ne boste prav nič pazili na evre. Kot tudi na marsikaj drugega ne. Zal bo partner izvedel več kot ste pričakovali, zato bosta odprla novo fronto v vajinih odnosih. Ta ne bo lahka, vzela vam bo veliko energije.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Štejete dneve do konca leta, štejete evre. Ne boste zadovoljni. Ne s tem, da vam je leto letos spet zbežalo in ne s stanjem na bančnem računu. Tudi zato boste prišli do zaključka, da imate marsičesa v življenju vrh glave! Ko pa boste stvari poskušali postaviti na pravo mesto, ne bo šlo. Ne bodo vas vzeli resno, saj ste ukrepe napovedali že nekajkrat. Potem pa niste naredili nič. Če boste hoteli, da vam verjamejo, boste morali v nekaj dneh potegniti zelo grobo, a nujno potezo. Bolelo vas bo srce, a drugače ne bo šlo. Prehlad ne bo minil čez noč.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ko boste dve odločitvi, ki še nista sprejeti, primerjali med seboj, boste hitro ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, celo veliko boljša. Pa ne bo šlo zato, da bi bili skopuški. Tokrat vam bo jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. Šele v torek vam bo jasno, da ste na pravi poti. Posledica tega bo tudi, da se po dolgem času ne boste jezili, ko se vam bo spet nabralo preveč dela. Opravili ga boste dokaj sproti, brez slabe volje. Nekdo od prijateljev vas bo glasno spomnil, da je treba v prijateljstvo tudi kaj vložiti, ne le jemati! Vi zadnje čase niti ne vlagate niti ne jemljete. In oboje je slabo.
K
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Tako nezahtevni boste postali, da boste dolgočasni. Od vas bodo mnogi pričakovali več in bolje, vam pa bo povsem vseeno. Tudi vaš videz bo postal španska vas, česar pri vas nihče ni vajen. Levi za zdaj veste, kje je vzrok takšnemu počutju. Če ste pametni, boste to tudi zadržali zase, saj boste sicer delali proti sebi. Ne bo vam lahko molčati, ker bi najraje kričali, kaj vse je narobe, a boste zdržali. Zelja, ki jo v sebi nosite že nekaj mesecev, se vam v naslednjih dneh še ne bo uresničila. Tokrat ne bo kriva višja sila, ampak vi sami. Sedaj boste vedeli, kaj pomeni rek, da ne smete odlagati na jutri, kar lahko storite danes.
Četrtek, 1. decembra
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
1. decembra 2016
Petek, 2. decembra
Sobota, 3. decembra
Nedelja, 4. decembra
Ponedeljek, 5. decembra
Torek, 6. decembra
Sreda, 7. decembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00 Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00 Poročila
08.08 Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.40	Turbulenca
12.20	Volk, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tihotapci identitete, dok. odd.
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Pod drobnogledom, tv Lendava
15.55	Kdo si pa ti?, dok. odd.
16.25	Profil: Miha Preinfalk
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost: Človeška
ribica
17.55	Novice
18.00	Utrinek
18.10	Knjiga o džungli, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.25	Globus
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Sveto in svet: Svetovni dan
človekovih pravic
00.30	Ugriznimo znanost: Človeška ribica
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Strasti, 10/60
01.55	Strasti, 11/60
02.25	Strasti, 12/60
02.55	Dnevnik, ponov.
03.50	Info-kanal
TV SLO T
To bo moj poklic: Zdravnik, kirurg, dok. ser. Začnimo znova, 7/20 Začnimo znova, 8/20 Zajček Belko, ris. Janezek in Samuel, ris. Fletni Gaji, ris. Pavle, ris. Mavglijev duh, ris. Pujsa Pepa, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Medo in Mica, ris. Zgodbe iz školjke: Med jesenskimi goricami Kot ata in mama, 4/7 Totalna razprodaja, 4/10 Čokoladne sanje, 4/10 Slovenski vodni krog Med valovi Alpe, Donava, Jadran Polka film: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, dok. film Posebna ponudba, svet. odd. Strasti, 10/60 Strasti, 11/60 Strasti, 12/60 Nova dvajseta (II.), 3/18 Nova dvajseta (II.), 4/18 Biatlon, sp, posam. tekma (M), prenos iz Ostersunda Preizkušnja vzdržljivosti - po sledi Shackletonove odprave, dok. odd. Avtomobilnost Ambienti Vbod, am. film Slovenskajazzscena Točka, glasb. odd. Divji, dok. film
Biatlon, sp, posam. tekma (M), posn.
Zabavni kanal
05.10 Točka, glasb, odd
05.40
06.05 06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00
08.15 08.35 09.25 10.05 10.50 11.30 12.10
14.00 14.50 15.25 16.00 16.50 17.20 17.55
20.05
20.55 21.30 22.00 23.35 00.15 01.00 01.55
03.40
05.50	Kultura
05.55	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
12.00	Ugriznimo znanost: Človeška ribica
12.30	Bučke, satir. inf. parodija
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Široki vrh, Broad Peak, dok. film
14.25	Kdo si pa ti?, 4/10
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Kako najti ljubezen prek spleta,
dok. odd.
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.15	Piknik s torto, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav, zabav. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Kačja koža, am. film
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Strasti, 13/60
02.05	Strasti, 14/60
02.35	Strasti, 15/60
03.05	Dnevnik, ponov.
04.00	Info-kanal
TV SLO T
05.35	To bo moj poklic: Častnik krova,
varilec, častnik stroja
06.00	Začnimo znova, 9/20
06.30	Začnimo znova, 10/20
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Janezek in Samuel, ris.
07.10	Fletni Gaji, ris.
07.15	Pavle, ris.
07.20	Potovanje h gnezdišču, ris.
07.35	Pujsa Pepa, ris.
07.40	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.50	Medo in Mica, ris.
07.55	Hrček Miha, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.20	Kot ata in mama, 5/7
08.45	Totalna razprodaja, 5/10
09.15	Čokoladne sanje, 5/10
10.00	Slovenski vodni krog
10.40	Prisluhnimo tišini
11.10	Bleščica, odd. o modi
11.55	Nord. smuč., sp, smuč. teki,
sprint, prenos iz Lillehammerja
13.55	O živalih in ljudeh, izob. odd.
14.20	Na vrtu, izob. odd.
15.00	Strasti, 13/60
15.35	Strasti, 14/60
16.10	Strasti, 15/60
16.55	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z),
prenos iz Lillehammerja
18.40	Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
19.55	Alpski magazin
20.25	Alp. smuč., sp, smuk (Z), prenos
iz Lake Louisa
21.45	Derren Brown, Ukane, Kako
nadzorovati ljudstvo?
22.40	Polnočni klub: Sejem bil je živ
23.55	Točka, glas. odd.
00.40	Fani Okič: Polepšali ste mi dan,
dok. film
01.30	Zabavni kanal
02.40	Alp. smuč., sp, smuk (M), posn.
03.45	Alp. smuč., sp, smuk (Z), posn.
04.45	Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, posn.
06.00 07.00 07.10 07.35 07.25 07.35 08.05 08.20 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.10 12.30 13.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.25
pop pop
nP. nn lAur nnnnv
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Gospodična Žuža,r is. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Zdravo, Tereza! Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Srčna kraljica, nan.
Osianizmenoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Zdravo, Tereza! Srčna kraljica, nan. Osiani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sesirske vezi, nan. 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan. Survivor 24urzvečer Battle Creek, nan. Črni seznam, nan. Hope Springs, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja napovedujemo
Pogovor s Cirilom Zlobcem, pon.
Pop Corn: San Di Ego, Sheby
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Otroški program
Regionalne novice 2
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospotdneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Naj viža: Alpski kvintet
Regionalne novice 3
Jesen življenja, skupina VINGOSI
Videospot dneva
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.25 07.35 08.05 08.20 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 23.05 23.40 23.45 01.30 02.05
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža: Alpski kvintet
11.20	Videospot dneva
11.25	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.20	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice,
Tadžikistan
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz glasbenega arhiva: Mediafest
Plitvice, 3. del
22.40	Videospot dneva
22.45	Iz oddaje Dobro jutro
23.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.15	Videostrani, obvestila
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Zdravo, Tereza! Dr. Oz, am. ser. Tvjirodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Zdravo, Tereza! Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan. Survivor - veliki finale 24ur zvečer Eurojackpot
Moja prva poroka, kanad. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Juvi
07.05	Smrkci, ris. nan.
07.30	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.40	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.55	Studio kriškraš: Kje je princesa?
08.15	Ribič Pepe, ponov.
08.35	Mulčki, ris.
08.45	Firbcologi
09.10	Mulčki, ris.
09.15	Male sive celice, kviz
09.15	Infodrom
10.15	Osvežilna fronta: Aplikacije, ponov.
11.00	Od blizu, pogov. odd. z Vesno
Milek
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.15	Ambienti
15.00	Kako zgraditi planet, 1/2
16.05	O življenju Tomaža Kajzerja:
Angel varuh, 2/6
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Kulturni vrhovi: Radmirje, 1/5
18.00	Z vrta na mizo
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Vse je mogoče
21.35	Trinajst, 4/5
22.40	Poročila, šport, vreme
23.15	Zadnji udarec kladiva, franc. film
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Dnevnik, ponov.
02.00	Info-kanal
07.00	Živ žav
sledi	Ozi bu, ris.
07.05	Poldi, ris.
07.10	Minka, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Kioka, ris.
07.35	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.40	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.50	Medo in Mica, ris.
07.55	Peter Zajec, ris.
08.10	Tilka in prijatelji, ris.
08.20	Dinotačke, ris.
08.30	Pujsa Pepa, ris.
08.35	Zu, ris.
08.50	Knjiga o džungli, ris.
09.00	Frančkov Fonzek, ris.
09.15	Bacek Jon, ris.
09.25	Med odmorom - kdo se boji
konca pouka?, nan.
10.00	Nedeljska maša, prenos iz
župnije Sevnica
10.55	Na obisku
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Pravica ženske
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, zabav. odd.
15.10	Petrovi prijatelji, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Tilka in prijatelji, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Več po oglasih, 3/18
20.30	24. Dobrodelni Miklavžev koncert
22.30	Poročila, šport, vreme
22.55	Skrajnosti sveta: svetloba in tema
23.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.15	Dnevnik, ponov.
01.10	Info-kanal
02.00 niio-Kanai
TVSLOr TVSLOr
Ofilf) Dnhnvni ntrin nnnnv
01.05 01.45
03.25
04.25 04.55
05.45 10 domačih
06.15 Na lepše
07.00 Najboljše jutro
08.30 Nova dvajseta, 15/18
08.55 Nova dvajseta, 16/18
09.55 Nord. smuč., sp, smuč. teki, 10
km (M), prenos iz Lijlehammerja 11.40 Biatlon, sp, sprint (Z), prenos iz
Ostersunda 13.00 Nord. smuč., sp, smuč. teki, 5 km
(Z), prenos iz Lillehammerja 14.00 Avtomobilnost 14.40 Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz
Ostersunda 15.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z),
prenos iz Lillehammerja 16.10 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
ekipno, prenos iz Klingenthala 18.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos 20.25 Alp. smuč., sp, smuk (Z), prenos
iz Lake Louisa 21.30 Judo, sp, posn. iz Tokia 22.15 Zvezdana
23.00 Derren Brown, Ukane, Kako
nadzorovati ljudstvo?, ponov. 23.45 Popšop, ponov. 00.20 Aritmični koncert - Vasko Atanaskovski trio, studijski koncert, ponov. Bleščica, odd. o modi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipno, posn. iz Klingenthala Nord. smuč., sp, smuč. teki, 10 km (M), posn. 10 domačih, ponov. Polnočni klub: Sejem bil je živ, ponov.
pop
06.00	24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli, ris. 07.15	Gospodična Zuža, ris. 07.25	Lena Lučka, ris. 07.30	Fun with Flupe, ris. 07.35	Radovednica Biba, ris. 08.05	Telebajski, ris.
08.15	Turbo, ris.
08.40	Fun with Flupe, ris.
08.45	Gospodična Zuža, ris.
08.50	Maša in medved, ris.
09.00	Pravljična šola, ris.
09.05	Lego prijateljice, ris.
09.30	Lego Nexo vitezi, ris.
09.50	Divja brata Kratt, ris.
10.15	Super ekipa, ris.
10.25	Čudežna ura Yo Kai, ris.
10.50	Tv prodaja
11.05	Naša mala klinika, nan.
12.00	Naša mala klinika, nan.
12.55	Tv prodaja
13.10	Zdravnica malega mesta, nan.
14.00	Zvit in prebrisan, nan.
14.50	Survivor
15.50	Survivor
16.50	Survivor
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Pa ne že spet ti!, am. film
22.15	Gejša, am. iilm
01.00	Šerifova pravica, nan.
01.55	Zvoki noči
©
08.25 08.55 09.00
09.40
10.00 10.05 10.10
11.45 12.15 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.20
18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 21.40 23.10 23.40 00.10
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Miš maš, Mladi hokejisti se
predstavijo
Ustvarjalne iskrice (180), Adventni čas je tu Napovedujemo Videospot dneva Iz glasbenega arhiva: Mediafest Plitvice, 3. del
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (176), Jesenski ozd
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2436. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Ptuj 2016, posnetek 2. dela Jutranji pogovori Jesen življenja, skupina Vingosi Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.10 Duhovni utrip, ponov. 06.25 Kulturni vrhovi: Radmirje, 1/5 07.10 Glasbena matineja: 34. srečanje
tamburašev Slovenije 07.40 Ambienti 08.25 Nova dvajseta, 17/18 08.55 Nova dvajseta, 18/18 09.40 Žogarije
10.10 Nord. smuč., sp,smuč. teki, zasled. tekma (Ž), prenos iz Lillehammerja 11.10 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž),
prenos iz Ostersunda 12.15 Nord. smuč., sp, smuč. teki, zasled. tekma (M), vklop v prenos iz Lillehammerja 13.20 Biatlon, sp, zasled. tekma (M),
R renos iz Ostersunda ord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipno, posn. 14.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Klingenthala 16.40 Rokomet, ep (Ž), Srbija : Slovenija,
posn. iz Stockholma 17.40 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos
18.55 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos iz
Lake Louisa 20.05 Žrebanje Lota 20.10 Alpski magazin 20.40 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos
21.45 Judo, sp, posn. iz Tokia 22.30 Armada senc, franc. film 00.50 Vikend paket, ponov. 02.05 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
posn. iz Klingenthala 03.50 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), posn. iz
Lake Louisa 04.30 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vož., posn.
05.15 Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. OTO čira čara Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Lena Lučka, ris. Fun with Flupe, ris. Radovednica Bibi, ris. Telebajski, ris. Turbo, ris. Fun with Flupe, ris. Gospodična Žuža, ris. Maša in medved, ris. Pravljična šola, ris. Lego prijateljice, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Divja brata Kratt, ris. Super ekipa, ris. Tv prodaja
Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja
Zdravnica malega mesta, nan. Ameriška supervaruška, am. ser. Moja prva poroka, kanad. film Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija! 24ur vreme 24ur
Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Mesto angelov, am. film Šerifova pravica, nan. Zvoki noči
05.50	Utrip
06.05	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Z vrta na mizo
10.45	10 domačih
11.15	Vem!, kviz
12.00	Bučke, sat. inform. parod.
12.35	Kaj govoriš?=So vakeres?
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	K2, dok. film
14.25	Kdo si pa ti?, 5/10
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Firbcologi
16.20	Z glasbo in s plesom
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Osvežilna fronta
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Zajček Belko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Poročila, šport, vreme
23.05	Platforma
23.40	Glasbeni večer: Kitajski dirigent
in skladatelj Tan Dun
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Strasti, 16/60
02.00	Strasti, 17/60
02.30	Strasti, 18/60
03.00	Dnevnik, ponov.
03.55	Info-kanal
TV SLO T
05.30	To bo moj poklic: Policist, ponov.
06.00	Začnimo znova, 11/20
06.30	Začnimo znova, 12/20
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Janezek in Samuel, ris.
07.10	Fletni Gaji, ris.
07.15	Pavle, ris.
07.20	Knjiga o džungli, ris.
07.35	Pujsa Pepa, ris.
07.40	Fifi in cvetličniki, ris.
07.50	Medo in Mica, ris.
07.55	Zgodbe iz školjke: Bubulinek in
Budulinek
08.10	Kot ata in mama, 6/7
08.35	Totalna razprodaja, 6/10
09.05	Čokoladne sanje, 6/10
09.50	Slovenski vodni krog
10.30	V fokusu: Voranc, dok. film
11.25	Duhovni utrip
11.55	Polnočni klub: Sejem bil je živ
13.20	Ljudje in zemlja
14.25	Strasti, 16/60
15.00	Strasti, 17/60
15.30	Strasti, 18/60
16.05	Avtomobilnost
16.50	Nova dvajseta (II.), 5/18
17.20	Nova dvajseta (II.), 6/18
18.00	Halo TV
19.00	Robotki, ris.
19.10	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.25	Sara in Raček, ris.
19.30	Studio kriškraš: Kjeie princesa?
20.00	Zadnji tango v Halifaxu, 4/6
21.00	1916, dok. odd.
22.30	Spomini: Majda Toplak, 2. del
00.00	Vzporedna ekonomija, ponov.
01.10	Točka, glasb. odd.
01.55	Zabavni kanal
05.35	Kultura
05.40	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.40	Obzorja duha: Pravica ženske
12.20	Kulturni vrhovi: Radmirje, 1/5
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Daulagiri, dok. film
14.35	NaGlas!: Z Nenadom
Rizvanovičem
15.00	Poročila
15.10	Kanape, tv Lendava
15.40	Studio kriškraš: Kje je princesa
16.00	Ribič Pepe: Črni Črnomelj
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.55	Novice
18.10	Pavle, ris.
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Beseda na A, 1/6
21.10	Lučaj od Sirije, dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci, dok. odd.
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Strasti, 19/60
01.45	Strasti, 20/60
02.15	Strasti, 21/60
02.45	Dnevnik, ponov.
03.40	Info-kanal
pogleda: Mojca olon
05.40	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Platforma
12.20	Zapeljevanje
Pungerčar in Polona Tratnik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Večni princ, portret Janeza
Mejača
14.25	Kdo si pa ti?, 6/10
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Male sive celice, kviz
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.15	Medo in Mica, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Hyde Park na Hudsonu, ang. film
21.35	Kino Fokus
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Nevarna metoda, koprod. film
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Strasti, 22/60
01.40	Strasti, 23/60
02.10	Strasti, 24/60
02.40	Dnevnik, ponov.
03.40	Info-kanal
UZ/tJ LTIICVIIIK, puiiuv.
03.40 Info-kanal
TV SLO P TV SL° 1
I V SLU i.	05.25 To bo moj poklic: Kemijski
tohnik nnnnv
06.00
07.00
07.01 07.15 07.25 07.30 07.35 08.05 08.15 08.40 08.45 08.50 09.00 09.05 09.30 09.50 10.15 10.30 10.45 11.40 12.35 12.50 13.45 14.40 16.25 17.55 18.55 18.58 20.00 22.35 23.35 01.50 02.40
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Mladi hokejisti se
predstavijo 09.40 2435. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Pogledi svetniške skupine SDS na
dogajanje v MO Velenje 10.40 2436. VTV magazin 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Županja z vami, mag. Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem
12.10 Koncert Policijskega ork. in Eroika
13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.
14.40 Videostrani, obvestila
17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55 Napovedujemo
18.00 Očistimo gozdiček, gledališka
predstava Vrtca Velenje 18.20 Ustvarjalne iskrice (179), Jelenček 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: San Di Ego, Sheby 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila
05.30 To bo moj poklic: Farmacevt tehnolog, lekarnar, ponov. 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Janezek in Samuel, ris. 07.10 Fletni gaji, ris. 07.15 Pavle, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 07.55 Zgodne iz školjke: Juvi 08.05 Zgodbe iz školjke: Pozabljene knjige naših babic: Sedem let pri beli kači 08.20 Kot ata in mama, 7/7 08.45 Totalna razprodaja, 7/10 09.30 Žogarija 10.15 Čokoladne sanje, 7/10 11.00 Slovenski vodni krog 11.25 Polne vreče zgodb, dok. film 12.30 Dober dan 13.30 Vse je mogoče 15.20 Strasti, 19/60 15.50 Strasti, 20/60 16.25 Strasti, 21/60 17.10 24. Dobrodelni Miklavžev
koncert 19.00 Robotki, ris. 19.10 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.20 Sara in Raček, ris. 19.25 Čarlijev cirkus, otr. ser. 19.35 Za devetimi gorami, pravljica za otroke
20.00 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
20.35 Rokomet, ep (Ž), Slovenija :
Švedska, prenos iz Stockholma 22.30 Železni križec, am. film 00.40 Točka, glasb. odd. 01.25 Dokum. film . 02.20 Rokomet, ep (Ž), Slovenija :
Švedska, posn. 04.00 Zabavni kanal
05.25	To bo moj poklic: Kemijski
tehnik, ponov.
05.55	Začnimo znova, 15/20
06.25	Začnimo znova, 16/20
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Janezek in Samuel, ris.
07.10	Fletni gaji, ris.
07.15	Pavle, ris.
07.20	Knjiga o džungli, ris.
07.35	Pujsa Pepa, ris.
07.40	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.50	Medo in Mica, ris.
07.55 Zgodbe iz školjke: Motovilka 08.05 Zgodbe iz školjke: Kdo bo prej 08.20 Male sive celice
9.00	Totalna raz
09.30	Kanape, tv Lendava
10.05	Čokoladne sanje, 8/10
10.50	Slovenski vodni krog
11.30	10 domačih
12.15	eRTeVe
12.45	Vikend paket
14.20	Strasti, 22/60
14.50	Strasti, 23/60
15.20	Strasti, 24/60
16.10	Plavanje, sp v kratk. bazenih,
Rosn.
ova dvajseta (II.), 7/18
17.25	Nova dvajseta (II.), 8/18
18.00	Halo TV
19.00	Robotki, ris.
19.10	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.25	Ribič Pepe
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Ob 100 letnici rojstva Yehudija
Menuhina
21.10	Oddaja o Ježkovem nagrajencu
22.05	Bleščica, odd. o modi
22.35	Aritmija
23.05	Aritmični koncert - Mojcart
23.55	Točka, glasb. odd.
00.40	Dokumentarni film
01.30	Plavanje, sp v kratkih bazenih, posn.
02.20	Zabavni kanal
pop pop pop
74nr nnnnv	—
06. 0	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Viking Viki, ris.
07.35	Slonček Benjamin, ris.
08.05	Tv prodaja
08.20	Zdravo, Tereza!
08.50	Dr. Oz, am. ser.
09.45	Tv prodaja
10.15	Srčna kraljica, nan.
11.15	Tv prodaja
11.30	Ostani z menoj, nan.
12.30	Tv prodaja
12.45	Sestrske vezi, nan.
13.50	Zdravo, Tereza!
14.30	Srčna kraljica, nan.
15.30	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Dan najlepših sanj
22.30	24ur zvečer
23.05	Battle Creek, nan.
00.00	Črni seznam, nan.
00.55	Hope Springs, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.25	Zvoki noči
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Viking Viki, ris.
07.35	Slonček Benjamin, ris.
08.05	Tv prodaja
08.20	Zdravo, Tereza!
08.50	Dr. Oz, am. ser.
09.45	Tv prodaja
10.15	Srčna kraljica, nan.
11.15	Tv prodaja
11.30	Ostani z menoj, nan.
12.30	Tv prodaja
12.45	Sestrske vezi, nan.
13.50	Zdravo, Tereza!
14.30	Srčna kraljica, nan.
15.30	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Battle Creek, nan.
23.30	Črni seznam, nan.
00.25	Hope Springs, nan.
01.20	24ur zvečer, ponov.
01.55	Zvoki noči
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Zdravo, Tereza! Dr. Oz, am. ser. Tvpodaja Srčna kraljica, nan.
Ospanizmenoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Zdravo, Tereza! Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Varuhi podeželja, nan. 24ur zvečer Battle Creek, nan. Črni seznam, nan. Hope Springs, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
©
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2436. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.30	Kultura, informativna oddaja
10.35	Videospot dneva
10.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Mura Raba TV
18.30	Regionalne novice 2
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
18.55	Videospot dneva
19.00	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Skrbimo za zdravje, Kaj pa moja
prebava?
21.00	Regionalne novice 2
21.05	Ptuj 2016, posnetek 2. dela
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Skrbimo za zdravje, Kaj pa moja prebava?
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo: Imate težave s
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2437. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Napovedujemo
20.35	Dotikiqora: Veliko Kozje
21.00	Mura Raba TV
21.35	Škocjanska o'kapnca
22.30	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.25 07.35 08.05 08.20 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05	2437. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.30	Kultura, informativna oddaja
10.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.30	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice
(181),Praznična voščilnica 18.20 Zogarija (14) 18.40 Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Zupan z vami, Franjo Naraločnik,
župan Občine Ljubno
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn: Bomb Shell, Zmelkoow
22.05	Videospot dneva
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 15
15. decembra 2016
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
PARACHINI, Jodie: Najboljša služba za Eli
ml - mladina / C-Sz - Cicibani-slikanice v zabojnikih
Mlada slonica Eli se odloči, da si bo poiskala službo, ki bo primerna zanjo. Za nasvet poprosi mamo. Eli nabira izkušnje v različnih službah, a nobena od teh se ne zdi primerna zanjo. Slaščice so kar preveč mamljive, za petje in igranje je preglasna, za umetnico pa preokorna. Ko Eli že skoraj obupa v iskanju primernega dela, se v zebrini okrepčevalnici zgodi nepričakova-
V" ^ puhf^
«F) Ift I I" "a" "i n i ■ «■
IP S««
v
ni dogodek, v katerem se Eli zares izkaže. Pravljica, ki otroke nagovarja k razmišljanju o njihovih interesih in vrlinah, vsebuje čudovite ilustracije in iztočnice za pogovor.
GATHEN, Katharina von de: A te lahko nekaj vprašam?
ml - mladina / 613 - Higiena
Priročnik je nastal kot rezultat avtoričinih delavnic o puberteti in spolnosti, ki jih je izvajala na nemških osnovnih šolah. Otroci so lahko na listek napisali kakršno koli vprašanje o spolnosti, ki jih je zanimalo. Knjiga vsebuje najpomembnejša vprašanja in odgovore ter zabavne ilustracije, ki spodbujajo k razmišljanju. Posebnost priročnika je v raznolikosti otroških vprašanj; nekatera so splošna, druga bolj pikantna, aktualna ali širše zastavljena, vsa pa so otroško iskrena in navihana. Enostavni, razumljivi in zabavni odgovori avtorice bodo premostili marsikatero zadrego staršev in pedagogov pred radovednimi nadobudneži. Za mladino od 8. leta dalje in vse mlade po srcu.
KRISTANC, Manja: Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne da:
zgodba o motivaciji
otroka
od - odrasli / 37 - Vzgoja. Izobraževanje
Manja Kristanc je pedagoginja, ki se poklicno ukvarja z učenjem učenja, pri svojem delu pa izhaja iz prepričanja, da človekovo dejavnost aktivirajo silnice, ki izhajajo
iz njega samega. Knjiga je rezultat njenega dela in bogatih izkušenj, ki jih je pridobila pri delu s starši in mladostniki. Motivirati otroka za učenje je lahko trd oreh za marsikaterega starša, ki je uporabil že vse metode in sredstva, da bi otrok dojel smiselnost in cilje učenja in šolskega dela. Avtorica želi povedati zgodbo o pomembnosti odnosa, ki ga imamo z otrokom in otrokovimi notranjimi vrednotami, ki ključno vplivajo na motivacijo pri učenju. Branje za starše in pedagoge, ki želijo v otrocih obuditi radovednost in zanimanje za svet okoli sebe.
HANAUER, Cathi: Hišna mrha
od - odrasli / 821.311.2 - Družbeni romani
Cathi Hanauer je pisateljica, ki si je drznila zbrati in urediti šestindvajset zgodb iz resničnega življenja prijateljic, ki se soočajo z različnimi izzivi, v katere vstopajo skozi odnose v službi, doma, kot partnerice, žene, mame, prijateljice, sorodnice ... Vrednost knjige je v odslikavanju realnega sveta in v zavedanju, da ima vsaka ženska svojo zgodbo, ki jo podoživlja na podoben način kot vse druge, najbolj pomembno pri tem pa je, da nismo same. Branje duhovitega, provokativnega, malce drugačnega romana vas bo navdalo z občutkom, da ob kapučinu kramljate z najboljšo prijateljico in rešujete vsakodnevne probleme.
ČETKOVIČ VODOVNIK, Ana: Voščila - dotiki besed
od - odrasli / 821 -32 - Kratka proza
»Voščilo že po svoji naravi ne more biti stvar dolžnosti, lahko je samo stvar spontanega vzgiba. In samo tedaj diši, kot dišijo prazniki,« je zapisal Viktor Gerkman. Bližajo se prazniki, zato bo priložnosti, da se z izbranimi besedami dotaknemo tistih, ki nam v življenju nekaj pomenijo. Z izbrano in lepo napisano mislijo lahko obudimo nekdanje prijateljstvo ali najdemo pot iz osame. Zbirka podarjenih ali avtorskih voščil je nastala ob prebiranju starih voščilnic, želja avtorice pa je, da nas spodbudi k ustvarjalnemu razmišljanju o lepi besedi in pisanju naših lastnih voščil.
a Vesna GP
Polepšan dan v Domu
Čas, preživet z nekom, ki te razvedri in nasmeje, mineva hitreje. Z mislijo, da svet nastaja iz dotika, iz dlani v dlani in da se svet z nežnostjo preslika na sončno stran, smo se pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora ter recitatorji in glasbeniki Osnovne šole Šalek v ponedeljek, 21. novembra, odpravili v Dom za varstvo odraslih Velenje. Z bogatim kulturnim programom smo v sodelovanju s Karitasom v tednu poimenovanem »V objemu dobrote« polepšali in popestrili popoldne varovancem doma. Marsikomu je na obrazu zasijal nasmeh, zazibali so se v ritmu glasbe in z nami celo zapeli. Prevevali so nas prijetni občutki in vemo, da je ostala sled sonca v dlani.
a Sanja Jazbinšek Sever
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 1. december
10.30 Velenjski grad
Krašenje novoletnih smrečic 11.00 Velenjski grad
Odprtje razstave novoletnih voščilnic otrok vrtcev in šol Šaleške doline
13.00 Ljudska univerza Velenje Slovenščina malo drugače za priseljenske družine (delavnica) 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.30 Hospic, Zdravstveni dom Velenje
Dovoljenje za žalost 17.00 Velenjski grad
Žiga Miklavc - Bali, potopisno predavanje 17.00 Galerija Velenje
Sprehod skozi filmsko industrijo (delavnica) 17.00 Osnovna šola Šalek
Srečo nosim, dobre misli trosim (dobrodelna prireditev) 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Županov sprejem za invalide 19.00 Vila Bianca
Vele'je, ti si moje mesto!, grafični odtisi mesta (Odprtje razstave) 20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Predstavitev 26. številke Hotenj
Petek, 2. december
17.00 Mestna občina Velenje, sejna soba Županov sprejem za prostovoljce
17.00 Knjižnica Velenje
Zeliščarica Kunigunda in rastline iz davnine, predstavitev knjige Kate Laštro
18.00 Titov trg Velenje
Prižiganje praznične razsvetljave s koncertom skupine Ave 18.00 Velenjski grad
Koncert Slovenskega citrarskega kvarteta 18.00 Ljudska univerza Velenje
Jaz za življenje, predavanje 19.00 Glasbena šola Velenje
Združeni z glasbo, koncert 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Tanzanija in Zanzibar, potopisno predavanje 20.00 Havana bar Velenje
Veseli december z DJ Mrky-jem 22.00 Klub eMCe plac
FuLLŠuSS: Brlee, Cajhen, Javi D'Lux (ŠPA), Ticko (elektonika) 22.00 Max klub
Drugo Dugme, koncert
Sobota, 3. december
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.00 Center Nova Velenje
17. novoletni darilni darilni bazar 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti 10.00 Velenjski grad
Muzej Velenje in praznično decembrsko dogajanje na Velenjskem gradu, vodenje za občane
10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov
Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje in v Hiši mineralov (Ta veseli dan kulture) 10.00 Velenjski grad
Praznični sejem (Ta veseli dan kulture)
10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Hrestač in mišji kralj, premiera lutkovne predstave 14.00 Vila Bianca
Miklavževa tržnica 17.00 Vila Bianca
Miklavževanje 17.00 Velenjski grad
Črtice občutkov, odprtje razstave 17.30 Velenjski grad
Klara in Zarja, koncertni večer 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Koncert MePZ Gorenje in MKZ Ljubljanski madrigalisti (Ta veseli dan kulture) 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje z gostom Edvinom Fliserjem 20.00 Havana bar Velenje
Veseli december z DJ Mrky-jem 21.00 eMCe plac Klubski večer
Nedelja, 4. december
10.00 Škalsko jezero
12. tradicionalni štafetni tek sv. Barbare 10.00 Velenjski grad
Babica pripoveduje, pravljični nedeljski dopoldnevi in delavnica 15.00 in 17.00	Dom kulture
Velenje
Božičkova tovarna, čarobna plesna predstava 17.00 Velenjski grad
Vasja Mihajlovič, akustični koncert
Ponedeljek, 5. december
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Vila Rožle
Živeti z otrokom in ne za otroka, predavanje 18.00 Galerija Velenje
Predstavitev zbornika - 40 let Galerije in koncert skupine Flora & Paris
20.00 Kino Velenje, velika dvorana Moj narobe svet - Ježek, filmska predstava
Torek, 6.december
0.00 Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem, delavnica .00 Ljudska univerza Velenje
Praznične ustvarjalnice, delavnica 00 Galerija Velenje
Osnove animiranega filma, delavnica 00 Velenjski grad Čas za pravljico 00 Vila Rožle
Torkova peta, ustvarjalno druženje 00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 8.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje Velenje: RK PPD Zagreb 8.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Projekt 96, glasbena predstava
Sreda, 7. december
15.00 Velenjski grad
Mojstrske delavnice: Medenjaki s Saro Vučkovič 17.00 Galerija Velenje
Osnove animiranega filma, delavnica
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Po zimi diši, ura pravljic 17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Mavrica smeha, dobrodelni koncert 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Z namero do zavesti, srčnosti in svobode, predstavitev knjige 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Premog - črnobeli kruh, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika, odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Senka Karlovčec: Sidonija, predstavitev pesniške zbirke 19.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Koncert harmonikarje
ŠOŠTANJ
Četrtek, 1. december
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom
Petek, 2. december
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine 10.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov - sodobna tehnologija 17.00 PC Pristop
Dan odprtih vrat - Pristop
17.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem Odprtje razstave: Tri zlata jabolka in Pripovedovalski večer: "Jes pa vem za eno zgodbo o Miklavžu"
Sobota, 3. december
10.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat
16.30 Športna dvorana Šoštanj
9. krog II. DOL ženske - vzhod Kajuh Šoštanj : Kostmann Sl. Gradec
Nedelja, 4. december
16.00 Športna dvorana Šoštanj
Mladinska tekma Elektra : Posavje Krško
Ponedeljek, 5. december
X Šoštanj
Srečanje vodnikov Šaleške doline 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Generacije v gibanju - pohod 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Knjižni sejem 16.00 Pod lipo v Topolšici
Miklavževanje v Topolšici 18.00 Trg svobode
Miklavževanje v Šoštanju 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 6.december
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine - učenje slovenščine 17.00 Vila Mayer
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle
Sreda, 7. december
9.00 Središče za samostojno učenje
Računalniške urice 14.00 Središče za samostojno učenje Slovenščina za priseljenke -učenje slovenščine
ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 27. november
17.30 ploščad pred Občino Šmartno ob Paki
Postavitev in blagoslov adventnega venčka, TD Šmartno ob Paki
Sobota, 3. december
17.00 Kulturni dom Gorenje
Pravljične urice; KD Gorenje
Petek, 2. december
16.30 prireditveni prostor pred MC Šmartno ob Paki 15. Miklavžev sejem, OŠ bratov Letonje
18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki 100 zaleščanskih portretov, pogovor z avtorjem (v okviru projekta Ta veseli dan kulture)
Ponedeljek, 5. december
18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica - pravljica in okraševanje novoletne jelke
19.00 Hiša mladih
Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Liste za napredek občine
Lunine mene
7. decembra, ob 10.03, prvi krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek,2.12., Biotržnica
•	Petek, 3.12., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja,4.12. 11.00 Pravljične urice, Naj sneži
•	Ponedeljek,5.12. 18.00 Prihod Miklavža do 31.12. Zabavno fotografiranje (pri lokalu Wannabe)
•	do 31.12. Lectarjeva ulica in Božično novoletni sejem
•	do 31.12. vse nedelje odprto do 17. ure
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
NOČNO ŽIVLJENJE
Drama, 85 minut (Slovenija, BIH, Makedonija) Režija: Damjan Kozole
Igrajo: Pia Zemljič, Jernej Šugman, Marko Mandic, Peter Musevski, Petre Arsovski, Jana Zupančič idr. Petek, 2. 12., ob 18.00 Nedelja, 4. 12. ob 20.15 uri
PRIHOD
Arrival, ZF triler, misteriozna drama, 116 minut (ZDA) Režija: Denis Villeneuve
Igrajo: Amy Adams, Jeremy Renner, Forest Whitaker, Michael Stuhlbarg, Tzi Ma, Mark O'Brien, Russell Yuen, idr. Sobota, 3. 12., ob 21.45 Nedelja, 4. 12., ob 18.00
PR' HOSTAR
Odtrgana komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Luka Marčetic'
Igralci: Dejan Krupic', Goran Hrvac'anin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terseglav, Aljoša Armuš, Haris Rakovic, Mario Culibrk, Luka Marčetic', Niko Zagode, Yuliya Molina, Miri Bolte, Jože Robežnik idr. Petek, 2. 12., ob 19.45 Sobota, 3. 12., ob 18.00
POKVARJENI BOŽIČEK 2
Bad Santa 2, črna komedija, 87 minut (ZDA) Režija: Mark Waters
Igrajo: Billy Bob Thornton, Kathy Bates, Tony Cox, Christina Hendricks, Brett Kelly, Ryan Hansen, idr. Petek, 2. 12., ob 21.30 Sobota, 3. 12., ob 20.00
VAIANA: ISKANJE BAJESLOVNEGA OTOKA
Moana, sinhronizirana animirana komična avantura,
103 minute, (ZDA)
Režija: Ron Clements, John Musker
Slovenski glasovi: Lucija Katja Ajster, Rok Kunaver, Vesna
Jevnikar, Primož Pirbat, Tanja Ribič, idr.
Nedelja, 4. 12., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
Ponedeljek, 5. 12., ob 18.00
A JE TO: PAT IN MAT
Pat a Mat ve filmu, animirana družinska komedija brez besedila, 80 minut (Češka) Režija: Marek Beneš
Petek, 2. 12., ob 18.15 - mala dvorana Sobota, 3. 12., ob 18.15 - mala dvorana
KOLONIJA
Colonia, romantična drama, triler, 110 minut (Nemčija, Luksemburg, Francija) Režija: Florian Gallenberger
Igrajo: Emma Watson, Daniel Bruhl, Michael Nyqvist, Ri-chenda Carey, Vicky Krieps, Jeanne Werner, Julian Oven-den, Martin Wuttke idr. Sobota, 3. 12., ob 20.15 - mala dvorana Nedelja, 4. 12., ob 19.00 - mala dvorana
MOJ NAROBE SVET - JEŽEK
Glasbeni dokumentarni film, 74 minut (Slovenija, Makedonija, Hrvaška) Režija: Petra Seliškar
Avtorji in izvajalci glasbe: Frane Milčinski - Ježek, Chris Eckman and The Last Side of the Mountain Band, Kimmo Pohjonen, Tomaž Pengov, Robert Fisher & Willard Grant Conspiracy, John Parish, Cesare Basile & John Bonnar, Jani Hace & Josipa Lisac, Hugo Race and The True Spirit, Bernays Propaganda, Teresa Salgueiro, Toni Kitanovski & Cherkezi Orchestra.
Ponedeljek, 5. 12., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"^AS
1. decembra 2016
Zgodilo se je...
od 2. 12. do 8. 12.
-	3. decembra 1928 se je rodil znani šaleški alpinist Dušan Kukovec, ki je kot prvi Jugoslovan preplezal severno steno Eigerja;
-	3. decembra 1947 se je v Velenju rodil gospodarstvenik in družbenopolitični delavec Andrej Grebenšek;
-	na začetku decembra leta 1975 so začeli vrtati predor pod Šaleškim gradom;
-	4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv. Barbare so že pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan, ki se je začel z
mašo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme, in končal na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem; praznični dan so v Velenju zaključili s plesom v Rakovem hotelu; na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij varuj škalske te žu-pljane, in sv. Barbara rudarje tebi vdane.«;
-	4. decembra 1972 se je v rodil priznani slovenski glasbenik Velenjčan Joži Šalej, ki je pianist v različnih jaz-zovskih zasedbah, tenorist, baritonist, korepetitor in pedagog;
-	4. decembra 1994 so bile v Sloveniji prve lokalne volitve v samostojni Sloveniji;
-	6. decembra je god sv. Mi-
RADIO VELENJE
Športna dvorana v Šoštanju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
klavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika; še zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. Miklavž tisti svetnik, ki jih obdaruje, nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev - parkeljnov, če niso pridni; - v Škalah je 6. decembra leta 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni šolski nadzornik služboval v Škalah; leta 1839 je tu zgradil novo šolo ter se kot šolski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbo narodnih
učiteljev; bil je prijatelj škofa Antona Martina Slomška, širitelj njegovih idej in sodelavec pri šolskem delu; leta 1848 je kandidiral tudi za takratni državni zbor na Dunaju;
- 7. decembra leta 1995 so v Šoštanju odprli novo športno dvorano ob nekdanji osnovni šoli Biba Roecka; osnovno šolo Biba Roecka so leta 2013 porušili, na njenem mestu pa so zgradili nov otroški vrtec, medtem ko športna dvorana še vedno stoji.
■ Damijan Kljajič
moja
O
^ Pentlja
Valentina Verhovnik s.p. Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com
moja Pentlja
Praznična in poslovna darila
•	Pisarniški material
•	šolske potrebščine
•	fotokopiranje
•	tiskanje
•	inštrukcije matematike
•	izdelava rodovnikov

Nagradna križanka »Restavracije H&B«
KM
m
Zdravniški nasveti: Prim.
Idr. Alenka Trop Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo na celjski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tema: AIDS
J
Loke pri Mozirju 33 (200 m naprej od Mozirskega gaja), 3330 Mozirje Info: 041 788 009
Dnevne malice Kosila Večerje Poslovna kosila Sprejemajo rezervacije za praznične zaključke
Silvestrovanje - živa glasba,svečana večerja, sladica presenečenja, ognjemet, zabava do jutra.
Možnost prenočitve ali organiziran prevoz domov. Rezervacije sprejemajo do 15. decembra na 041 788 009
Po naročilu vam pripravijo okusne menije za poroko, obhajilo, birmo, krst, sedmino, obletnico ali zabavo kar tako. Sprejmejo lahko do 100 oseb.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Restavracija H&B«, najkasneje do ponedeljka 12. decembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
ČETRTEK, 1. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 2. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 3. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 4. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 5. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 6. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 7. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
rmmm
UNIFOREST prodoioino Latkova vas 81d 3312 Prebold Slovenca T: 03 777 14 23 M: 051 66 566
E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si	H
DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00 sobota: 7.00-12.00
Mesnica v Starem Velenju
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje
Krvavice in pečenice Meso slovenskega porekla
TeDbB GB 5875
Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. - 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
Ob nakupu 1 kg pečenic 1 kg kislega zelja GRATIS
L
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 23
1. decembra 2016
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, 58 m2, adaptirano 2011, delno opremljeno, prodamo. Gsm: 041 346 828
PRIDELKI
FIŽOL sivček prodajamo. Gsm: 031 350 928
mali OGLASI
SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
RAZNO
PRIPRAVO za pranje črev prodam za 50,00 evrov. Gsm: 051 205 375 MASIVNA miza, za udobno in neu-trujajoče delo z računalnikom. Širina 125 cm, globina in višina 75 cm. Črne barva, masivna smreka, z odprtinami za kable.Gsm: O41 692 995 TV APARAT LCD Sony, diagonala 102 cm", v odličnem stanju, črne barve, prodam za 380 evrov. Gsm: O41 692 995
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.
Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
žI^m
DVA bikca (rjavega in čb), težka okoli 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931
PRAŠIČE težke od 25 do 100 kg in fižol češnjevec v zrnju prodam. Gsm: 041 445 315
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči.
Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 3. in 4. 12. - Jernej Dobel-šek, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
03 89817 50
nadja@nascas.si
epp@nascas.si
press@nascas.si
Q
GIBANJE
prebivalstva
Upravna eno ta Vele nje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Volk Herta, roj. 1940, Šmartno ob Paki, Skorno 7a; Šabec Dragomir Karol, roj. 1924, Šmartno ob Paki , Šmartno ob Paki 118; Mežnar Marija, roj. 1923, Šoštanj, Florjan 16.
Z akcijsko ponudbo električne energije UGODNEJŠA ELEKTRIKA 17 bo vaš družinski proračun v naslednjem letu lažje zadihal. Izredno ugodne cene električne energije iz okolju prijaznih virov vam namreč zagotavljamo kar do 31.12.2017! Darilo zase pa boste brez dvoma našli v spletni trgovini ECE, med več kot 400 artikli za dom. Da bo odločitev za nov LCD televizor, hladilnik ali pametni telefon še lažja, vam vsklopu akcije UGODNEJŠA ELEKTRIKA 17 podarjamo bon za spletni nakup v vrednosti 20 €.**
Akcijska ponudba UGODNEJŠA ELEKTRIKA 17*
Sestava primarnih virov za mala podjatja in gospodinjstva (2015)
Sestava primarnih virov za velita, sroc^ia in mala podjatja tar gospodinjstva
Zajamčena cena do 31.12.2017	VT(€/kWh)	MT(€/kWh)	ET(€/kWh)
Cena brez DDV	0,05797	0,03477	0,04897
Cena z DDV	0,07072	0,04242	0,05974
* Akcijski ceni k vključuje ceno dobavljene elektriine ener--"- ne vkl|uču|e pa cene za u porabo omre2|a,troiar1ne, levkovin dragih zakonsko določenih dajatev. Pri ak-■ ponudbi UGODNEJŠA ELEKTRIKA 1?sezaraCunava del za energijo vviSini 0,69€brezDDV(0,64T8€ n - posamazno meril no masto na masM. ECE110 . z rednimi ceniki za name^ primerjave med i akciiskim «mitom. -	1V2OI6
do 2!). 1.y?wiroma do odprodaje za m.__________,....
ponudbe zakupljenih kolitin električne eneraije. Bon za naku p v spletni trgovini ECE(20€)vWjuEuje DDV.
^retS^alFre^ n>po ¡^'b^Ue^K^A^E (OH se nahajajo na spletni stra nieces.
(( O ffJHI ) © info@ece.si @
www.ece.si

6C6 I Energija prihodnosti
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a med nami boš za vedno ostal...
ZAHVALA
MARJAN LUDVIK POLAK
22. 11. 1940 - 17. 11. 2016
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta, dedija in pradedija se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebna zahvala urološkemu oddelku
SB Slovenj Gradec, zdravniku ZD Velenje g. Grošlju, dr. med., pogrebni službi Tišina & Iris, gospodu Vehovarju za opravljen obred, Brigiti in Vinku za vso pomoč ter govorniku g. Kolarju za lepe besede
slovesa.
Vsi njegovi
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 1,5-sobno: VELENJE, [ BREG, 49 m2, adaptirano l. 2005, 5/5 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a), 47.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-
no: VELENJE, DESNI BREG, 69.2 m2, adaptirano l. 2003, 4/4 nad., ED: G (210 - 300 kWh/m2a), 65.000 €
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 21. do 27. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 21. novembra do 27. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 17. novembra 2016 so:
•	Edi Hriberšek, Podkraj 10/i, 3320 Velenje
•	Martin Turinek, Gregorčičeva 28, 3320 Velenje
•	Ida Jelenko, Topolšica 169, 3325 Šoštanj
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje z obvestilom, ki ga prejmejo Rešitev nagradne križanke - Prvo vino novega letnika. Čestitamo.
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 21. do 27. novembra so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mi-kro-g/m3 za PM10, presežene na AMP Pesje: 57 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoraženo skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po uredbi o kakovosti zunanjega zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh (v mikro-g/m3) - op. mejna dnevna vred. 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
Do 8 številk zastonj!
»»3CAS
Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.
Pokličite 03/ 898 17 51
Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Profesionalno In s pístala poskrbimo za vso potrobno ob boleči Izgubi vailh naldražjlh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 24
Vabi Ta veseli dan kulture
Bazarji za solske sklade
Številne osnovne šole ob koncu leta pripravijo božično-novoletne bazarje - Za izdelke poskrbijo učenci sami, izkupiček pa gre v šolski sklad
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 24. novembra - Največja osnovna šola v Šaleški dolini z več kot 700 učenci, šola Karla Destovnika - Kajuha, je bila v četrtek še vsaj dvakrat tako polna, kot je običajno. V njej je potekal božično-novoletni bazar. Stojnice so ponujale stvari, ki so jih izdelali učenci sami, kupci, večinoma starši učencev, pa kupovali. Vse je šlo za med. Naprodaj je bil tudi ta. Izdelki pa najrazličnejši, originalni, domiselni, izdelani z veliko truda in veselja. To je bilo čutiti v vsakem.
Naja Kofler, učenka 8. razreda, je razložila, da je vsak oddelek pripravil svoje, in naštevala: »Izbirate lahko med obeski za ključe, najrazličnejšimi aranžmaji, okraski ... Tu je vse živo, kar želite.« Sama se je ukvarjala z verzi in pisavo.
»Izdelek je vreden najmanj ...,« je pisalo ob vsakem. Potem pa si dal toliko ali pa pol evra čez. Vsak evro pa je bil dobrodošel. Z njim bodo napolnili šolski sklad, iz njega pa jemali, ko bo potrebno, za šolske ekskurzije in tudi pomoč komu.
Mateja Lorenčič, ena od mam, je bila navdušena nad vsem, kar je videla. »Kupila pa bom adventni venček, ker ga letos nisem uspela narediti sama,« je rekla. Mogoče je na koncu izbrala katerega od venčkov, ki sta jih izdelala Aljaž Hudobreznik in Elmir Avdic iz 6. razreda? »Eden stane pet evrov,« sta ponujala. Glede na trud, ki je bil vložen v izdelavo in iskanje ter izbor materiala, ni veliko.
Božično-novoletni bazarji so ena od glavnih dejavnosti, s katerimi osnovne šole napolnijo šol-
ske sklade. Vanje med letom kaj primakne kak dobrotnik, ki se odzove na prošnje šol. »Najbolj pomembno pa je to, da si denar zaslužijo učenci sami,« pravi ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc.
Lanskoletna bera je bila lepa, okoli 4.000 evrov je navrgel sejem. Glede na obisk in lepoto izdelkov, ki so bili na stojnicah tudi tokrat, pa izkupiček gotovo tudi letos ni manjši. In verjetno bo podobno tudi na drugih bazarjih po šolah.
Velenje, 3. decembra - V soboto, na Ta veseli dan kulture, slovenske kulturne ustanove na stežaj odprejo vrata in tako počastijo spomin na rojstvo Franceta Prešerna. Mnoge pripravijo tudi prav posebne dogodke, kar velja tudi za šaleške kulturne ustanove.
Muzej Velenje bo za obiskovalce brezplačno odprt med 10. in 18. uro, ko si boste lahko ogledali muzejske in galerijske zbirke na Velenjskem gradu in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. Med 10. in 17. uro bo vrata odprla tudi Hiša mineralov. V čarobnem okolju Velenjskega gradu, ki bo že zažarel v praznični podobi, saj bodo prav
danes tam otroci iz vrtcev in mladi iz šol okrasili vsak svojo smrečico, bo v soboto med 10. in 18. uro potekal praznični sejem. Na njem bodo obiskovalci lahko izbirali med drobnimi darilci, ki jih bodo ponujali različni ustvarjalci. Ob 17. uri pa bodo v Praznični kamri odprli razstavo Črtice občutkov. Avtorja Polona Novak in Rok Sevšek sta pripravila razstavo, ki je sestavljanka osmih sklopov fotografij in risb, ki jih med seboj povezujejo črtice in pesmi. Razstavo bosta ob 17.30 dopolnili mladi pevki Klara in Zarja, ki se bosta predstavili ob kitarski spremljavi.
Festival Velenje v soboto ob 10.30 vabi na ogled premiere
lutkovne predstave Hrestač in mišji kralj. Ob 19. uri bo v veliki dvorani kulturnega doma še koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje in Mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigali-sti. Pripravljajo večer slovenskih skladb. V velenjski glasbeni šoli pa se bo ob 19.30 začel koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje z gostom Edvi-nom Flisarjem.
Zavod za kulturo Šoštanj pa bo v soboto med 10. in 18. uro na stežaj odprl vrata Mestne galerije Šoštanj. V njej bo urejen kotiček za otroške ustvarjalnice. Obiskovalcem bodo postregli topel čaj in pecivo.
■ bš
Velenje, 3. decembra - To soboto bo ob 14. uri pred vilo Bianca zaživela Miklavževa rokodelska tržnica, ki jo skupaj pripravljata KS Staro Velenje in TIC Velenje. Na njej bo mogoče kupiti različna darila, primerna za Miklavževo malho. Miklavž pa bo v spremstvu parkeljnov sejem obiskal ob 17. uri. Tudi letos bo malo strašil, malo pa obdaroval. A le pridne otroke.
a bš, mkp
17. novoletni darilni bazar z darili iz srca
Velenje, 3. decembra - Darila, ki jih vsako leto ponudijo na dobrodelnem darilnem bazarju Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, so drugačna. Veliko jih ustvarijo mladi v aktivnostih zveze, še več njihovi prostovoljci. K temu dodajo darila sponzorjev, ki jih ponudijo na srečelovu. Vse zato, da bi z izkupičkom še bolj obogatili dejavnosti zveze, ki svoje programe usmerja v otroke in družine. Tudi humanitarne. Letošnji bazar bo to soboto med 8. in 13. uro v dvorani Centra Nova. Na njem bo dišalo po praznikih, pričarali jih bodo tudi s spremljajočim kulturnim programom. Organizatorji pravijo, da so ustvarili veliko darilc, tudi domačih dobrot, vsa pa so narejena iz srca - za otroke.
a bš
Drsališče za Miklavža
Šoštanj, Topolšica - Šoštanj že vrsto let slovi po Miklavževih obiskih. Tamkajšnje turistično olepševalno društvo je prvega od treh dobrih decembrskih mož medse povabilo tudi letos, Miklavž pa je svoj prihod že potrdil. Spremljali ga bodo par-keljci in tudi angeli.
V ponedeljek, 28. novembra, so na rokometno igrišče v Šoštanju pripeljali vse potrebno za postavitev drsališča. Če jih vreme ne bo preveč oviralo, ga bodo postavili do ponedeljka, pet dni prej, kot
so načrtovali. Drsališče bo v novi sezoni odprto do 20. januarja.
Sprejem mu pripravljajo na Trgu svobode (pred občinsko stavbo) na predvečer njegovega goda, v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri. Miklavž bo obdaril vse otroke, ki se bodo sprejema udeležili.
Že prej, ob 16. uri, pa bo Miklavž na povabilo Turističnega društva Topolšica - podeželje obiskal Topolšico. Sprejem mu pripravljajo pred domom krajanov.
Rokodelska tržnica v Velenju
rudarjenja sta turistična priložnost
Dediščini socializma in
V Velenju med obiskovalci še vedno prevladujejo dnevni gostje - Letno jih je 300 tisoč - V mestu ne pustijo prav veliko denarja - Kako to preseči?
Sodelujoči na posvetu o razvoju turizma so bili enotni, da je treba ustvariti dobre zgodbe in strniti moči
vseh, ki so vpeti v turizem.
Bojana Špegel
Velenje, 22. novembra - Prejšnji torek je Strokovni svet za gospodarski razvoj Socialnih demokratov Velenje pripravil posvet o razvoju in pomenu turizma v mestni občini Velenje in Šaleški dolini. Nanj so povabili veliko gostov, ki so si bili edini v vsaj eni stvari - če želimo, da bo dolina postala turistično še bolj zanimiva, gostje pa se bodo v njej zadržali več kot le en dan, je treba združiti moči in delovati kot eno »moštvo«. To je, v rahlo nogometnem žargonu, poudaril tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki je tudi župan Podčetrtka. »Pri nas to deluje, zato smo boljši kot drugi. Povezati je treba vse segmente, ki so pomembni v turizmu. Čeprav govorimo, da so turizem ljudje, so pomembni pri njegovem
razvoju tudi šport, kultura, lokalna skupnost in turistični ponudniki. Vedno moraš imeti le eno ekipo, ki brca na isti gol. Treba je biti tudi revolucionaren,« je še dodal.
Turizem so zgodbe
Predsednika sveta za gospodarski razvoj pri SD Velenje Gašperja Škarjo smo vprašali, zakaj so se v stranki odločili, da pripravijo posvet. »Zdelo se nam je, da je trenutek pravi, saj je znano, da nastaja nova strategija razvoja turizma v MO Velenje. To, kar bomo slišali na posvetu, bomo analizirali in morda tako prispevali svoj delček v mozaiku, saj si vsi želimo, da se turizem v dolini še bolj razvije,« je zatrdil. Okvirne usmeritve nove strategije razvoja turizma so že postavljene, k sodelovanju pa so povabili tudi zunanje sodelavce. Tina Heidi
Zakonjšek, predstavnica Zavoda za trajnostni razvoj turizma Good Place, ki izdeluje strategijo razvoja turizma za MO Velenje, je predstavila njihove ugotovitve. »V Velenje smo prišli od zunaj, večina mesta ni poznala. Bili smo izjemno pozitivno presenečeni. Še vedno vlada stereotip, da je Velenje rudarsko, umazano mesto s TEŠ-em, ki onesnažuje zrak. Ko smo videli, kako urejeno je mestno jedro, kako čisto in prijetno je, smo bili navdušeni in jezni hkrati. Slednje zato, ker to ve premalo ljudi, pa čeprav se je zaradi velenjske plaže začelo o
mestu govoriti več kot prejšnja leta.« Naša sogovornica je prepričana, da je to premalo. Opravili so temeljito analizo danosti v mestu in pogledali trenutno v turizmu danes. »Turisti danes iščejo avtentična, pristna doživetja, zato nam ni treba izumljati tople vode. Treba je vzeti, kar imamo. In to smo skušali najti. Ugotovili smo, da je mesto samo največji potencial razvoja turizma. Treba je poudariti mesto v parku, pokazati zanimivo arhitekturo, razporeditev mesta. Dodati je treba zgodbo, zakaj so bloki v mestu takšni, kot so, kdo je pri-
šel živet v njih, kaj je delal pod Zemljo in kako je živel, ko je prišel iz jame. Tu pa je še revitalizi-rano področje jezer z ogromnim potencialom za razvoj športnega in objezerskega turizma. Piko na i pa kljub pomislekom v lokalnem okolju vidimo v Gorenju, ki je izjemno pomembno podjetje, zelo poznano v Evropi in svetu, zato bi ga morali bolj vključiti v turistično ponudbo,« je zatrdila sogovornica, ki je z izjavo, da pri razvoju turizma ne smemo preveč staviti na Pikin festival, dvignila marsikatero obrv v polni dvorani vile Bianca. Nam
je na to temo povedala: »Nihče vam noče vzeti tega festivala. To je super festival, poznan v Sloveniji. Ko pa iščemo krovno zgodbo za položaj Velenja na globalnem trgu, pa je naše mnenje, da se zgodbe ne sme »obesiti« na Piko. Povezati je treba vse produkte, povezane s socializmom, zgodovino rudarstva, tovarištvom in jih združiti v enovit turistični produkt.«
Slišali smo tudi, da bi morali bolj vključiti poslovni turizem, ki ga podpira tudi direktor Gorenja gostinstvo Stanko Brunšek, ki je povedal, da se o Velenju kot turističnem mestu govori šele zadnja leta, odkar imamo uspešno zgodbo velenjske plaže. »Sedaj že marsikdo reče: »Gremo v Velenje, tam je lepo,« je poudaril. Potencialov pa je še veliko. Svoje videnje razvoja turizma je predstavil tudi direktor novoustanovljenega zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart. V marsičem so bili stični z ugotovitvami zavoda Good Place.