Gorski reševalci v Mozirju do ustreznih prostorov Delo v babjem mlinu od "zore do mraka in od mraka do dneva" Franček Gorazd Tiršek na svetovnem pokalu v Hannovru dvakrat v finalu STRAN 14 STRAN 15 STRAN 21 Oglasi I 2 Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 Iz vsebine: Tema tedna: V Zavodu za gozdove Slovenije že 20 let skrbijo za gozd in za ljudi..................4 Mizarstvo Melu: O lesu se vse več govori, a bolj malo naredi..................................................5 8. javni razpis za RRP: Nenavadno oddajanje vlog razburilo predstavnike občin................................6 Društvo kmetic ZSD: Strojanškovo zamenjala Rakova.....................6 Energetska konferenca: Poučna predavanja, a malo slušateljev........7 Dirigent Tomaž Podlesnik: »V godbi nisem našel le ljubezni do glasbe, ampak tudi pravo ljubezen«...............8 Center Rinka Predstavili projekt Mladi veter - revolucija za vas....................................................9 OZ Rdečega križa ZSD: Zbiranje pomoči za poplavljene.....................10 Radioklub Mozirje: Zgornjesavinjski radioamaterji prejeli pokala in priznanja................................16 Tretja stran Skupaj za gozd 1. maja je minilo dvajset let od začetka delovanja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Gozdarska stroka je bila takrat izločena iz gozdnih gospodarstev in organizirana kot javna služba, ki usmerja gospodarjenje z gozdovi na Slovenskem po načelih sonaravnosti, trajnosti in več-namenskosti. Zaposleni na ZGS 20-letnico praznujejo delovno, saj so »okupirani« z odpravljanjem posledic letošnjega žledoloma. Pri sanaciji poškodovanih gozdov se gozdarji, kot pravijo sami, vedno bolj zavedajo, kako pomembno je sodelovanje z drugimi institucijami in organizacijami, zato so tej tematiki posvetili tudi vsebino letošnjega tedna gozdov, ki bo potekal od 26. maja do 1. junija pod sloganom Skupaj za gozd. O tem, kako naj bi v Sloveniji v prihodnje upravljali z državnimi gozdovi, je bilo v minulih mesecih prelitega veliko črnila. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je namreč pripravilo predlog o ustanovitvi novega državnega podjetja za trgovanje z lesom Slovenski gozdovi d.o.o., na katerega naj bi s sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prenesli vse državne gozdove (okrog 235 tisoč hektarjev), enajst milijonov evrov zagonskega denarja in 35 zaposlenih na skladu. Omenjeni predlog je v krogih gozdarske stroke naletel na veliko pomislekov in nasprotnih argumentov, saj negira dosedanje razprave o prihodnji organiziranosti slovenskega gozdarstva, ki jih že dve leti vodijo strokovnjaki za gozdarstvo ljubljanske biotehniške fakultete. Družba Slovenski gozdovi naj bi v prvi fazi delovanja skrbela za odkup presežnega lesa, ki je posledica poškodovanosti gozdov zaradi žle-doloma. Čeprav je kmetijski minister Dejan Ži-dan zagotavljal, da glavna naloga podjetja ne bo odkup lesa, pač pa upravljanje z državnimi gozdovi, je predlog poslovnega načrta te družbe osredotočen prav na spravilo lesa in trgovanje z njim. Takšno stanje predstavlja čudovito priložnost za razne lesne prekupčevalce, tudi tiste s tujim potnim listom, ki že s pridom izkoriščajo nastale razmere. Čeprav ima država v lasti le še slabo petino vseh gozdov, slednji še vedno predstavljajo naše izjemno dragoceno nacionalno bogastvo, zato je potrebno vsakršno spremembo na tem področju temeljito premisliti, preden bi se izkazala za usodno napako. ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 21, 23. maj 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 3 Tema tedna ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Že 20 let skrbijo za gozd in za ljudi Zavod za gozdove Slovenije je začel z operativnim delovanjem v prvih dneh maja pred dvajsetimi leti. Gozdarji so jubilej preživeli kar na terenu, med zaradi žleda poškodovanimi smrekami in bukvami. To velja tudi za gozdarje na območni enoti Nazarje. Toni Breznik, vodja te enote, je dejal, da zavod okrogle obletnice zaradi omejenih finančnih možnosti in obilice dela posebej ne bo obeleževal. »Namesto k obeleževanju obletnice smo usmerjeni v sanacijo žledoloma in preprečitev razmaha smrekovega lubadarja. To je naša prva skrb. Poleg tega se že pripravljamo na izvedbo vsakoletnega tedna gozdov. Poleg načrtovanih aktivnosti bomo predstavili svoje delo in razvoj gozdov v tem obdobju ter tako delovno obeležili svoj jubilej,« je povedal. PROMOCIJA GOZDOV IN GOZDARSTVA Zadnji teden v maju gozdarji širši javnosti predstavijo določeno aktualno temo o gozdu in gozdarstvu. Letos bo to promocija sodelovanja v gozdarstvu, pod sloganom Skupaj za gozd. Breznik: »Naši prvi sodelavci pri skrbi za gozd so nedvomno lastniki gozdov. Skoraj od samega začetka delovanja zavoda med nji- Spravilo lesa iz poškodovanega gozda. Gozdarji so namesto k obeleževanju obletnice usmerjeni v sanacijo žledoloma in preprečitev razmaha smrekovega lubadarja. (Foto: MD) Naša anketa Kdo skrbi za gozd? Gozdovi so naše največje bogastvo in vplivajo na naša življenja na različne načine. V njih svoje interese zadovoljujejo različne skupine ljudi, ob tem pa gozdovom pogosto tudi škodijo. Da ne bi ljubitelji narave in rekreativci, nabiralci gozdnih dobrin in lovci gozdove preveč uničevali, lastnikom gozdov pomaga tudi država z zakonskimi predpisi. S strokovnim znanjem so lastnikom v pomoč revirni gozdarji. Pa so dolžni le gozdarji skrbeti za gozdove? Marta Poznič, Luče Za gozd moramo poskrbeti v prvi vrsti lastniki, v pomoč pa so nam tudi gozdarji. Revirni gozdar, ki prihaja v naš gozd, dobro svetuje. Tudi nabiranje gozdnih dobrin je dobro urejeno. Mene osebno ne moti tovrstno nabiralništvo, dokler je v mejah normale in za lastne potrebe. Andrej Ermenc, Ljubno ob Savinji Za urejenost gozda morajo poskrbeti tako lastniki kot gozdarji, a verjamem, da za to skrbijo, saj imamo v Sloveniji zelo urejene gozdove. Tudi nabiranje gozdnih sadežev in lovstvo je urejeno z določenimi predpisi. Štefka Goltnik, Nazarje Lastniki gozdov so tisti, ki morajo skrbeti za gozd, pri tem pa so jim v strokovno pomoč revir-ni gozdarji. Sama sicer nisem lastnica gozda, a kljub temu mislim, da so slovenski gozdovi zelo urejeni. Žal pa je še premalo urejeno nabiranje gozdnih sadežev in lovstvo. Pri tem bi morali imeti več pristojnosti lastniki gozdov. Ti bi potem lahko omejili uničevanje in prekomerno nabiranje gozdnih sadežev in uničevanje podrasti. Jože Storgelj, Varpolje Sam sem lovec in lahko le potrdim, da so naši gozdovi zelo urejeni. Seveda gre tu zahvala tako lastnikom gozdom kot revirnim gozdarjem, ki s svojimi nasveti pomagajo lastnikom. Tudi nabiranje gozdnih sadežev je dovolj dobro urejeno. Kot lovcu pa se mi zdi, da se preveč posega v gozd z infrastrukturo. Graditev gozdnih cest ogroža tako živali kot rastline. S tem je ogrožena tudi voda, ki se zadržuje v gozdu. Nastajajo hudourniki, ki naredijo veliko škode. Lilijana Robnik, Solčava Za gozd morajo skrbeti lastniki, gozdarji pa jim so v pomoč z nasveti. Tudi sama sem lastnica gozda, a trenutnega revirnega gozdarja ne poznam. Pred kratkim so se na našem območju zamenjali. Kar pa se nabiranja gozdnih dobrin tiče, pa se mi zdi, da bi morali biti nabiralci malo manj objestni in parkirati tako, da niso v napoto in ne naredijo škode. Dobrin bi morali nabrati toliko, kot jih rabijo - le omejeno količino. Janko Podkrižnik, Radmirje Sam sem lastnik gozda, lovec in gozdni delavec, tako da se z gozdom srečujem vsak dan. Ob tem lahko rečem le, da so slovenski gozdovi zelo urejeni. Za to seveda skrbijo lastniki gozdov ob izdatni strokovni podpori revirnih gozdarjev. Zelo moteči so za divjad občasni nabiralci gozdnih plodov, ki se pogosto zelo objestno obnašajo v gozdu in motijo živali ter uničujejo podrastje z nekontroliranim nabiranjem. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 Tema tedna, Aktualno mi vsako leto izbiramo najbolj skrbnega lastnika na vsaki krajevni enoti. Na letošnjo prireditev bomo povabili prav vse dosedanje izbrance in tudi vse upokojene gozdarje zavoda. Seveda bomo povabili tudi predstavnike ustanov, društev in posameznike, s katerimi sodelujemo. Dobro sodelovanje je eden od temeljev našega dela!« Delovni del osrednje prireditve, ki bo v Nazarjah 29. maja, bo okrogla miza o prednostih sodelovanja v gozdarstvu. Na svečanem delu bodo podelili priznanja najskrbnejšim lastnikom gozdov za letošnje leto, najprizadevnejšemu gozdarju in razglasili drevo leta. Obletnico delovanja bodo obeležili s postersko predstavitvijo svojega dela in s podelitvijo posebnih priznanj ustanovam, s katerimi so v tem obdobju odlično sodelovali. V sodelovanju s Savinjskim gozdarskim društvom Nazarje, ki letos prav tako praznuje 20-le-tnico ustanovitve, so v Muzeju Vrbovec pripravili razstavo slik gozdarja in slikarja, prof. dr. Boštjana Koširja z naslovom Gozdne ekspresije. Gozd in gozdarstvo bodo predstavili šolarjem, pa tudi odraslim pri vodenju po gozdnih učnih poteh ter v okviru Festivala gorskega lesa v Solčavi. KAKO JE SODELOVATI Z ZAVODOM ZA GOZDOVE? Gozd daje naši dolini značilno podobo, številnim prebivalcem pa je vir dohodka. Lastniki gozdov, gozdarji, gozdni delavci - sekači in traktoristi, prevozniki lesa, mehaniki, trgovci z opremo za delo v gozdu, lesarji - žagarji, tesarji, mizarji in drugi, pa tudi lovci, čebelarji in zaposleni v turizmu so do svoje mere ekonomsko povezani z gozdom. Vsi ostali pa usluge gozda uporabljamo posredno, saj je gozd vir vode, uravnava klimo, varuje pred erozijo ... »Zato je skrb za gozd naloga vseh nas, ne samo lastnikov gozdov in zavodov gozdarjev,« je zatrdil Breznik. Majda Podkrižnik, županja občine, v kateri ima območna enota Nazarje svoj sedež, je povedala: »Kadrovsko dovolj močna gozdarska terenska služba je osnova za ohranjanje našega največjega naravnega bogastva. Gozdarji stro- Toni Breznik, vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je dejal, da zavod okrogle obletnice zaradi omejenih finančnih možnosti in obilice dela posebej ne bo obeleževal. (Foto: MD) kovno usmerjajo in izobražujejo lastnike gozdov in tudi javnost. Poleg tega dobro poznajo prostor, kar se najbolj odraža pri ujmah. Sodelovanje naše občine in gozdarjev je na splošno dobro. Najizraziteje sodelujemo pri vzdrževanju gozdnih cest. Občina Nazarje se močno prizadeva za ponovni dvig lesarstva v dolini in širše, zato že vrsto let gosti razvojno konferenco lesarjev. Na občinskem Lesarskem prazniku je imelo gozdarstvo vedno pomembno vlogo. Z gozdarji sodelujemo tudi pri projektu Trajnostne preskrbe lokalnega prebivalstva.« Slavko Bric, poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, ocenjuje sodelovanje gasilcev z gozdarsko službo na intervencijah za zavidljivo dobro: »To se je pokazalo predvsem pri velikem gozdnem požaru na Velikem Rogatcu, kjer je gozdarska služba skupaj z gasilci preprečila širjenje požara in nepotreben poseg v gozd.« Si pa gasilci želijo večjega razumevanja gozdarjev pri kategorizaciji požarne ogroženosti gozdov. Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ Nazarje pravi, da pridejo otroci z naravoslovnega dne z gozdarji polni znanja in zanimivih vtisov o gozdu, tudi Šaljiva gozdna šola se ji zdi dober primer gozdne pedagogike. Poleg tega so gozdarji tudi strokovni so-mentorji pri raziskovalnih nalogah njihovih nadebudnih učencev. Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec, pa je povedala, da je »sodelovanje z gozdarji za nas samoumevno že od samega začetka muzeja.« MD več govori, a bolj malo naredi MIZARSTVO MELU O lesu se vse V ponedeljek je v prostorih Muzejev Radovljica Slovensko muzejsko društvo podelilo Val-vazorjeve nagrade in priznanja za leto 2013. Med dobitniki je skupina, ki je sodelovala pri razstavi Vrata v Slovenskem etnografskem muzeju, v kateri je sodelovalo tudi Mizarstvo Melu iz Luč. Slovesnosti se je udeležil lastnik in direktor Alojz Selišnik. Razstava Vrata - prostorski in simbolni prehodi življenja je nastala v lanskem letu ob praznovanju 90-letnice Slovenskega etnografskega muzeja. Kot je napisano v obrazložitvi diplome, je razstava primer dobrega sodelovanja med muzejem in udeleženimi podjetji. »Diplomo si zaslužijo ne le zaradi nesebične pomoči slovenski dediščini, temveč tudi, ker jim sodelovanje pomeni izziv in v njem prepoznavajo širše družbeno poslanstvo,« še pravi obrazložitev za podelitev diplome. Le dober teden pred tem je kot podjetnik, predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in gozdno-lesne verige Alojz Selišnik kot osrednji govornik sodeloval na slovesnosti ob odprtju razstave Čar lesa v Cankarjevem domu. Njegov govor je požel kar nekaj pozitivnih Alojz Selišnik je govoril na odprtju razstave Čar lesa. (Fotodokumentacija A. Selišnik) odmevov. Spregovoril je o neustreznem odnosu do poklicev, ki se ukvarjajo z lesno proizvodnjo. Prav tako je izpostavil neustrezna vključevanja izdelkov iz lesa v gradnji in stavbah. Kronološko je od leta 2010 dalje naštel dogajanje na lesarskem področju in na primerih iz prakse ter na podlagi dejstev ugotovil, da se razmere razen redkih izjem še vedno slabšajo. Tako smo na primer v tem obdobju izgubili še več tisoč delovnih mest v lesni predelavi. Ni pa ostal le pri naštevanju negativnih trendov, povedal je tudi, kje vidi rešitve za dano situacijo. Mizarstvo Melu, ki je lani obeležilo 80-letnico obstoja, je sodelovalo na letošnji sejemski prireditvi Dom v Ljubljani. Predstavili so vrata, narejena s posebnimi ploščami, ki so negorljiva, proti-vlomna in bodo po Selišnikovem mnenju tudi cenovno ugodna. Vrata oziroma plošča je produkt sodelovanja v mednarodnem projektu. Iz Slovenije je bila udeležena še Gospodarska zbornica Slovenije (Združenje lesne in pohištvene industrije), sicer pa tudi strokovnjaki iz Švedske, Italije in Španije, kamor je Selišnik večkrat potoval. »Vrata, ki smo jih predstavili na sejmu Dom v Ljubljani, so šele prototip. Za redno proizvodnjo bo potrebno še kar nekaj aktivnosti in tudi trženj-ske dejavnosti,« je povedal direktor podjetja Mizarstvo Melu. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 5 Iz občin, Organizacije 8. JAVNI RAZPIS ZA REGIONALNE RAZVOJNE PROGRAME Nenavadno oddajanje vlog razburilo predstavnike občin Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je objavilo razpis za razdelitev denarja za razvoj regij, ki ga Slovenija ni počrpala v finančnem obdobju 2007-2013. V pogojih za dodelitev sredstev je bilo poleg ostalega določeno tudi, da bodo sredstva delili po sistemu »kdor prej pride, prej melje«. Veljavni rok za oddajo dokumentacije je bil 5. maj od polnoči dalje. ČAKANJE NA POLNOČ Številne občine so se odločile, da bodo oddale svoje vloge na bencinskih črpalkah, ki sprejemajo oddano pošto 24 ur na dan. Nam najbližja taka črpalka je v Žalcu, kjer sta na oddajo pošiljk precej pred polnočjo čakala dva predstavnika zgornjesa-vinjskih občin Rečice ob Savinji in Solčave. Poleg nenavadnega načina oddaje vlog bo sedaj o odobritvi sredstev odločal še žreb, kar je med občinami poželo nemalo negodovanja. BUTALSKE IDEJE Za Rečico ob Savinji je vlogo na črpalki v Žalcu oddal sodelavec občinske uprave Rok Jamnik. Občina se na razpis za sofinanciranje prijavlja s projektom prenove Tavčarjevega dvora v vrednosti okoli 900.000 evrov. »Nekatere ideje vla- Direktorica občinske uprave Solčava Albina Stiftar je povedala, da je na črpalko v Žalec prišla okoli 23. ure, a je bilo pred njo že kar nekaj čakajočih. (Foto: Marija Lebar) dnih uslužbencev se zdijo kot v Bu-talah in tako se počutimo tudi mi, ki si le prizadevamo in se trudimo za razvoj lokalnih skupnosti. Temu bo sedaj botroval še žreb pri izbiri,« je ob tem dejal rečiški župan Vinko Jeraj. PRIJAZNI USLUŽBENCI, PRISOTNI TUDI VARNOSTNIKI Na oddajo poštne pošiljke na črpalki v Žalcu je čakala tudi direktorica občinske uprave Solčava Albina Štiftar. »Na črpalko sem prišla okoli 23. ure, a je bilo pred mano že kar nekaj čakajočih. Vsega skupaj nas je prineslo prijave nekaj več kot deset občin. Uslužbenci na črpalki so bili prijazni, čakajoči pa smo mirno čakali na »udarec na gong« in se med tem tudi pogovarjali in šalili. Bila je kar zanimiva izkušnja, celo varnostniki so bili prisotni,« je povedala Štiftarjeva. Solčavska občina je kandidirala na razpisu s projektom Alternativna mobilnost. Načrtujejo urediti kilometer in pol kolesarske poti ob cesti v Logarsko dolino, v sami dolini pa ureditev turistične infrastrukture in nekaterih poti. Vse skupaj v predvideni vrednosti 640.000 evrov. MOZIRJANI ZA ČISTILNO NAPRAVO Z »OBIČAJNO« POŠTO Na razpis se je prijavila tudi Občina Mozirje, vendar je prijavo poslala iz mozirske pošte, takoj, ko se je ta odprla. Prijavili so razširitev in posodobitev čistilne naprave, v projektu poleg mozirske občine, ki je nosilka, sodelujeta še občini Nazarje in Rečica ob Savinji. Investicija je ocenjena na 630.000 evrov. Ostale občine naše doline se na razpis niso prijavile. PRISTOJNI POJASNJUJEJO Zaradi ogorčenja, ki ga je tak način zbiranja prijav povzročil v javnosti, je ministrstvo kasneje objavilo odgovor, v katerem pojasnjuje vzroke za pogoje. Rok za črpanje 31 milijonov sredstev, ki so ostala na voljo Sloveniji za regionalni razvoj, je kratek. Regije so prijavile za okoli 200 milijonov predvidenih projektov, zato so na ministrstvu pričakovali veliko število prijav. Prav zaradi tega so določili še žrebanje prijav, če bi bilo več občin prijavljenih v istem času. Projekti morajo biti izvedeni v določenem času, da bo Slovenija lahko sredstva počrpala letos in v prihodnjem letu, so še zapisali v sporočilu za javnost. Marija Lebar DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Strojanškovo zamenjala Rakova Na svojem rednem občnem zboru so se srečale članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline. Poleg pregleda dela in začrtanih smernic za prihodnje obdobje so izvolile novo vodstvo. Z mesta predsednice se je po skoraj desetletju in pol poslovila Jožica Strojanšek. Njeno mesto je prevzela Irena Rak, dolgoletna predsednica aktiva Šmihel. Društvo, ki šteje skoraj 550 članic iz vse doline, je namreč razdeljeno v 30 aktivov. V svoje poročilo je Strojanško-va zapisala, da so v preteklem le- tu izvedle številne izobraževalne tečaje. Pripravljale so jedi iz zdravih žitaric s celega sveta, pekle potice, izdelovale čokoladne in zimske dobrote ter pite, oblikovale izdelke iz krušnega testa, izdelovale mila in naravno kozmetiko. Poučile so se tudi o bolezni srca in ožilja ter o novih trendih pri vzgoji balkonskega cvetja. S svojimi kulinaričnimi dobrotami so bile prisotne na številnih prireditvah po dolini. Podale so se na ekskurzije po Hrvaški in spoznavale dobre prakse. Njihova naloga stalnica je obisk tako mladih mamic kot ostarelih članic. Vrsto let svoje izdelke dajo na oceno na Ptuj, kjer poteka ocenjevanje kmečkih dobrot, ter dosegajo odlične rezultate. V planu dela, ki ga je podala Bernarda Brezovnik, so izpostavili, da se njihovo delo ne bo bistveno razlikovalo od lanskega. Marija Sukalo Irena Rak je nova predsednica društva. (Foto: MŠ) 6 Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 Gospodarstvo PLASTIKA SKAZA Odprli salon in predstavili nove linije proizvodov V četrtek, 15. maja, so predstavniki podjetja Plastika Skaza v Velenju s priložnostno slovesnostjo odprli razstavni salon. Predstavili so več novih linij proizvodov, med njimi tudi gospodinjski kompostnik organko, narejen izključno iz komunalnih odpadkov, torej reciklirane odpadne plastike. Kot je v nagovoru povedala direktorica podjetja Tanja Skaza, gre za prvi razstavni salon kuhinjskih potrebščin blagovne znamke Cuisine. Orisala je več kot 38-letno zgodovino podjetja, ki trenutno zaposluje okoli 200 sodelavcev in proizvaja za tako poznana gospodarske družbe, kot sta Gorenje in Ikea. »Priznam, bili so padci,« je dejala Ska-zova, »a vztrajnost, inovativnost in absolutno zavzemanje za kakovost so podjetje privedli do uspeha.« Pred dvema letoma se je rodila ideja o blagovni znamki Cuisine. »Izdelke odlikujejo kakovost, števil- Tanja Skaza (levo) je predstavila nov izdelek - kuhinjski kompostnik organko, narejen iz reciklirane odpadne plastike. (Foto: Marija Lebar) ne pisane in žive barve, funkcionalnost in prav poseben pečat mladih oblikovalcev, ki so svoj pridih oblikovanja dodali glede na linije izdelkov,« je povedala direktorica in predstavila vse tri oblikovalce, ki so dizajnirali njihove izdelke. Izdelki so v več kot 20 živih barvah. Prvič so na trg plasirali izdelke iz plastike v zlati in srebrni barvi. »Mnogo podjetij lahko naredi plastične lončke, vendar pa je narediti kakovostne, estetsko dovršene izdelke v zlati in srebrni barvi prava umetnost,« je razložila Tanja Skaza. Poslovanje gospodarske družbe zaznamuje visoka rast prodaje, kar direktorica pripisuje tudi motiviranemu, predanemu in odgovornemu kolektivu. Povprečna letna rast je okoli 20 odstotkov. Od prejšnjih 24 milijonov planirajo za letos 32 milijonov evrov prihodkov. Podjetje ima lasten razvojni oddelek, v razvoj in investicije vlagajo okoli 10 odstotkov od prihodkov. Tudi letos imajo v teku nekaj investicij, v juniju bodo strojnemu parku dodali nov hibridni stroj za brizganje. »To bo iz ekološkega vidika naložba tudi v okolje,« pravi Skazova, ki ves čas poudarja, da je podjetje zavezano okoljsko prijazni proizvodnji. V juliju bodo nabavili še 3D merilnik, ki bo zanje pomenil vpeljavo nove tehnologije. Skazova pa obljublja, da bodo vsako leto na tržišče dali kakšno novost. Marija Lebar ENERGETSKA KONFERENCA V NAZARJAH Poučna predavanja, a malo slušateljev Robert Hudournik (levo), bivši direktor Energetike Nazarje, je predstavil prednosti ogrevanja v daljinskem sistemu, Boštjan Krajnc iz Kssene pa področje energetskih izkaznic. (Foto: Marija Lebar) Občina Nazarje je v sodelovanju z Zavodom Kssena v torek, 6. maja, v domu kulture pripravila energetsko konferenco. Številni predavatelji so pripravili zanimive in praktične teme, ki bi bile dobrodošle vsakomur, a je bilo obiskovalcev le za peščico. Dogajanje je povezoval Boštjan Krajnc, direktor Zavoda Kssena, Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško, ki sodeluje z Občino Nazarje pri izvajanju lokalnega energetskega koncepta (LEK). Županja Majda Podkrižnik je podpisnica evropske konvencije županov, ki zavezuje k zmanjševanju toplogrednih izpustov in k traj-nostnemu ravnanju z energijo. Ob tem, kako ukrepajo v tej smeri, je omenila energetski menedžment in energetsko knjigovodstvo, ki ju izvajajo na občini. V programu konference je bilo vidno mesto namenjeno tudi učencem podružnične šole Šmartno ob Dreti in Osnovne šole Nazarje. Tako imenovani energetski skupini sta na kratko predstaviti, kako se vsakodnevno lotevajo varčevanja z energijo na šoli. Pri tem so podali konkretne predloge za izboljšanje stanja. Zapeli so tudi eko himno. Kot so poudarili vsi kasnejši govorniki, je izrednega pomena, da na ustrezno ravnanje z energijo navajamo že najmlajše. Strokovnjaki s posameznih področij so predstavili novosti področnega zakona, ki je bil sprejet letos marca. Predstavljen je bil daljinski sistem ogrevanja v Nazarjah kot eden sodobnejših in uspešnejših v Sloveniji. Govora je bilo tudi o sodobnih pristopih in novostih na področju ogrevanja z lesno bi-omaso. Predstavnik podjetja Eko dim Robert Jamšek je predaval o problematiki ogrevanja stanovanj, de-lilnikih in vzrokih za dimniške poža- re. Njegov prispevek je bil zelo zanimiv, saj je izračunal porabo toplotne energije in predstavil možne konkretne rešitve za prihranke za stanovanja v blokih v Nazarjah. Opozoril je tudi na ustrezno ravnanje za preprečitev dimniških požarov. To je bila tudi tema predavanja poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje Boštjana Cigaleta. Kako ravnati, da do požara ne pride, in kako, če se to že zgodi, je bilo nazorno prikazano v besedi in sliki. Novost nove zakonodaje so tudi razvpite energetske izkaznice, ki jih bo moral imeti vsak objekt ob ponudbi na tržišču oziroma ob prodaji. Katere so izjeme, kam se obrniti za izdajo izkaznice in ostale informacije je podal Boštjan Krajnc. Županja je ob zaključku izrazila začudenje nad slabim odzivom, saj so razposlali številna vabila. Dodala je, da bodo občane o konferenci obvestili na spletnih straneh. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 7 Kultura TOMAŽ PODLESNIK, DIRIGENT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE »V godbi nisem našel le ljubezni do glasbe, ampak tudi pravo ljubezen« Novi dirigent zgornjesavinjske godbe, ki prihaja iz Luč, se je s trobento srečal že v zgodnjih letih, saj jo je njegov stari ata kot trobentač in navdušenec kupil, ko je bil Tomaž Podlesnik še dojenček. V rosnih letih si pa najbrž ni mislil, da bo več let kasneje diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani ravno iz tega inštrumenta in se nato kot trobentač zaposlil v Policijskem orkestru, kjer je zaposlen še danes. Z godbo je povezan že ogromno let. Z njeno pomočjo je našel tudi ljubezen, ženo Matejo, s katero sta pred kratkim postala starša. Kot se sama rada pošalita, je njun Primož, prvi otrok Godbe Zgornje Savinjske doline. Kot si je pred leti Tomažev stari ata želel, da bi vnuk postal trobentač, tako sedaj Mateja in Tomaž navijata, da bo njun sin igral na klarinet ali pozavno. Menda ravno teh inštrumentov v godbi najbolj manjka. S Tomažem smo se dobili po vajah v mozirskem kulturnem domu, ki so sedaj, ko se bliža tekmovanje v Prevaljah, bolj pogoste kot sicer. Ko so se člani godbe razkropili vsak na svojo stran, si je vzel čas za pogovor, v katerem je razkril marsikatero zanimivost, od tega, kako so skupaj z godbeniki pričakovali rojstvo sina, do tega, kaj glasbenik pridobi, ko postane del njihove ekipe, član njihove (z) godbe. ŽELJA PO DIRIGIRANJU V GODBI JE BILA ŽE DOLGO PRISOTNA Željo, da bi rad dirigiral, je najprej izrazil prejšnjemu dirigentu godbe Tomažu Gučku. Dogovorila sta se, da bo prevzel velikonočne koncerte, medtem ko bo Guček obdržal novoletne. Kasneje je slednjega bolezen prisilila v to, da je moral postaviti dirigentsko palico v kot in v celoti predati vodenje Tomažu Podlesniku. Le-ta je nekaj znanja mi. Poleg glasbe se mi zdi najbolj pomembno druženje in vse ostalo, kar spada zraven, od koračnic, nastopov izven države, prvomajskih budnic do izletov, piknikov, druženj po vajah in prazno- Lučan Tomaž Podlesnik je glasbenik že od malih nog. Po akademiji za glasbo je obiskoval še dveletni tečaj za dirigenta in z navdušenjem sprejel novo vlogo v Godbi Zgornje Savinjske doline. se lahko izobraževal še naprej. Za- vanj rojstnih dni.« to sem se prijavil na razpis za dirigenta Pihalne godbe Moravče, kjer sem dirigiral štiri leta. Ko mi je bila ponujena priložnost, da prevzamem godbo naše doline, sem se odločil zanjo. A kmalu sem spoznal, da mi vodenje dveh godb hkrati vzame preveč časa, zato sem sodelovanje z Moravčani moral prekiniti,« pove Podlesnik. GODBENIKOV NE POVEZUJE LE GLASBA, AMPAK TUDI PRIJATELJSTVO Člani godbe so ga dobro sprejeli kot dirigenta. Pravi pa, da se pozna, da je bil več let z njimi kot član godbe, zato ga včasih ne jemlje- Od vseh izletov in gostovanj v tujini mu je ostal najbolj v spominu štiridnevni izlet v srbsko Čajetino, kjer so igrali na predizboru za festival Guča. SOFINANCIRANJE ŠOLNINE V GLASBENI ŠOLI ZA NOVE ČLANE Tomaž za največji uspeh godbe šteje to, da vsa ta leta godba ra- članov. Vsem mladim, ki se izobražujejo v glasbeni šoli in se odločijo priključiti godbi, sofinancirajo šolnino za glasbeno šolo in jim priskrbijo inštrument. »Zato apeliram na starše, čigar otroci ne vedo, kateri inštrument izbrati, da jih usmerijo na pihala ali trobila, saj jim bomo potem, ko se bodo vključili v godbo, sofinancirali šolanje. Prednost je tudi to, da imajo pihalci, trobilci in tolkalci po končani glasbeni šoli zagotovljeno nadaljnjo glasbeno ustvarjanje v okviru godbe.« Tomaž priporoča vsem staršem, ki razmišljajo o tem, ali bi otroka vpisali v glasbeno šolo ali v raznovrstne glasbene tečaje, naj se raje odločijo za glasbeno šolo, saj bodo imeli po končani nižji glasbeni šoli več glasbenega znanja in širine, od not, ritma do različnih zvrsti glasbe, ki ga tisti, ki se bodo vpisali v tečaje, ne bodo imeli in ga tudi kasneje ne bodo mogli nadoknaditi. Kakovost znanja zagotavljajo profesorji, ki so strokovno usposobljeni za poučevanje. Čeprav velja prepričanje, da se v Sloveniji z glasbo ni mogoče preživljati, je Tomaž dokaz, da temu ni tako. Pravi, da ni šlo vedno vse gladko in da je imel veliko srečo. »Še sedaj se spomnim trenutka, ko sem igral v godbi in dobil preblisk, da bi to rad počel v življenju, in res mi je z veliko dela uspelo.« »Največje pomanjkanje je na pozavnah, saj v Glasbeni šoli Nazarje ne učijo več tega inštrumenta, zato si za nastope sposodimo člane drugih orkestrov, da nam pridejo pomagat.« »Še sedaj se spomnim trenutka, ko sem igral v godbi in dobil preblisk, da bi to rad počel v življenju, in res mi je z veliko dela uspelo.« za dirigiranje dobil med študijem, še več pa na obiskovanju dveletnega tečaja pri nizozemskem dirigentu Janu Cobru. »Potem pa je nastal problem, saj nisem imel svojega orkestra, da bi jo dovolj resno. V vseh letih, odkar se je pridružil godbi, se je zgodilo ogromno lepih stvari in nastalo veliko spominov. »Najlepše pri tem, da si član godbe, je to vzdušje, ki je med na- ste, napreduje in pridobiva na kvaliteti. Še vedno pa jim primanjkuje glasbenikov, ki igrajo na klarinet, saksofon, trobento, rog, bariton ali pozavno. »Največje pomanjkanje je na pozavnah, saj v Glasbeni šoli Nazarje ne učijo več tega inštrumenta, zato si za nastope sposodimo člane drugih orkestrov, da nam pridejo pomagat.« Z glasbeno šolo dobro sodelujejo, saj jim zagotavlja pritok novih Še vedno ima veliko načrtov. Godbo si želi voditi vsaj še šest let in spodbujati mlade, da se jim pridružijo. Prav tako želi organizirati čim boljše koncerte za vso dolino, predstaviti raznoliko in kvalitetno glasbo ter poskrbeti, da bo godbe-niški duh živel še naprej. TIK PRED POMEMBNIM TEKMOVANJEM V soboto, 25. maja, se bodo udeležili tekmovanja godb v pr- c> 8 Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 Kultura, Iz občin, Organizacije vi težavnostni stopnji v Prevaljah, kjer bo Tomaž prvič tekmoval v vlogi dirigenta: »Priznam, da je kar velik zalogaj, saj se moram izkazati in maksimalno angažirati. Je pa nastop pred domačo publiko veliko večje doživetje in nekaj povsem drugega kot na tekmovanjih, ko sedi v dvorani le komisija in je dvorana na pol prazna.« Da se lahko udeležijo tekmovanj in delujejo, so hvaležni vsem sponzorjem. Sredstva, ki jih name- nijo za organizacijo koncertov, prevoze z avtobusom, nakup ter popravilo inštrumentov in nakup uniform, sprejmejo z veliko hvaležnostjo in se trudijo, da jih porabijo gospodarno. ROJSTVO SINA NESTRPNO PRIČAKOVALI VSI GODBENIKI Januarja se je Tomažu in njegovi Mateji pridružil sin Primož, ki že sedaj na vajah z navdušenjem prisluhne igranju godbe. »Kot zanimi- vost lahko povem, da je imela Mateja predviden rok poroda ravno na dan letnega koncerta, zato so bili dnevi v začetku januarja precej pestri. V porodnišnico sem jo peljal en teden pred rokom in prišel zjutraj direktno na zadnjo vajo pred koncertom. Telefon sem imel ves čas na notnem stojalu in tako smo vsi skupaj čakali na klic, kdaj bo porod. Ampak na srečo se je Primož rodil šele zvečer, tako da so vaje potekale nemoteno.« Na koncu se je v pogovor vključila tudi Mateja in se pošalila: »Godba naju je združila, končni produkt vsega pa je Primož. Včasih sem igrala flavto in oboo, vendar sem izstopila zaradi obveznosti. Me pa vedno bolj vleče nazaj. Že veliko mi pomeni, ko jih poslušam na vajah in koncertih. Prepričana sem, da bo Primož tudi godbenik in bo nadaljeval Tomaževo delo.« Katja Remic Novak 34. SKUPSCINA DVI VELENJE Strokovne naloge na področju varstva pri delu pomembne tudi v krizi V prostorih Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so se na 34. redni letni skupščini zbrali člani Društva varnostnih inženirjev (DVI) Velenje in gostje iz partnerskih organizacij: Društva za kakovost in ravnanje z okoljem, Slovenskega društva vzdrževalcev in SŠGZ. Potrdili so poročila o delu v minulem obdobju in se dogovorili za programski okvir letošnjega delovanja. V imenu partnerskih organizacij je udeležence skupščine nagovoril direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik. Kljub skromnejši udeležbi na dogodkih, ki jih v kriznih časih organizirajo zbornica in nevladne or- Direktor SSGZ mag. Franci Kotnik (stoji) je povedal, da bo zbornica tudi v prihodnje nudila vsem trem partnerskim društvom prostorske pogoje za delovanje. (Foto: Jože Miklavc) ganizacije, je izrazil prepričanje, da je povezovanje potrebno in da je na tem področju še veliko neizkoriščenih priložnosti. SŠGZ bo tudi v prihodnje nudila vsem trem omenjenim društvom prostorske pogoje za delovanje. Varnostni inženirji, ki delujejo na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter Koroške regije, so se dogovorili za nekoliko manjši obseg dela v letu 2014, a so ne glede na to trdno odločeni, da strokovne naloge, izobraževanje članstva in interesno druženje nadaljujejo tudi v 35. letu delovanja. Jože Miklavc CENTER RINKA Predstavili projekt Mladi veter - revolucija za vas Mladi v Solčavi vedo, kaj hočejo, je bilo moč zaključiti po končani predstavitvi projekta Mladi veter - revolucija za vas. Predstavitev je potekala v Centru Rinka, pripravili pa so jo Klub zgornjesavinj-skih študentov, Občina Solčava ter zavoda Center Rinka in Zlata leta. V uvodu je zbranim pozdravne besede namenil direktor centra Marko Slapnik in povedal, da je glavni namen dogodka predstavitev novih priložnosti za zaposlovanje mladih v naši dolini, z začetkom na Solčavskem. Na predstavitvi so člani projektne skupine pripravili delavnico, kjer so udeleženci po skupinah odgovarjali: kje bi se zaposlili, če ne Srečanje je potekalo v sproščenem pogovoru, na katerem so se že rojevale prve ideje, kako bi lahko mladi poskrbeli za boljšo poklicno prihodnost v domačem okolju. (Foto: Marija Šukalo) bi bilo ovir; kakšna znanja bi rabili za svojo poklicno pot; kdo je njihov idol na poklicni poti ter kakšna delovna mesta bi na Solčavskem in v naši dolini potrebovali do leta 2020. Ob zaključku večera so bili udeleženci mnenja, da si mladi želijo ostati doma in opravljati delo, ki jih bo veselilo, se povezovati z drugimi in ohranjati pristne človeške odnose z odličnimi vrednotami. Da bi to dosegli, se bodo srečevali v 15 delavnicah od letošnjega septembra do novembra naslednjega leta, na delavnicah pa bodo poskušali najti odgovore na vprašanja udeležencev. Marija Sukalo Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 9 Iz občin, Organizacije 19. CVETLICNI SEJEM V VELENJU Posadili drevored s 55 divjimi češnjami V soboto, 10. maja, so združeni organizatorji na osrednjem mestnem trgu v Velenju pripravili tradicionalni spomladanski Cvetlični sejem, ki ga je povezala zelena nit Parada učenja s številnimi delavnicami, s ponudbo izobraževalnih možnosti in z raznovrstnimi razstavami. Glavna dejavnost, pospremlje-na s kulturnimi, glasbenimi in plesnimi nastopi, je bila ponudba sadik cvetja, vrtnin in hortikulture. Na skoraj sto stojnicah so ponujali vse, kar raste in cveti, kulinarične dobrote, storitve domače in umetnostne obrti idr. Ocenili so, da je L_;_ Prvo lopato pri zasaditvi 55 okrasnih divjih češenj so imeli taborniki, Ljudska univerza Velenje ter društvo Učni sadovnjak iz Mozirja. sejemsko prizorišče obiskalo več tisoč obiskovalcev. Pestro dogajanje na Cankarjevi ulici (kmečka tržnica tudi z udeležbo kmetij iz Zgornje Savinjske doline), ob Šaleški cesti in na Titovem trgu je ob nakupih ter poučnih delavnicah potekalo vse do popoldneva kot gospodarski, kulturni in zabavni dogodek. Kot prvega v nizu načrtovanih prazničnih dogodkov so opravili posaditev 55 sadik divjih češenj na travniku ob Šaleški cesti v smeri Šaleka za 55 let od izgradnje središča Velenja. Jože Miklavc OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zbiranje pomoči za poplavljene Nujne potrebe po materialni pomoči na poplavljenih območjih so sledeče: trajna hrana, konzervirana hrana, ustekleničena voda, otroška hrana in plenice, spalne vreče, zložljive postelje, posteljnina, ležalne podloge, deke, dežna oblačila, gumijasti škornji, žepne svetilke. Zbirajo tudi izdelke za osebno higieno, pralni prašek. OBČINSKI SVET LJUBNO Z odlokom uredili področje varstva pred različnimi nesrečami Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Hrvaško so zajele katastrofalne poplave, ki niso uničevale le domov, ampak so terjale tudi številna življenja. Poplavljeno območje je večje od površine Slovenije, brez vsega je ostalo na tisoče ljudi. Pomoč v te države prihaja od vsepovsod in odzvala se je tudi Zgornja Savinjska dolina, vajena poplav. Posamezniki in društva so se takoj lotili zbiranja sredstev za ljudi na poplavljenih območjih, vse skupaj pa se izvaja preko Rdečega križa (RK), je povedala sekretarka na območnem združenju RK Ilka Kramer Marolt. Občinsko koordinacijo zbiranja pomoči je prevzel Radenko Tešanovic. Pomoč za ljudi se zbira v vseh občinah Zgornje Savinjske doline in v prostorih Rdečega križa v Mozirju, kjer se bo pomoč zbirala tudi še v naslednjem tednu. RK je objavil seznam nujno potrebne materialne pomoči, podatke so dobili od RK Bosne in Hercegovine in RK Sr- bije. Ker so Hrvaško zajele poplave po začetku akcije zbiranja pomoči, bo RK Slovenije prav gotovo del namenil tudi tej državi, je omenila Kramer Maroltova. Na stiske poplavljencev se je odzval tudi Karitas. Po besedah vodje župnijske Karitas Mozirje-Šmi-hel Alenke Brezovnik se bodo akciji pridružili tako, da bodo prostovoljci pomagali pri zbiranju pomoči v posameznih občinah in v prostorih Rdečega križa v Mozirju. V vseh Hoferjevih trgovinah bodo v petek in soboto prostovoljci zbirali hrano in ostalo materialno pomoč. Na ljudi pa apelirajo, naj po svojih zmožnostih pomagajo s finančnimi sredstvi, je dejala Brezovnikova, saj bodo ljudje na poplavljenih območjih potrebovali nove domove. Tako Rdeči križ kot Karitas sta objavila številki transakcijskih računov, na katerih se zbirajo finančna sredstva za poplavljene. Štefka Sem Na nedavni, 25. redni seji so svetniki občine Ljubno razpravljali in sprejeli odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini. Seznanili so se še z deležem občine na nepremičnini odlagališče Podhom in določili točko za izračun nadomestila uporabe stavbnega zemljišča. Kot je povedal župan Franjo Naraločnik, je odlok o varstvu pred različnimi nesrečami temeljnega pomena na področju varovanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine, okolja in drugih dobrin v občini tako v mirnodobnem času kot tudi v času vojne ali kakršnih koli nesreč večjih razsežnosti. V odloku so opredeljeni načini vodenja reševanja, organizacija sil zaščite in reševanja, zaščitni ukrepi, potrebna iz- obraževanja zadolženih oseb pa tudi kazenske določbe v primeru neizvrševanja. Sprva je bil odlok predlagan v prvo obravnavo, ker pa svetniki niso imeli posebnih pripomb, je župan predlagal skrajšan postopek. Svetniki so tako odlok potrdili v prvi obravnavi, takoj nato tudi v drugi in odlok soglasno sprejeli. Točka za nadomestilo uporabe stavbnih zemljišč zaradi sklepa ustavnega sodišča, da zadrži zakon o nepremičninah, ostaja enaka kot lani, nadomestilo pa pripada občinam. Župan je svetnike še seznanil, da po razdelilniku glede na vložena sredstva občini Ljubno pripada 27,11-odstotni delež glede na ocenjeno vrednost nepremičnine odlagališča Podhom. Marija Lebar Odprt je račun za zbiranje prostovoljnih finančnih prispevkov za prizadete družine in posameznike, in sicer: Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0310-01111122-296, SWIFT: SKBASI2X, koda namena: CHAR, sklic za Bosno: 00 937057, sklic za Srbijo; 00 937058, BIC banke: SKBASI2X, koda namena: CHAR. Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: POPLAVE SRBIJA IN BIH, Sklic: SI00 625, koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X. Za poplavljene v Srbiji in BiH lahko prispevate 5 EUR tudi z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919. V_J 10 Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 Oglasi OBISK KANDIDATOV LISTE NSI IN SLS V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI na volitvah in glas slovenskih volivcev bo slišen tudi v Evropi Kandidatke in kandidati za sedeže v Evropskem parlamentu skupne liste strank NSi in SLS so v sredo, 14. maja, obiskali Savinjsko-šaleško regijo. Zaključek razgibanega delovnega obiska je potekal v Mozirju, kjer je bilo pripravljeno srečanje in druženje z volivci. OGLED PROIZVODNJE IN SREČANJE S ČLANI ODBOROV Po obiskih v Braslovčah, Velenju in Šoštanju so se kandidati ustavili pri Mihu Kovaču v Ljubiji. Tu so se srečali s člani občinskih odborov NSi in SLS iz Savinjsko-šaleške regije. Ogledali so si proizvodnjo podjetja Mizarstvo Kovač, obiskovalce pa je nagovoril in pozdravil mozirski župan Ivan Suho-veršnik. Po ogledu so kandidati za Evropski parlament pod vodstvom nosilca liste Lojzeta Peterleta prisluhnili poročilom občinskih predsednikov in predstavili svojo vizijo delovanja v Evropskem parlamentu. Viden poudarek bodo namenjali položaju malih in srednjih podjetij. OBRTI POVRNITI NJEN POMEN Potem, ko se je nosilec liste Lojze Peterle zaradi službenih obveznosti moral vrniti v Ljubljano, sta se člana kandidatne liste Aleš Hojs in Franc Bogovič v prostorih Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Mozirje srečala s predstavniki tukajšnjih obrtnikov. Predsednik upravnega odbora zbornice Jani Kaker je ob tem povedal, da so v zbornici veseli, saj je bila to prva lista, ki je s svojim obiskom dala pomen tudi obrti. Obrtniki so obiskovalca seznanili s težavami, ki pestijo to pomembno vejo gospodarstva. Izpostavili so sodelovanje tukajšnjih predstavnikov obrti na državni ravni tako v dogovorih s sindikati kot pri oblikovanju delovno pravne zakonodaje. Jani Kaker je dejal: »Delo je pri nas pre- Kandidati za evropske poslance z liste NSi in SLS so se v Ljubiji srečali s predsedniki krajevnih odborov. več obremenjeno z davki. Smo za višje plače delavcem in nižje bruto plače. Smo tudi za socialno državo, vendar ne kar povprek. Socialna pomoč naj gre tistim, ki jo zares potrebujejo.« DRUŽABNO SREČANJE V MOZIRJU Obiskovalci so obiskali frančiškanski samostan v Nazarjah, kjer so si ogledali znamenito samostansko knjižnico in se v pogovoru s patri seznanili z utripom življenja v samostanu. Delovni obisk so kandidati skupne liste za Evropski parlament zaključili v Mozirju. Na trgu osamosvojitve so jih pričakali številni člani in sim-patizerji obeh strank. Dogajanje je povezoval Jure Repenšek, ki je izpostavil pomembnost sodelovanja obeh strank in udeležbe na volitvah. Zbrane je pozdravil mozirski župan Ivan Su-hoveršnik, pripravljen je bil tudi prijeten kulturni Franc Bogovič je dejal, da je najprej potrebno poskrbeti za izboljšanje položaja malih ljudi, ki so v času krize izgubili največ. (Foto: Marija Lebar) program. Program se je začel z znano Ipavčevo pesmijo Slovenec sem v izvedbi Mozirskih kole-dnikov, ki so nato zapeli še nekaj pesmi. Sledili so govori treh kandidatov, nato pa so za razpoloženje poskrbele še Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. PREDSTAVITEV PROGRAMA Člani liste so predstavili svoje videnje na aktualno dogajanje v državi in vizijo sodelovanja v evropskih institucijah. Vsi so poudarili težo tega, da gre na volitve čim več volivcev in da se ti odločijo za tiste kandidatne liste, ki se bodo v resnici zavzemale za to, da se bo v Evropi slišal tudi slovenski glas. Franc Bogovič je dejal, da je skupna lista, katere nosilec je Lojze Peterle, preplet modrosti in mladosti. »Na naši listi ponujamo najboljše kandidate z bogatimi izkušnjami. Program je naravnan tako, da se bomo zavzemali za tiste, ki so v sedanji krizi najbolj prizadeti. Skupaj z ostalimi evropskimi kolegi iz krščanskih demokratskih strank bomo uveljavljali rešitve, dobre za Slovenijo, poudarek pa bomo dali še problematiki mladih,« je med drugim povedal Bogovič. Aleš Hojs je dejal, da je dovolj špetira, zato je skupna lista dokaz za preseganje sedanjega nevzdržnega stanja v Sloveniji. Državo je potrebno potegniti iz blata in lista naj bo nova lastovka nove slovenske pomladi. Jakob Presečnik : »Vesel sem, da sem na listi in v ekipi, ki obiskuje ljudi na terenu, kjer še bolj začutimo njihov utrip. Od Evrope pričakujemo zagotovitev razmer, da se bo dalo dostojanstveno delati in od tega dela dostojno živeti. Potreben je enakomeren razvoj vseh regij, k čemur je naravnana tudi nova evropska finančna perspektiva.« PR Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 11 Ljudje in dogodki, Oglasi ZANIMIVOSTI NARAVE Pri Tkavčevih uspel metrski amarilis Rozalija Tkavc nam je prinesla fotografije rož, ki jih goji z veseljem in občudovanjem. Še posebej ji je uspel amarilis, saj je visok kar 105 centimetrov. Vitezova zvezda, kot tudi imenujejo to rožo (Hippeastrum), je rastlina, ki že zgodaj spomladi poteši željo po lepih cvetovih. Na dolgih steblih amarilisa sta zrasla po dva trobentasta cvetova rdeče barve z belimi progami, iz cvetov pa rastejo dolgi trakasti listi. (Foto: Rozalija Tkavc) LONČARSKI PRAZNIK V KOKARJAH Krajevni praznik - 26. maj n i! (itnjr v Pote*j p'i nintu ¿ir Dnerö) dSVHltffV lr t, - ijo get i -rMi i 1-ij^.iC p.",-:: I ■ ■ tfflfji, iltunri Oi K^'flrjqj N;:.iH>i Pstr J. z ¿^ünibtsm - (jrtdjWvJlt-J1 dejavncnl lüniürstva 5AHOR ii.öjc\ I: Töpoliiie ■ l'rt^ h ■■ ^ i r p-c.-iS i j ■ . I. JI' I. I I kl Im l[\-U*;kl II VI' I-': LI LI-r.LilKSit fcilturi 1 trsdltß« tlfi-iviii i' U ivl ior; .lüte na linr-ä:iii/em yre.te in, pnkai mritoiHlfiEgi (fi '.r n '.icTifü Hjfltantyn. fexfcMle ""Th Ige* üntiDrln i^Jejovl:rnh Vini-: I :■ -Min Zva--I.1 ZaL ri: .n- pr/tržno Vtlb^DÜ !■ Jfg llfnl- -i KO ^.Inlji- Vama odločitev za vaš dinar. Ugodna ponudba depoz^ov Banke Celje. 12 Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 I Zgodovina in narodopisje Godci skrbeli za veselje (2) Piše: Aleksander Videčnik Domači godci so pretežno igrali »domače vi-že«. Med njimi najdemo izrazite veseljake, ki so znali zagotoviti dobro vzdušje, kjerkoli so že igrali. Veljalo je pravilo, da se godčevskim bodicam ni zamerilo. Omeniti velja, da je samouk Anton Jamnik na Jamah izdeloval glasbila, celo harmonij in harfo je izdelal. Baje je za radmirske tamburaše izdelal kar vse inštrumente. Že pred prvo svetovno vojno so godci sestava Šumečnik igrali po notah, imeli so vodjo, ki je pridobil ustrezno izobrazbo v vojaški glasbeni šoli. KAKO JE BILO NA VASI Življenje na vasi je bilo v marsičem težje od tistega v večjih središčih. Na kmetijah je primanjkovalo denarja, saj so v času fevdalizma vse pridelke smeli prodajati zgolj fevdalci. Tudi po kmečki odvezi je bilo hudo s prodajo kmečkih pridelkov, ker ni bilo organizacije, ki bi te naloge opravljala v imenu kmeta. Tu so nastopali posredniki, ki so kmete hudo izkoriščali. Razmere na vasi so bile zelo zaostrene in socialne razlike so postajale vse večje. V glavnem se je vaško prebivalstvo delilo na gruntarje, male kmete, kočarje in ofre. Slednji so bili pravi reveži, saj so morali odplačevati najemnino za kočo in malce zemlje z delom. Bili so odvisni od gospodarja, ki je brezobzirno izkoriščal socialni položaj ofrov. Marčna revolucija 1845 ni prinesla vaškemu prebivalstvu občutne spremembe na boljše. Za kmečko delavstvo so leta 1852 sprejeli poselski red, ki pa je bolj ščitil gospodarja kot posla. Pozneje je Janez Evangelist Krek razgalil razmere na vasi v svojih Črnih bukvah. Celo v dunajskem parlamentu je govoril o slabih časih za kmečko prebivalstvo. Žal je naletel na gluha ušesa, saj je bilo tedaj v navadi, da so vsi, ki so imeli priliko, izkoriščali delovnega človeka, bodisi kmeta ali delavca. V naši dolini se je kmalu začelo izseljevanje, posebno številni so bili primeri v Za-drečki dolini. Seveda so takšne razmere silile k praznjenju vasi. Mladi so odhajali s trebuhom za kruhom. Celo v tuje dežele so odhajali, in to v rudnike, kjer so opravljali najtežja dela za skromno plačilo. Mladi, ki so ostali doma, so iskali zaslužek tudi z godčevstvom. Za prehrano so muzicirali na kakšni kmetiji. Omembe vredno je dejstvo, da je večina godcev izhajala iz vrst hribovskega prebivalstva. Prav ti so bili najbolj iskani za svatbe in druge vesele prilike. Večje skupine so imele svojega vodjo, ki je do- ločal, v kakšnem sestavu bodo igrali, saj je dobro poznal domače viže. Le malo je bilo godcev, ki so znali brati note. Povsem drugače pa je bilo pri večjih skupinah (godbe na pihala), kjer so tisti, ki so vodili skupino, poskrbeli za postopno spoznavanje notnega branja. Takšen primer poznamo pri godbi na pihala v Lučah, kjer je vadil godce tamkajšnji učitelj. Seveda ne moremo mimo šmihelske godbe, kjer so se godbeniki navadili od vsega začetka igrati po notah. Godec je moral imeti lastno glasbilo. To je seveda bilo ali podedovano ali pa si ga je moral kupiti. Naši ljudje so glasbila kupovali v glavnem v Gradcu, kjer so jih prodajali, in to največ češke izdelave. Za manjše skupine je bil pomemben sestav glasbil. Brez izjeme so vključevali vsa glasbila in jih »uštimali« v ustrezen skupinski učinek. Pri tem ni šlo toliko za dovršenost zvena, kot za učinek, ki je moral zagotoviti dobro voljo in živahen ples. Godci so morali biti zdravi in krepki, saj so, na primer, nekatere svatbe trajale teden dni ali več. Posebno ganljivo je bilo ob odhodu fantov k vojakom. To je bilo res neke vrste ljudsko slovo. Ljudje so godce različno poimenovali, največ po tem, s kakšnimi glasbili so igrali. Tako so v Solčavi rekli godbenikom pihalne godbe plehov-ci. Zanimiv naziv je bil za skupino na Ljubnem -Tostovrški pumpovci. To so bili domačini iz vasi Tolsti vrh nad Ljubnim. Tam je šla glasba dejansko iz roda v rod. Za godbenika, ki je igral na »pumperdum«, so rekli, da godbenik pumpa, saj je bilo za igranje tega glasbila potrebno kar močno pihati ... Glavni godec je bil neke vrste organizator. Sprejemal je naročila in se dogovarjal za pogoje sodelovanja. Na sami ohceti pa je imel glavno besedo camer, deloma starešina neveste, pa tudi starešina ženina. V skupinah godcev je običajno sodeloval godec z vasi, le malo je bilo izobražencev. Krpuhova ohcet v Šmihelu leta 1921. Na sliki so Gostečnik Glede starosti godcev niso poznali meja in že mladi so postali člani katere od skupin. Velikokrat so bili v sestavu sorodniki, pogosto oče in sinovi. Posebno veljaven in iskan je bil godec, ki je znal ljudi zabavati z raznimi smešnimi pesmimi, besedili in prizori. Skupine, ki so kaj veljale, so imele takšnega godca v svojem sestavu. Moral je poskrbeti za potek dogodka ali prireditve po navadah in šegah okolja, v katerem so nastopali. Tako je bilo v solčavskem in lučkem koncu posebno priljubljeno dogajanje po koroškem vzoru - tod je veljalo koroško ljudsko izročilo. Drugače je bilo denimo v Mozirju, kjer je že bilo čutiti vpliv štajerskih navad in običajev. Temu primerno je potekal spored in potek prireditev, svatb, krstov, družinskih, vaških in drugih slavij. Godci so tudi na raznih romanjih skrbeli za dobro voljo in sprostitev. Nekoč so ljudje hodili na romanje v daljne kraje, ta so lahko trajala tudi teden dni ali več. Tudi v začetku čitalniške-ga obdobja so bili godci zelo zaželeni na kateri od tovrstnih prireditev. godci: Pavel Naroločnik, Franc Gostečnik in Janez - Šumečnik. Na svatbah v solčavskem predelu je bilo več »vodilnih«. Camar je skrbel za potek celotne svatbe. Tu je bila med glavnimi tudi »družica«, ki je bila v pomoč camarju. Osrednjo točko na svatbah je predstavljalo »rajanje na krancl«. Če se je poročala vdova, tega rajanja niso uprizorili. »Rej« je izrazito koroški običaj. Ponekod se je za to rajanje uveljavil izraz »ples za venček«. Nekateri samouki so veljali za ugledne glasbene »učitelje«, eden takih je bil Anton Jamnik, ki smo ga že omenili kot izdelovalca glasbil. Za Jamnika tako smemo trditi, da je bil vsestranski tehnični samouk in je svoja znanja prenašal na razne glasbene skupine, predvsem pa na gor-njegrajski godalni orkester. Različne šege in navade so godci vedno upoštevali, sicer pa so bili prav oni tisti, ki so prenašali različnosti običajev iz kraja v kraj. Kot primer navajamo »šranganje«, ki je bilo v spodnjih predelih doline povsod v navadi, v zgornjih pa je bilo te navade manj. Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 13 Kultura, Organizacije, Ej KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Največje dalmatinske uspešnice v izvedbi klape Lavanda Zadnjo aprilsko soboto so na svoj račun prišli ljubitelji dalmatinskega melosa. V gornjegrajskem kulturnem domu je nastopila klapa Lavanda, ki je pod tem imenom nastopila zadnjič, odslej se namreč imenujejo klapa Gallus. Bogat repertoar dalmatinskih skladb, med katerimi niso manjkale največje uspešnice, so člani klape popestrili z zabavnim programom in nagradno igro. Poslušalci so se od ubranih pevcev kar stežka poslovili in dosegli, da se je njihov nastop zavlekel v dobri dve uri. Klapa Lavanda ni poskrbela le za dalmatinski melos, tudi zabavanje poslušalcev jim je šlo dobro od rok. (Foto: Štefka Sem) Klapa je letos že nastopila na gornjegrajskem odru, sodelovali so na Etno večeru. Skupina prihaja iz Ljubljane, deluje od leta 1995, dva sedanja člana pa sodelujeta v njej od vsega začetka. Ker sta poleg dveh kitar in bas kitare v skupini prisotni tudi dve mandolini in mandola, dalmatinske pesmi zvenijo pristno, kar so z bučnimi aplavzi potrdili obiskovalci koncerta, katerega je organiziralo Kulturno društvo Gornji Grad. Štefka Sem GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE, POSTAJA CELJE Reševalci v Mozirju do ustreznih prostorov Brane Povše se je zahvalil vsem, ki so veliki pridobitvi reševalcev. V okviru mozirskega občinskega praznika je bila konec aprila krajša slovesnost ob otvoritvi društvenih prostorov, brunarice, ki so jo gorski reševalci postavili ob športnem parku. S tem so pridobili ustrezne prostore za izvajanje različnih izobraževanj in skladiščenje opreme, ki jo potrebujejo na akcijah. Na slovesnosti se je zbralo lepo število reševalcev, tako domačih kot tudi od drugod. Nove pridobitve so se vsi veselili, saj so končno prišli do primernih prostorov. Gorski reševalci so večinoma gostje oziroma najemniki v prostorih gasilskih društev, na policijskih postajah in podobno. Predsednik GRZ Slovenije Igor Potočnik je v pozdravnih s trudom in delom pripomogli k novi (Foto: Benjamin Kanjir) besedah izrazil upanje, da bodo tudi ostale postaje čim prej pridobile ustrezne prostore, z uporabo katerih bo njihovo delovanje lažje. Lokacija nove brunarice članov postaje Celje, ki so jo postavili v športnem parku ob Savinji, stoji blizu območja, na katerem večinoma posredujejo. Največ reševalnih akcij namreč izvedejo na območju Kamniško-Savinj-skih Alp in Golt. Ob tej priložnosti je Potočnik načelniku postaje Celje Branetu Povšetu simbolično predal v uporabo helikoptersko vrečo. Celjski reševalci so namreč v lanskem požaru bivaka na Okrešlju izgubi- li velik del reševalne opreme. Brane Povše se je zahvalil vsem, ki so s trudom in delom pripomogli k novi veliki pridobitvi reševalcev. Ko bo hiška opremljena, bo služila svojemu namenu, z upanjem, da bi služila bolj v namene druženja kot pa načrtovanja in analiz akcij. Njegovim željam se je pridružil mozir-ski župan Ivan Suhoveršnik in izra- zil veselje, da je prišlo do dogovora med občino, postajo Celje in Nogometnim društvom Mozirje. Brunarica je namreč zrasla na plošči skladišča slednjih. Ob tem se je reševalcem v imenu vseh, ki so kadarkoli potrebovali njihovo pomoč, zahvalil za opravljeno delo in požrtvovalnost. Benjamin Kanjir € Pevka Alya je pred kratkim prepevala nad oblaki. Izvedla je koncert v letalu, na višini 4.500 metrov, na kaV terem se ji pridružili hrvaški glasbenik Massimo. Alya je ^S poleg singla Car, ki napoveduje novo zgoščenko, pre-I senetila še z novo podobo, po novem je namreč kratko-W lasa. Koncert se je odvijal visoko nad Zagrebom v posebnem MINGL letalu airbus 319, v katerem se je trlo novinarjev, kamer, fotoaparatov, mikrofonov ter glasbenikov in estradnikov. Alya je pela na odru tik pred pilotsko kabino, na posebnem letu so se ji pridružili številni slovenski glasbeni prijatelji. ŠS 14 Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 Kultura SREČANJE LJUDSKIH GODCEV NA LJUBNEM OB SAVINJI Delo v babjem mlinu od »zore do mraka in od mraka do dneva« Ljubenski ljudski godci in kulturno društvo so pripravili druženje ob glasbi in obujanju babje-ga mlina. Na odru domačega kulturnega doma se je zvrstilo veliko število tistih, ki imajo veselje do glasbe. Zaigrali so frajtonarji, kitaristi, trobentači, saksofonisti, zapeli so pevci ... Slišati je bilo veliko narodnih in ponarodelih pesmi, pod odrom pa so se zavrteli plesalci. Rdeča nit popoldneva pa je bila posebna naprava - babji mlin. V njega potisneš »star'ga di-da ali staro babo«, zavrtiš kolesje in iz njega pride mlad postaven fant ali mladenka. Delo, ki sta ga opravljala od »zore do mraka in od mraka do dneva« ljudska godca, je med občinstvom poželo veliko smeha, saj sta vse skupaj dodobra »začinila« z različnimi opazkami. Tovrstna druženja z godci so bila v preteklosti na različnih »gavdah« po končanem kmečkem opravilu ali v nedeljskih popoldnevih. Za obujanje starih navad sta na Ljubnem ob Savinji po besedah predsednice ljubenskega kulturnega drušlva Zvonke Kladnik še posebej zaslužna Vinko Jeraj in Rok Prušnik. Godčevstvo je namreč po njihovem zatrjevanju umetnost in ne Na odru ljubenskega kulturnega doma je zaigralo veliko število ljudskih godcev, ki so k sodelovanju pritegnili tudi plesalce pod odrom. (Foto: Marija Šukalo) se na Ljubnem ob Savinji ni bati, da bi godčev-stvo zamrlo. Marija Šukalo obrt. In kdor nima godčevske žilice, bi se zaman učil in trudil, zato pa je ljudski godec tisti, ki ima veselje do glasbe. Po številu nastopajočih sodeč ODPRTA VAJA GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Predstavili tekmovalni program Zgornjesavinjska godba se bo 24. maja udeležila 34. državnega tekmovanja godb v prvi in tretji težavnostni stopnji. Naši godbeniki bodo zaigrali v prvi. Da bi čim bolje odigrali tekmovalni program, so pripravili tudi odprto vajo v mozir-skem kulturnem domu. Na njej so svojim domačim in prijateljem zaigrali tako, kot bodo na Pre-valjah pred petčlansko komisijo. Skladbe je predstavil dirigent Tomaž Podlesnik in poudaril, da na odru manjka kar nekaj izvajalcev, zato tudi nekateri deli skladb ne bodo najbolje izvedeni. A na Prevaljah bodo v polni zasedbi -65 instrumentalistov. Zaigrali bodo Adam's song Louisa Adama, nadaljevali z The land of the long white cloud Philipa Sparka in dvema stavkoma iz Pomladnega razpoloženja Tomaža Habeta, končali pa z Cinecittio Daniele Carnevali. Marija Šukalo IZJAVA TEDNA J Tomaž Podlesnik, dirigent Godbe Zgornje Savinjske doline: »Nastop pred domačo publiko je veliko večje doživetje in nekaj povsem drugega kot na tekmovanjih, ko sedi v dvorani le komisija in je dvorana na pol prazna.« Godbeniki so na odprti vaji svojim domačim in prijateljem zaigrali tekmovalni program, ki ga bodo tudi pred komisijo. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 15 Organizacije, Oglasi KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE « I • _ • w • • v« ■• • ■• It Šolajo pse, ti pa rešujejo življenja ljudi Zgornjesavinjsko kinološko društvo uspešno deluje že 28. leto in ima v upravljanju enega najlepših vadbenih centrov v Sloveniji, v var-poljski gmajni. Povprečno 65 članov pasivno, ožje vodstveno jedro pa aktivno izvaja vsakoletni delovni program, sestavljen iz izobraževanja članstva in šolanja psov, prirejanja različnih tekmovalnih nastopov s psi, službo v okviru Enote reševalnih psov Slovenije ter rekreacijsko družabna srečanja. Osem reševalcev je aktivno vključenih v domača in mednarodna tekmovanja, društvo pa tudi samostojno prireja tekmovanja in prireditve tako s psi reševalci, kot na primer agility (stran 17). Člani so ponosni na lepo vzdrževan vadbeni stadion, ki so ga uredili po letu 1992 iz zapuščene gmajne. Kompleks terja veliko fizičnega vzdrževalnega dela, letošnji žledo-lom je to skrb le še povečal. Sedanji predsednik društva Ferdo Hro-vat bo z ožjo ekipo sodelavcev iz- podelili delovne knjižice o opravljenih izpitih. Še posebej je bila v letu 2013 aktivna enota reševalnih psov z izpiti iskanja pogrešanih v naravi. Zimskega usposabljanja v Logarski dolini se je udeležilo osem članov njihovega društva ter RADIOKLUB MOZIRJE S51DSW enajst drugih vodnikov, še enkrat toliko pa jih je uspešno pristopilo k izpitom. V nabor letošnjih nalog so zapisali tudi organizacijo 21. mednarodnega tabora reševalnih psov v času od 28. do 31. avgusta. Jože Miklavc Predsednik Ferdo Hrovat bo izpolnil drugi štiriletni mandat v prihodnjem letu. (Foto: JM) polnil drugi štiriletni mandat v prihodnjem letu, že zdaj pa je povabil k prevzemu te, nedvomno zahtevne naloge. Na občnem zboru v Varpoljah so poročali o svojem delu in uspehih članstva, o ureditvi prostorov v njihovem domu ter o uspešnem šolanju psov kandidatov. Tem so Zgornjesavinjski radioamaterji prejeli pokala in priznanja Člani Radiokluba Mozirje so v lanskem letu praznovali 45 let delovanja kluba. Od lanskega marca do decembra so aktivno sodelovali na S5 maratonu, to je tekmovanje vzpostavljanja zvez po državi in izven. V Pe-krah, na sedežu Zveze radioamaterjev Slovenije, so tako pokala in priznanja prejeli tudi Zgornjesavinjčani. Negro Kočar (S55KM) je prejel pokal za prvo mesto v kategoriji C-145 MHz, Amadej Hudolin Pirc (S58AHP) za prvo mesto v katego- riji E-145 MHz novinci, Miro Prašni-kar (S52ON) je dobil priznanje za 5. mesto v KV prvenstvu. Robi Hu-dolin (S56VHr) in Amadej Hudolin Pirc (S58AHP) pa sta prejela še priznanje za sodelovanje v vseh desetih terminih maratona od marca do decembra. Pred podelitvijo je bil sejem nove in rabljene radioamaterske opreme, po njej pa letna konferenca radioamaterjev. 16 Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 Organizacije, Gospodarstvo, Čestitke, Oglasi AGILITY - HARMONIJA ŠESTIH TAČK Sreča brez vrvice v Mozirskem gaju Rudi Gričar je z mejnim škotskim ovčarjem Gemom prikazal delo v disciplini, imenovani agility. (Foto: IS) Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline se je na povabilo organizatorja razstave cvetja v Mozirskem gaju predstavilo s svojimi aktivnostmi. Prikaz dela v agi-lityju sta prikazala Majda in Rudi Gričar s svojimi psi, mejnima škotskima ovčarjema Gemom in Ni-ksi ter štiri mesece staro shetlan-dsko ovčarko Flo. Gledalci so bili navdušeni, posebej mladi nado-budneži, ki so lahko popeljali dre-siranega psa skozi niz postavljenih preprek. Obiskovalci parka so lahko začutili s kakšnim veseljem in izžarevanjem energije psi obvladujejo ovire (skok preko prečke, slalom, tunel, gugalnica, obroč ...), ko pes na startu komaj čaka, da bo na vo- dnikov znak lahko spet igriv in poslušen hkrati. Seveda pa mora biti vodnik za psa bolj zanimiv kot vse ostalo v okolici, saj po pravilih te kinološke športne discipline pes ne sme nositi ovratnice ali oprsnice in tudi dotiki so prepovedani. Na tekmi takoj sledi diskvalifikacija, če bi jo pes »popihal« iz označene steze - parkurja. Za psa je lahko agility ena sama sreča in svoboda gibanja - brez vrvice. Dovoljeni so samo vidni in slišni znaki, kar terja od psa »aktivno« koncentracijo in pozornost na vodnika. IS V angleškem jeziku agility pomeni spretnost, gibčnost, delavnost. Prvič je bil agility predstavljen v Veliki Britaniji leta 1977, kasneje se je razširil po vsem svetu in postal najbolj priljubljena kinološka disciplina. EKO BRLOG, OKOLJU PRIJAZNA TRGOVINA ZA KOSMATINCE Tudi živali si zaslužijo zdravo prehrano in njim prijazne Pred letom dni se je na Oblakovi ulici 32 v Celju odprla zanimiva trgovinica, katere ponudba si v Sloveniji šele utira svojo pot na potrošniški trg. V Eko Brlogu, kot že nakazuje simpatično ime, namreč prodajajo prehrambene in druge izdelke namenjene hišnim ljubljenčkom, katerih posebnost je ta, da so naravni, prijazni zdravju živali in imajo minimalen vpliv na okolje. Prehrana za živali, ki jo ponujajo, večinoma vsebuje bio sestavine, vedno pa le stoodstotno naravne in polnovredne sestavine, brez derivatov, ostankov ter rastlinske pulpe, in je proizvedena znotraj EU. Ideja za Eko Brlog se je lastnikoma trgovinice, bodoči veterinarki Anji Mlakar in inženirju živilstva in prehrane Karlu Završniku, porodila že pred nekaj leti. Dokončno se je udejanjila po žalostnem dogodku, obolenju za rakom in smrti dru- V Eko Brlogu ponujajo prehrano za živali, ki večinoma vsebuje bio sestavine, vedno pa le stoodstotno naravne in polnovredne sestavine. žinskega kužka. Po težkem slovesu hrano, izpostavljenostjo določenim od dolgoletnega prijatelja sta Anja in Karel pričela raziskovati razloge za povečano pojavnost rakavih in drugih obolenj pri živalih. Ugotovila sta, da obstajajo potrjene povezave med pojavnostjo raznih obolenj z nepravilno in procesirano pre- snovem ter načinom življenja živali. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je večina izdelkov namenjenih živalim izdelanih iz cenenih materialov, ki lahko vsebujejo toksične in kan-cerogene snovi ter težke kovine. V Eko Brlogu takšnih izdelkov ni moč najti in trgovinico večinoma obiskujejo ljudje, ki so dobro informirani glede pravilne prehrane in oskrbe svojih živali. Eko Brlog je zato pravi naslov zanje, saj so izdelki, ki so tu na voljo, kakovostni in trajni. In čeprav je treba zanje na začetku odšteti kakšen evro več, imajo zato daljšo življenjsko dobo in dejansko služijo svojemu namenu. Prav tako to velja za hrano za živali, ki jo ponuja Eko Brlog. V času delovanja Eko Brloga v Celju pa je zaživela tudi njihova spletna trgovina, ki omogoča nakup okolju prijaznih izdelkov za kosmatince kupcem ši-rom Slovenije. TG I Savinjske novice št. 21, 23. maj 2014 17 Ljudje in dogodki, Oglasi IZ ZAKLADNICE NASE DOLINE Lepotica v nedrjih Raduhe Snežna jama v Raduhi spada med edinstvene naravne podzemne jame v svetovnem merilu. Njena vrednost je v prepletu kraških pojavov v visokogorju in ledene jame, torej sige in ledu. Poznavalci ocenjujejo, da je to edinstvena in najbrž edina tovrstna jama na svetu. Vhod jame je na 1.532 metrih nad morjem. V drugih jamah na tej nadmorski višini najdemo zgolj ledene pojave. V naši jami so ti najizrazitejši v vhodni Ledeni dvorani, ki je stalno pokrita z ledom in daje vtis ledenega jezera. Izstopata dva velika ledena stebra. Ta del je skupaj z zanimivim pristopom v jamo za številne obiskovalce zelo atraktiven. Vendar jim izkušeni vodiči, člani Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda, predstavijo tudi druge znamenitosti jame. Jama je starejša od Raduhe, nastala je pred 10 do 12 milijoni let, ko je bila še v nižjih legah. V primerjavi z nižinskimi jamami je najmanj dvakrat sta- Snežna jama je najvišje ležeča turistično urejena jama v Sloveniji in tudi v svetovnem merilu spada med najvišje. (Foto: Silvo Ramšak, Jamarski klub Črni galeb Prebold) rejša, ugotavljajo strokovnjaki. Tedaj so nastale tudi kapniške tvorbe najrazličnejših oblik in velikosti, med drugimi tudi orjaški steber, ki naj bi bil s svojimi 21 metri drugi največji pri nas. Ena od posebnosti jame je mal-gonit ali jamsko mleko. Nastal naj bi (ni še povsem gotovo) z raztapljanjem starih kapnikov. Ta snov prekriva stare kapnike ali tvori svoje kapniške tvorbe. Je mehka kot skuta in zelo občutljiva na dotik. Takih kapnikov v nižinskih jamah ni. Poleg kalcita, ki je prvenstveni tvorec sige, torej kemične usedline, iz katere so kapniške tvorbe, je v Snežni jami tudi aragonit, kar je naslednja posebnost. Kalcit in aragonit sta kemično enaka, a fizikalno povsem različna. Povrh vsega so v jami našli okostje jamskega medveda in določili kar nekaj vrst endemi-tnih jamskih hroščev. Jamo ogrožajo klimatske spremembe, pa tudi obisk prinese svoje nadloge. Snega in ledu je vsako leto manj, zato se je treba za najboljše doživetje jame potruditi z obiskom povsem na začetku sezone, posebej po takih zimah, kot je bila letošnja. Za jamo zgledno skrbijo jamarji Črnega galeba, ki so ta čudoviti podzemni svet odkrili avgusta leta 1981. V juliju leta 1990 so začeli z organiziranim turističnim vodenjem. Letos bodo dan pred otvoritvijo sezone, ki se začne s prvim junijem, slovesno odkrili novo informativno tablo pred vhodom v jamo. Marijan Denša r.uisn vrbOVBC 1: levu*?.m aiicc ¿p k Rčtervačffe za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... LUflvihf £a.i: Poiitdetjuk ■ firtrteJt' od 10 do J 7 41 t Ppurik od 10. dni'.! urt- jivkiivi-jt: j.ví 11 ,/