Tečaj XVII. rospodarske«, obertn ske d a Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 posiljane po pošti pa celo leto 4 fl. 20, za pol fl. 10 kr 1 fl. 5 kr d Ljubljani v sredop. decembra 1859. gojzdnem červu. Imel sem letos priložnost nekoliko gojzdov na doljnem Štajarskem prehoditi in pregledati, kako je v moji domaću z gojzdnarstvom. Vidil sem, da se slabo gospodari z go- šami in da se gojzdnarske postave malo ali skoro nič ne iz-polnnjejo. Pa tudi ni čuda, da je tako ! Goše so razdeljene med kmete in velike posestnike tako, da se skoro nikjer po postavah gojzdnarskih z lesom gospodariti ne more. K temu ni mož, ki bi po domaće priprostemu kmetu dopove-dali, kako mora z gošami ravnati, ako hoče, da njegovi potomci ne bodo golih skal gledali ! Kar je večjih posest-nikov, ki bi imeli kmetom v izgled z lesom gospodariti, jim tudi ni nič mar, ali bodo naši potomci imeli goše ali ne ampak oni gospodarija tako, da le svoj i dobiček iz lesa po tegujejo. Lahko bi naštel iz svojega dnevnika takih gospo-darjev, pa to tako vsak vé, komur umno in koristno gospodarenje z gojzdi ni bela vrana, pa si tudi nisim v tem spisku namenil teh napak grajati. V sledečih verstah hočem Ie o červu v gojzd ih (Bostrichus typographus, Borkenkâfer) govoriti in popisati, koliko on škoduje v gošah, kako se ga je treba varovati in kako se dá odpraviti. Pripravila me je k temu spisu misel, da bi ž njim vsaj nekoliko razjasnil škodo tega červa kmetovavcom, ki se še ne zmenijo za to, ali je červ v njih gošah ali ne, in da bi vsaj nekteri spoznali, da je treba drugače z gošami ravnati, kakor se po mnozih krajih godi, in kaj storiti, da červ gojzdov ne napada. Skoro povsod, kodar koli sem po doljnem Stajarskem hodil, sem našei po gojzdih červa napadene smreke, bóre, in na nekterih krajih so bili celi gojzdi v oblasti majhne pa strašno kako ki bi ? mogočne in škodljive živalice. Žalostno sem gledal je smreka za smreko suha postajala, pa ni ga bilo ji bil na pomoč přišel in jo vsaj bolezni řešil ter jo po-sekal.*") Nek grajšak me je prosil, naj grem ž njim v njegovo je li v nji tudi červ ali ne. In glej, drevo za drevesom je bilo napadeno od červa ! Nisem mu mogel druzega svetovati, kakor celi gojzd posekati in les pospra- goso pogledat viti iz gose, ces, da drugi bližnji gojzdi ne bodo tudi po > prej ali poslej v červovo zrelo prišli. To je bila za graj-saka velika žalost, ker je mogel najlepši kraj svoje goše zgubiti in to vse po svojem pamctnem in zvestem oskerb-niku, ki je tako lepo goše varoval in gospodu v lice terdil da červ iz ničesa druzega ne postane, kakor červ v člo-veškein zobu(!) indasenedazatreti! Pa mož ta še poznal ni, ktero drevo ima červa! Ako tak člověk tako zapopada natorozanstvo, ni čuda, da se tako slaba godi z gojzdjiim gospodarstvom. Červov ali kebrov, ki posebno smrečcvje, pa tudi bo rovje, hojke in mccesen napadajo, je več plemen. Večidel le bolj stare drevesa vertajo, pa tudi mladih ne opuščajo. Veliki červ (Bost. typographus) nima vselej enake barve, ampak se spreminja v rumeno, rujavkasto ali pa černo. ■ Da se je letos cer? lako pomooževal, je lila silna vročina kriva Njegova gosenica je brez nog ? debela sklučena, belkasta z rujavo glavico. Mešiček je bel. Kebri že letajo in rojijo večidel mesca aprila in maja. Drevje začno gristi in vertati, kadar bukovje bersti poganja. On in ona zgrizeta veliko luknjo ? od ktere se potem razprostirajo v drevesu t druge riže ali žlebiči. Ona grize na desni in levi luknjice v ktere po 30—60 jajčik zaleže. Včasi je pa tudi takih jajčik od ene same matice več ko 100 in popřed ko so vse vie-žene, se že prikažejo gosence od tistih jaje, ki jih je matica narpred zlegla in grizejo čedalje bolj na široko. Velike riže so od velikega červa, kebri prevertajo škorjo in na-pravijo tako tište luknjice, ki se na vsakem drevesu vidijo, ki ga je ta cerv napadel. Tudi tako imenovani r> cerv it It v . • lCjl (Hylesinus palliatus, Bastkáfer), in pa mecésnov červ (Bostrichus Laricis) se včasih pri onem gori ome- Cas, v kterem se ti červi njenem vélikem červu najdeta. izgojijo, je 9 tednov, pa tudi cez 3 mesce, kakor jim je pač kraj in vreme ugodno. Tudi čez zimo ostanejo ti cervi in toraj je prazna misel nekterih, da se jim najlože v okom pride, ako se drevje čez zimo ne poseká , da jih mraz pomori. Posebno v takih letih, kadar je velika suša dolgo in vroče poletje, kakor je letos bilo, se červ naj y bolj pomnožuje. V mokrih in merzlih letih se ta merčes še pozno zgodnja in merzla jesen mu gotovo škoduje. Zlebič ali riža, v ktero matica jajčice zaleže, gre zmiram za stremenom (der Lange der Holzfaser nach). Cerviči pa pre- grizujejo svoje žlebčike križem matičnega. Ta merčes je nájnevarnejša žival za smrekovje in po-končá včasi neskončno širjavo smrečjih gojzdov, tako, da ne eno drevo zdravo ne ostane. In zavoljo tega se ne sme ker misliti, da on le bolehne drevesa napada, in da zato ) take drevesa tako nic ne veljajo, ni treba červa preganjati. Se vé da bolne in posekane drevesa raje ima, pa vendar tudi zdrave napada, kadar mu takih zmanjka. Zmiraj se mora tedaj pažljivo na take bolne in suhe červene stebla gledati, in ravno v tem obstojí vsa umetnost, červe pokončavati, da se take drevesa berž ko je mogoče iz goše pospravijo. Da se goše tega merčesa obvarujejo* je treba se ga ogibati in ga pokoncevati. Cerva se ogiblješ, ako mu vzameš priložnost se po- množiti. To se pa zgodi, ako se les tako poseka, da veter in burja ne pride lahko v gojzd. Vendar večidel se ne morejo odverniti burje, ki drevje lomijo in poderajo, in v tako drevje červ rad pride. Po tem takem se pa mora polomljeno drevje hitro hitro iz goše spraviti Ce je pa preveč polomljenega lesa, da se ne more hitro pospraviti, je včasi tudi dobro samo skorjo olupiti. Nekoliko pomaga tudi to, da se skorja z drevja na nekterih krajih v riža h od močnejih vej navzdol olup i. Nekteri celó terdijo, da je to najboljši pomoček, ker červ brez skorje, ki ga varuje unanjih sovražnikov, nikakor ne more živeti. Tudi mora skorja tam suha biti, kjer se rodijo červi. Matice toraj nikoli svojih jajčic v skorjo soenatejih in mlajših vej ne ležejo, ampak le ondi, kjer je skorja bol suha, debela in terda. Drevja, v kterem se sok pod skorjo močno pretaka, kakor postavimo zdrave breze, nikoli ti červi — :i84 ne nagrizejo in navertajo. Poslednjo omenjeni pomoglej zoper tega červa res precej pomaga, ker ondi, kjer skorje ni, červ, mešički in gosenice poginejo, v ostalih rižah skorje pa se zbirajo in stakajo soki, kterih červ ne more terpeti. Tem hitreje zapustijo červi skorjaste riže, če se drevesu dá močen gnoj, postavimo, gnojnice, ostanki kervi itd. Ce se posekáno drevje ne dá pred rojenjem te živali iz gojzdov izvoziti, se pa mora to vsaj mesca junija (rožnika ) zgoditi. Drevje je o tem času polno červivega zaploda in ta se lahko z drevjem vred iz goš pospravi. Zvoženi les pa moraš doma ročno olupiti in skorjo sožgati. Pa tudi v gojzdih, kjer burje ne lomijo in pregibajo dreves, moraš o praveni času sekati in posekane debia izvoziti, ker se tudi tukaj červov hitro zaredi, posebno če jim je vreme ugodno. Vendar včasi tudi vse to nič ne pomaga. Včasi je namreč dosti dreves v kořeni ni poškodovanih, tudi je dosti ostalih visokih š toro v po gojzdu, ali pa so hroščevi ali kebrovi červi drevesa objedli, da te sedaj bolehajo itd. Vse to je zarodu červov ugodno. V takih okolščinah se mora natanko pregledovati, ali se červ ni morebiti pozab-ljenih posekanih ali suhih dreves, ali pa v gojzdu spostav-Ijenih derv itd. poprijel. So se pri tem pregledovanji našle drevesa, v kterih bi utegnil še červ biti, jih moraš zaznam-vati in berž ko je mogoče olupiti. Najbolj se mora gledati na stan, kamor červ najraji zahaja, to je na suhe in tople kraje, postavimo, visočine, berda, bregove, kraje, kamor pol-dansko solnce sije itd. Najbolj potrebno je, da se gojzdi pregledujejo o tem času, kadar červi rojijo, to je, kadar bukva zelena p ribaj a. Pa tudi pozneje se morajo gojzdi pregledovati, posebno v vročih letih. Treba pa je tudi, da pregledovavec pozná, kje se je červ naselil. To pa ni sila težko. Matica namreč, kadar si matično luknjo ali rižo pod skorjo delà, spravi iz te luknje izgrizeno moko ali prah, ki pa ali na koncu luknje ostane ali pa iz nje pade in se na gerbančah, na mahu, pajčevini itd, po drevji raztrosi. Ce s sekiro v deblo butiš, se bo ta moka raztrosila pred tvojirni očmi, ktero pa tudi lahko na nekako posebnem duhu spoznaš. To moraš pa v lepem jasnem vremenu storiti, zakaj dež izpere včasi vse znamenja te moke. S temi luknjicami ne zmeš zamenjati luknjic, ki pomenijo, da je červ drevó že zapustil. Matična luknja je večidel lahko spoznati, če ni od skorje zakrita. Tudi na žolno moraš paziti, ki rada tam s svojim kljunom pika in poka, kjer je červ svoj zaplod naselil. Najložeje se spodej z nožem preiskava, če skorjo tam, kjer se ti zdi, da je červ, odřežeš. Najbolj pa červa kaže b o leh a nje dreves, ki se večidel malo tednov po červovem naseljenji začne. Skorja pri takih drevesih je nekako sivasta in se luši. Tudi šilovje na drevesu od tega prihaja rudeče. Vse, kar s^em dosedaj povedal, pripomore, da se lahko červa ogneš. Cerva ogibati se pa ni zadosti. Ako hočeš gojzde tega merčesa varovati, ga moraš tudi ondi, kjer se j,e že ustanovil, pokončavati. Pokončava se pa červ skoro ravno tako, kakor sem že gori omenil. Kakor sem že povedal, červ ne napada samo suhega in bolnega lesa, ampak tudi zdrave drevesa. Vendar so mu suhe in bolne debla najljubše. Ako ua to skušnjo paziš, boš dobro storil, če v gojzd suhega ali poškodovanega lesa veržeš, na kterem se červ vlovi. To pa se le tedaj stori, kadar se červ celó pomnožuje. Za to nastavljanje je najbolj pripraven les od burje zlomljen ali kako drugač po-kvarjen. Tak les se verže na kraj, kjer se je najbolj červa nadjati; najbolje je, da se drevó z vejami vred na podloženo šotorovje ali pa kamenje dene, da červ tudi od spodaj deblo nagrizovati in vertati začne. Take debla za vlovenje červov začneš nastavljati, kadar červi pervikrat rojijo. So nastavljene debla že s červom in njegovim zaplodom na-polnjene, moraš nove nastaviti zraven starih. Ker pa červ vendar razun nastavijenega lesa še tudi drugo, stojeće in zdravo drevje napada, se mora vedno na to zelo paziti. Posebno moraš na blizo nastavijenega drevja stojeći les gledati. Kakor hitro se vidi, da so matične luknje v na-stavljenem lesu dodělaně, po tem takem 5 tednov potem, ko si drevj e nastavil, moraš te nastavljene debla olupiti in s červovim zaplodom napolnjeno skorjo sožgati. Paziti pa moraš, ali je ktera gosenca se že v červa spremenila in da ne ostane v gojzdu. Tudi moraš vse to o hladném vremenu storiti, ker so tedaj ti merčesi nekako omamljeni in oterpnjeni. Tudi veje se morajo s skorjo vred sožgati, ker tudi v njih so majhni červiči, ki, ako se pomnožijo, ravno tako škodujejo, kakor veliki. Nastavljati se pa suh in po-škodovan les še tedaj more, kadar se že zdravo drevje sušiti začne. To nastavljanje je edini pomogljej, červa še o pravém času ugonobiti. Nekteri gojzdnarji sicer terdijo, da tega nastavljanja dan današnji nihče ne bo rabil, ker smo gori omenjene pri-pomočke za bolje spoznali, in ker tak nastavljen les le več merčesa v gojzde privabi; al visoko učeni prof. dr. Raceburg pravi, da to ni res. Se vé da nastavljene stebla bolj gojzdom škodujejo kakor hasnijo, če jih kar nastaviš in se potem ne zmeniš več za-nje, da ti červi izletijo. Ce pa dobro na-nje paziš in skorjo o praveni času olupiš, kar vendar ni težko. kaj potem škoduje, če se je pridružil iz sosedove goše kak červ? Dobro je nek tudi, da se take za nastavo namenjene stebla nekoliko nažgejo, ker na požige červ rad zahaja. Drevesa so pa le, kakor sem že omenil, tedaj za nastavljati, kadar je červ nevarno se pomnožil, drugače bi take stebla res le bolj červe v gojzd vabile kakor jih odganjale. Zadnji pomogljej zoper červa je, da se ves od njega napadeni in suhi gojzd naenkrat poseká. Česeje červ že tako rnočno zaredil, da se mora les posekati, je res žalostilo. Pripetilo se je že, da so se gojzdi tako dalječ ko oko nese, čisto posušili in da se ni moglo dosti delavcov dobiti, da bi se bilo vse drevje zadosti hitro posekalo. Pri tem poseku pa se mora na to gledati, da se poseká naj-popred manji suhi les, to je, les, v kterem je červ še z zaplodom vred. Cerv se namreč zmiraj bolj pomnožuje in nove še zdrave drevesa napada. Ce bi ga toraj v takih drevesih pustili in le suhe in mertve stebla sekali in po-spravljali, bi se čedalje več lesa posušilo. Tudi tukaj se mora les kmalo izvoziti, skorja olupiti in z zaplodom vred sožgati. Stebla pa se najbolje za dose ali pa za oglje porabijo. Celó koristno in dobro je tudi, da se červovi sov-ražniki varujejo in ne preganjajo. Ti posebno červov zaplod lovijo in pokončavajo. Med te červove sovražnike pa štejemo: lastovke, žolne, bergleze, senice itd. Tudi nekteri kebri preganjajo červa. Vidi se tudi tukaj, kako koristne so drobné tičice, ktere fantalini radi lovijo in terpiflčijo. Skusil sem v teh kratkih verstah sploh popisati, ka-košen da je červ v gojzdih, kako močno škoduje in kako se ga je treba varovati. Popisati bi sicer še bilo marsikaj o tem merčesu,, pa Bog daj, da bi se vsaj ta kratek popis nekterim naših kinetovavcev v glavo vtisniti hotel! Janko P. Vijanski. Kokošarstvo — dobra podpora kmetijstva. Kmetovavci nikar ne zaničujte kuretine! To moremo dandanašnji marsikteremu gospodarju, posebno pa gospo-dinjam s prav živo besedo priporočati. Kokošja reja se pri kmetijah malo kjè tako obrajta kakor bi se imela; malo gospodin se nahaja, da bi kuretino redile kakor ji gré; kokoši imajo v več krajih tako rekoč le za igračo. To ni prav. Kuretina nam daje dobro meso, jajca pa kaj tečen živež; od kokoš se dobiva, čeravno malo, vendar Ie najmočnejši gnoj, po kterem vsaka setev kaj spešno raste in tudi bogato obrodí; za kokošjo rejo u i treba velikega kapitala. 385 Zakaj se je naši gospodarji ne poprimejo z večjim veseljem ; zakaj išejo le pri drugi živini dobička in sreče? Da v drugih deželah kurjo rejo veliko več obrajtajo kakor pri nas, nam bo vsak rad poterdil, kdor je bil v parižki živinski raz-stavi, kjer je bilo kuretine največ na ogled postavljene pa tudi najbolj ogledovane. Tudi so se ravno pri omenjeni raz-stavi dobre kokoši za pleme tako drago plačevale, da bi ne verjel, kdor sam ni vidil. — Se deleč smo sicer od tega, da bi se tudi pri nas poterdil pregovor: „Vwako nedeljo se mu kuha puta v piskru". Ta pregovor ima veliko resnice v sebi; reja kuretine je tisti oddelek kmetijstva, kteri utegne tudi manj premožnim ljudem, ceravno majhen vendar le dober kosček kruh donašati. Res prav koristna in zdatna je reja kuretine, če se prav ravná, in so kokoši dobrega in rodovitnega plemena. Ni ravno treba segati po ptujih plemenih; tudi z domačo kuretino se doseže dobiček, če vé gospodinja le prav kokošariti. Res je pa vendar, da ptuje plemena, ki so že tudi pri nas znane in se imenujejo konhinhinka, brama, dorking, houdans itd., prekosijo naše domaće v marsikterih rečéh, ker so namreč večje, tedaj bolj mesnate, in kaj pridno ležejo jajca. Za kmetije pa imajo te ptuje kokoši še posebne dobre lastnosti, namreč so bolj mirne in ker imajo kraje perutnice, ne letajo kakor domaće sèm ter tjè okoli, ampak se lože zderžijo na manjšem prostoru, niso tedaj njivam in vertom tako nadležne in škodljive kakor domaće. Pametna gospodinja nikoli ne bo terpela tako imenovane divje kokošje reje, pri kteri se žival ponoći nad jasle in vrata poseda, podnevi pa po vsem dvorišu in še zunaj dvoriša klati, da ji le ni treba nič zernja potresati ali celó malo. Taka kokošja reja je le v škodo, ne pa v dobiček, in kakor je nerodno gnojišče pečat slabega gospodarja, tako je tudi taka divja kokošja reja pečat nemarne gospodinje. Kokoši morajo poseben, zdrav, svitel kurnjek, zraven njega primemo kurjo dvorišče in dovelj živeža imeti. Tako gleštane se dobro redijo, hitro rastejo in so zdrave; ležej » pridno jajca in valijo piščeta; kapuni se dobro spitajo; vse pa napravijo dokaj kurjeka, ki se dobro prileže gredam, kjer si prideluje pridua gospodinja zgodnje (pricajtne) zelenjave in sočivja. Dobra puta leto in dan donaša sploh toliko dobička, da je dobiček za 50krat ali lOOkrat večji kakor je cena bila, po kteri je gospodinja puto kupila. Recite: ali se splača ktera druga živina bolje? „Allg. Land- u. P. Z.a Gospodarska skušnja. (Le dvakrat na dan kravam klaje pokladati) se je razun mnogih druzih skušinj kaj dobro poterdilo na neki grajšini poleg Linea. V poslednjem vélikem zboru zgornje-avstrijanske krnetijske družbe je gospodar omenjene grajšine živo priporočal le dvakrat no pokladanje klaje molznim kravam in rekel, da krave niso nič manj molzle, ampak še skor več, ker med eno in drugo klajo je želodcu in čevam dosti časa ostalo, povžito klajo popolnoma prebaviti in pokuhati; živina je lepo rejena in poslov je za to manj treba, ker z dvakratnim delom to vse opra-vijo kakor sicer trikrat. Začnejo pa kravam na imenovani grajšini zjutraj ob polšestih pervikrat pokladati; ob devetih je živina vse pojedla; ob devetih jo napajajo, — do treh popoldne je mir; ob treh pa se dá klaja drugi-krat. — Pač prav bi bilo, da bi saj nekteri naši gospodarji to reč poskusili, ktera se tako močno hvali, in bi nam hotli po tem svoje skušnje naznaniti. Prav lepo bi bilo, da bi pri nas ne brali le samo, kar drugod skušajo, temuč da bi to, kar je drugod hvaljeno ali za dobro poterjeno, tudi sami poskusili, skušnje pa po tem vediti dali! Krnetijske novice. • ; ; ; * Prepoved zavoljo gnojnice. Bavarska (parska) vlada v Unterfranken-u in Aschaffenburg-u je 11. julija letošnjega leta oklicala sledečo prepoved: „Kantonske poglavarstvo je v svojo veliko žalost spet zapazilo nemarnost, da se po mnogih vaséh gnojnica tako skerbno ne nabera in ne rabi tako kakor umno kmetijstvo terja. Kjer so gnojuišča nemarno napravljene, se razteka gnojnica po ulicah in cestnih grabnih, ali pa v vodo teče, in gré tako kmetijstvu, kteremu bi bila v veliko korist in podporo, popolnoma v zgubo; verh tega poblati poti in s svojim smradom škodo delà zdravju človeškemu. Ker se iz vsega tega vidi, da so gospodarji gluhi za vsak nauk in še svojega dobička ne porajtajo, kraljeva gosposka, opiraje se na policijske zdravstvene in cestne předpise, zapoveduje to-le: Kdor pusti, da se gnojnica iz gnojnišča in hlevov po vasi, cestnih grabnih in drugih krajih razliva, plača do 10 gold, kazni, ali se bo pa za toliko časa v luk njo vtaknil, da se globa (jštrafenga na dnarjih) pohota". Vse okrajno-policijske gosposke naj omenjeno prepoved po vseh soseskah na znanje dajo in naj čujejo? da se bo natanko spolnovala. Da se bo pa ta zapoved v kratkem času povsod spolnovala, se vsem gospodarjem zapoveduje, gnojnišča tako popraviti in napraviti, da se bo gnojnica v njih nabirala. Da morejo vse to storiti, naj se jim nekoliko časa odloči, do kterega morajo svojo nalogo opraviti. Kdor se zoper to zapoved pregreši, naj se brez milosti po postavi kaznuje. Samo po sebi pa se zastopi, da v tacih okolišinah, kjer se je gospodarju brez njegove krivice prepovedani razliv gnojnice naključil, tak primerek ne zapada kazni. Kadar uradniki v opravilih svoje službe po kmetih potujejo, naj pazijo povsod na to, ali župani čujejo nad spolnovanjem te postave, in naj kmete z dobrovoljno pa resno besedo opominjajo, da vsak napravi svoje gnojnišče kakor je treba. Kantonsko poglavarstvo bode veckrat svoje komisarje po deželi razposlalo, da bodo vidili, ali sev ta zapoved po oklicanem razglasu spolnuje ali ne". Želeti bi bilo, da bi se dala taka postava tudi v naših deželah. # Gotov pomoček, obvarovati krompir gnjili ne. Gospod Pless, c. k. učnik kemije na Dunaji, ki je pri neki kemijski poskušnji po nesreći popolnoma oslepil, razglaša važno novico, da je po 51etnih skušnjah znajdel gotovo pomoć, ne le da se krompir obvaruje gnjilobe, temuč tudi, da se začetek gnjiline ustavi. Z enim krajcarjem se more oteti mernik krompirja te nadloge. Časnik „Neueste Erfind." oklicuje to Plesso-vo znajdbo tako-le: ,?201et že išejo pomoci zoper nesrečno krompirjevo bolezen — in vendar je še niso našli. Krompirjeva bolezen je najhuja nadloga, ki dandanašnje kmetijstvo tare. Ta nadloga je vsako leto huja kakor so požari, toča, živinske bolezni in druge nesreće. Po Ha i no vi štatistiki se pridela vsako leto v našem cesarstvù blizo 85 milijonov vagánov krompirja — dve tretjini pa ga greste po bolezni pod zlo. Ali bi ne bila neizrečena sreća, ako bi imeli gotovo pomoć zoper to nadlogo v rokah? In gospod prof. Pless nam ponuja gotovo sredstvo in za maj hne stroške! Ta pomoček je dosibmal še skrivnost; kdor ga hoče zvediti , naj se oglasi pri c. kr. dunajski kreditni banki, naj natanko pové svoje ime in stanovanje in naj pošlje 100 gold. nov. dn." Ako je Pless-ovo sredstvo res gotovo in poterjeno, bi bilo najbolje, da bi mu cesarska vlada odkupila to skrivnost in jo potem razglasila celemu cesarstvù v prid> ker krompir je ljudstvu kruh in prikuha! 386 Res rađovedni smo » kaj bo iz tega. Da bi bila gosp. dob per to posodo in postavite ga v vročino. ktera Pless-ova znajdba le prazna baharija, ne moremo verjeti, pa ne srne tolika biti, da bi voda pri nji zavrela, in ali pa je njegovo sredstvo tudi res tako gotovo, kakor imeli bote spet kruh, ki ima lastnosti kruha koj po péki. pravi, morajo vendar le poterditi še druge skušnje. Vojakom se peče poseben čern in manj osoljen kruh Dařila za pridno kmetovanje. Parska vlada zato se „komis-kruh" imenjuje. Ako je pa moka sicer čista -t» * je kakor že več let tako tudi letos dolocila 2000 gold., da in je kruh dobro zapečen, je kruh popolnoma zdrav in se razdelé med tište občine (srenje), ki so svoje občinske tudi bolj rediven kakor beli. Francozko ministerstvo vo pašnike (gmajne) v najbolji prid obernile jastva je dalo pred nekterimi leti komis 11 raznih armađ Novo kosilo. Gospod Podlasecki, kaplan gersko preiskovati; za najbolj redivnega so poznali francozke z katoliški v Galicii, je napravil s prosto sekiro in pomocjo nekaj čez 8 procentov vlečca ako ni tudi tukaj fran kmečkega kovača novo kosilo (kosoj, ktero vsako žito in cozko domoljubje jezička vage bolj na francozko stran po travo hitro in do dna kosi. Nedavno je bilo to kosilo sku šano v Krasični vpričo muogih zvedenih mož, in skušnja tegnilo ! V Se ekaj je treba omeniti od kruh Tù in tam so se je kaj dobro obnesla. Mašina ta je tako lahka, da jo en zapazili na kruhu neko posebno prikazen: namreč rudeče . • v • l* f « • I J /I • * • « . . . v . _____ pičice, podobne kervavim pičicam. Nekdaj, ko je svet ktera se pa včasih tud! lahko cel dan vleče, in veljá v vsem skupaj le 10 konj Dziennik literacki,(ř pravi, da je to kosilo čisto nove baže, še poln vraž bil, je ta prikazen » in tako preprosto napravljeno, da se clovek res čuditi mora je to, da ga že davnej ni kdo znajdel. Ako se dalje kako poterdi ta mašina, se bo kmali razširila po svetu in gosp. Podlasecki bode velik dobrotnik kmetijskim gospodarjem. na rajzu, telecjem mesu itd. pokaže — dělala Ijudem velik strah; iméli so jo za serd božjo in so preganjali zavoljo tega ? zlasti uboge jude , ker so mislili, da te kervave pičice hajajo iz hudodelnih judovskih copernij. Prof. Ehrenber moke je kakih 70 delov mocca kar se tiče njene redivnosti, samo več in 10 delov vlečca; 20 delov znaša sosebno d ktere v sebi, kakor vse je tudi v najbolj suhi, v parnem ali tako imenovanem v 100 funtih hem mlinu mleti moki 12 do 18 odstotkov. Moka, mleta v tako imenovanem suhem mlinu 5 V « drugotere zavoljo teg zernja a mislij a ali tolše ima večkrat po 9 funtov nekteri, da se člověk ka debeli, ce uživa jedi iz t v • moke 0 V • pri nas le poglavitni konjski zivez je v koršne napravljajo sedaj v več krajih, je dosti bolj suha, Škocii Ijudem redivna iu zd jéd Le ob časih lakotě kakor pa moka mleta v navadnih mlinih, tega se imenujejo suhi mlini, ker ne voda (Dampf) mlinske kamne goni, ampak zato toda ne pak P ker v suhem suho, , da se v suhih in drugih umetnih mlinih žito tako suho obravnuje, izhaja to dobro, da se dá taka suha moka dalj časa mlinu posebna mašina čisti žito za mletev namenjeno ktero v navadnih mlinih perejo, da je čisto. Iz tega olj o jejo ljudje pri nas ovseni kruh. Ovsena moka ima pa tudi olše v sebi; pa zavoljo ne dá lahek in rahel kruh Pravijo, da izvirajo iz uživanja same ov- obilo obilo vlečca in veliko t njegovega vlastovites:a vlečca se iz njeg sene o A V . peci ke kožne bolezni, kakor morda iz slane hrane k o r b u t Ajda, ktero so iz Kitajskega v 16. stoletji pri hraniti in tudi čez morje voziti, ker je suha; v suhem nesli ajdi (Saraceni) in zavoljo tega se to žito ajda mlinu mléta moka tudi več tekne, ker se dá pri mesenji imenuje, je skoraj tako redivna, kakor pšenična moka. ker vlečec suhe moke Kakor je na Po morske m in v pešenih krajih se ver ne bolj močiti; tudi je bolj d * ni bil že pred z vodo izpran. Kuharce imajo napravljaje Ne m čije ajdova kaša najnavadneja in najijubša jéd močnatih jedi manj opraviti in lahko boljše jedi naredé, ker kmetov, tako so pri nas tudi ajdo vi ž ga nj ci, ktere Slo-morejo, kakor jim prav kaže, k suhi moki manj ali več venci res tako obrajtajo, da je rajnki grof Franc Hohenwart ode prilivati. Kruh koj p p ék ljudje ga aj . v neki ajdovi pravdi lahko rekel (frišui kruh) je mehak in vlažen; komur naši žganjci ne dišé". _ ■ • • m m n .v ■ . • V • „da ne ve, kaj je dobro y jejo kakor starega, dasiravno se sploh misii, Raj z, s kterim se zivi uajmanj polovica prebivavcov da je za želodec bolj težek in ne tako zdrav. Napacno pa cele zemlje jma po primeri prav jnalo vlečca v sebi. je terditi * da je t kruh bolj redi kakor kruh kmali . ne vec ko 7 do 8 funtov v 100 funtih, tedaj cez polovico po péki. Ker se d a iz kruha k hlapi, se kruh tedaj tudi ni sterdii; p o p o 1 n o m ni tedaj res ? ne da menj kakor oves, nasproti ima pa blizo 86 odstotkov močca. Ker ima tako malo vlečca, kteri najbolj redí t kruh bolj red V tarem kruhu je skoraj ravno in naj več kervi naredi, se šteje rajž prav po pravici med malo redivne jedí. Kakor krompir slovi tudi toliko vode, kakor v kruhu koj po péki, ki se je popolnoma »hladil. Tega se lahko prepričate. Denite star kruh le v rajž gotovo bolj, kakor redí! 387 Bob y * f i ž o 1 y grah * * y g ras ic a, leča y c i za ra kakor vsako drugo strocevje, ima zlasti veliko vie cca in vesi M a la h po primeri malo toise v sebi. Vse strocevje je zavoljo tega pové sledece To lego sem sam večkrat pregledal, iu ko sem po imena ♦ m /m* K i Of _ w V popraseval uii mozak, kmet Stol tako redivno, ker ima toliko vlečca v sebi; toraj dajajo živini r> Nekdaj je skoz našo kteri morajo tezko delati, moc cez stermi kogelj take jedila ljudem in in terpež, če jih v pravi primeri Res škoda je, da je krompir preveč spodrinil bob in ci ves deržala stara cesta prek z drugimi živeži uživajo Barbare in prek * • stermiši še kogelj strazki. Na obe visocine se je težko peljalo. Mogli so konj Y> hern i t čarko, kterih so nekdaj ljudje toliko povzili, in zdravi in od močni bili. bili » S Ko ga poprašam, kaj „h emit pomenja y mi picastim bod t o h a t 55 hernj u Tukaj so V mnogih krajih dajejo tudi germiči in drevesa tega sela je bila ? in zato ime vasi He orela v starih časih Vecj stran in ni se vec so ljudem poglavitni živež, kakor na pr. sagova palma y ba nana y datelj y figa 5 krušno drevo, rožici itd. zidala, le manja je ostala zato: „M h i Med sladkim sadjem stoji totelj v pervi versti. V Tako kmet Stolar V najstarših cerkvenih bukvah čadramskih se ves še izhodnih dežeiah pravi Martens dateljnovo drevo od zmirom Malah n e k a d aj slovi kot dobrotnik človeštva ; date lj novo drevo benem jeziku Malah y sedaj se še Ie piše v si daje edini živež pastirskim ljudstvom v pušavi, in po pra vici se imenuje totelj „kruh pušavski v • «• 1 I v • r a i • ■ « V nekterih V mali H » V mologicuem pretr so toraj konje „h e r n i 1 iu , resnično pomenja her nit in po eti to krajih se većina ljudstva zivi leto in dan skozi 9 mescov zbadati, kalati skoraj edino s tem sadom. y V serbščini najd Figa (smokva), ktera je, kakor Magnos pravi, perva Scheide na Pohorji: kernj ker ni ti, diffindere, kernj kar die sekira ktero kole špičijo k nravnemu življenju pot pokazala, ima kakor datelj, popol Glasnik k tukaj labij v h y na primer hob na noma suha. skoraj toliko redivne rnocí v sebi kakor rajž; mesto kobila, h namesto ktnalu. h o u m . namesto frišna pa, kakor se navadno prodaja, preseže s svojo rediv- kou nostjo enako težo pšeničnega kruha, ker ima 27 odstotkov močca in cukra več v sebi. culrnen itd. Tako tudi H za K Kar Herna pomenja, to tudi Ragand li a ít i n d Rag u n do. Thema izmed druzih močnatih sadežev omenimo Ie samo še ražen Sp izrazuje pomen š p i c a s t e g y krušno drevo. To je kaj lepo drevo; v izhodni Indii Rag Stachel, stimulus. Stareja oblika je R a g y y ktei raste; ima veliko in krasuo perje in obilo velikega mur-benim jagodom nekako podobnega sadja. Ta sad zavi-jajo v izhodni Indii v perje in ga pečejo med razbeljenim kamnjem. Zlo takega okusa je kakor pšenični kruh. Krušno drevo je tako rodovitno, da se more človekr s sadjem treh dreves 8 mescov živiti. „Kdor je 10 krušnih drevés vsadil glasnik g ni prelazil v primeri R Iz y rag T e r g e š t je slovenska beseda gerlo in žerlo, iz korenike g od pfen. 2) Kakor stech gist y der pitzi Eis y iiščini nahají v latiuščiui: Stach tigar in tachel y sorodno z gerško oo stechen. tako iz r UCT w IHVDVW» jjivuui j\j IV n i uouiu uivrvo vouun u t, v ^ w , dlCl/llCU , iUtVU \£a Tag piše kapitan Cook — je popolnoma spolnil dolžnosti do Nesseluianu 3) tudi v sorodni r a g 111, litevščini se anstacheln Po stimulus, aculeus svoje rodovine in do svojih naslednikov". — rag V sadji so vsi redivni snovi, samo zavoljo obile vode in so bolj redki. Skušnja učí, da zdrav želodec sadje lahko insiigare, Pferde anstacheln rablja beseda »arklius ragi n ti" v pomenu: konje hernit., gin ti v pomenu: ermuntern, equos prebavlja ali prekuha. (Dal. si.) pung « y „equos l (ragom) Znamenita zares je ta okolščina, da tukaj J© Jezikoslovne řečí. O legi in pomenu imena rinisko-slovenske niansie yy Hagando Ragindo 66 Spisal D. Terstenjak. Na Pajtingerjevi tabli se najde med Ce lej o in Pe tovom postaja P.. R a g a n d o, in sicer od Celeje XVIII. M. to je: 18.000 koračajev. V hierosolimitanskem potopisu stoji ta mansio pred „Mutatio Pul ta via v obliki: Ragi n d o n e. Gosp. R. Knabelnu je ugodilo odločiti kraje, skoz ktere je deržala rimska cesta v Ptuj in sicer skoz: Vojnik. Frankolovo, Vertepe, Tesno, Rove, Belipotok čez Križno goro, Sreče, Vezino, sv. Barbaro, Malaherno, Dobravo prek čez Stražki kogelj, Vegovec, Gladomes, sv. Ce-slava, gornjo Ložnico, Foršt, slovenjo Bistrico proti Pult- čez široko ptujsko ska vi stari P u 11 a v i, in od ondot polje skoro ravno po tisti potezi, po kteri sedaj se vleče iz Pragarskega železnega kolomaja v Ptuj. i Po miljinem naznanilu je ..Mansio Raga n do" ravno 55 vec kmetov z imeni Ragoršek. Brez dvombe so njihovi preddedovi enkrat v Ragind H konj hernii S y stimulo, aculeo pungebant. Kako se je glasila slovenska oblika, ktero je Latin v lokativu imenoval R d Ragind Ceravno imamo slovenske imena na d y primer K da, Mekinda, Mešinda*"), vendar ne terdim da bi Ragand Ragi nda bila nominativna oblika Latin je mogel končnico o čuti, dru bi ne sklanjal imena, kakor svoje besede bed y dulced itd Slo enska oblika se je toraj glasila Ragand d k y pri top • V imena: Bel y M ali Rag evo. K itd rudi se je utegnila postaja zvati: Ragand y Ragind i no4), scilicet selo, mesto. Rimlj devali ptujim imenom, kolikor je mogoce bilo so si pnza- latinsko lice dati y napravili so toraj da barem nominativno obliko doma čega pozuamovanja ohranijo (ker nominativne oblike na ovo in no latinščina nima), obliko Ra ga n do, R a ? i u d in so ime sklanjali po konsonantični deklinacii, kakor imena na d ato lokativni padež ima Ragand y R o g i il d tam stala, kjer sedaj stoji ves Malaherna, cetvert ure je In go zval koroškoslovensk vojvoda. In go li či pa še sedaj živijo pod farno cerkevjo čadramsko. Ne samo tukaj so sledovi viditi stare rimske ceste temoc tudi prebivavci te okolice pripovedujejo, da je tukaj v starih časih stalo ..belo mesto". y v čadramski fari in po Pohorji. Primeri dopis iz Konjic gosp. Pohorskega v „ Novicah" 1857 str. 128. aJ Suffiks ist najdeš tudi v cerkvenoslov. rjećist, ver Tudi y druge starine izkopajo na njivah malahernskih, kakor tudi v blizini te vasi so našli kamen z napisom: ING1INVS ASSEDOMAR1 FILIVS 2), kteri je sedaj vzidan v steno čadramske cerkve. Glej moje izvestje v „Novicah44 1856, str. 284. Imeni bosus, pol ist, planosus, persist, latum pectus habens. 3) Nes selman Lex. sub voce ,,raginuw. S suífiksom an da, inda se ujemata sedajna oda, uda in eda; primeri sanskr. Kalindi, slov. Koleda, Mekínda stanuje na Notranjskem v cerkniški fari, Kuran da in Me-š i n d a sta Čeha. Ra g; and a, Ra g i n d a toraj = stimulum dans, kakor Koleda, Ingin in Asedomar sem razložil v članku: „Ueber den Gott Jar- tempus dans, iz Kalinda, jagoda za izvirno jaganda, Beerea mogius u v r> Mittheil. des hist. Vereins fur Krain". Znano je, da se gebend, primeri jagle, Breikôrner. Pis. 388 Kdor si upa po enakih pravilih s porabo mestne povesti beračiti lagaje se , da ima neko ostudno notranjo bolezen, o imenih Herna in liaganda iz keltišćine ime postaje raz- ktero povedati ga je sram. Gospodje se ga usmilijo in mu lagati 9 naj poskusi. Domača povestica. Boj pri sv. Miklavžu na Doberni na Koroškem Resnićna zgodba. Bilo je ob času, ko je cesar .Jožef II. ukazal, naj se poddružnice opustijo, da se bojo nove večje fare lože ustanovile. Skofje so se poganjali, da bi svitli car ta ukaz preklical, posebno so si prizadevali za to tadanji knezoškof lavantinski Firman, kteri so za tega del na Dunaj potovali. Al rajni cerkovški tehant žlahni Jakomini so v tem z vso gorečnostjo zvestega deržavljana na poddružnice svoje te-hantije segli in v Vojniku cerkvam sv. Marjete, sv. MU klavža, sv. Tomaža, Matere Božje, pri Novi cerkvi sv. Katarine itd. cerkveni blagoslov vzeli. Prišla je versta tudi na sv. Mi klavža na Doberni. Doberniški fajmošter pa so se z vso močjo temu zoperstavili, rekši, da naj se cerkveno poterjenje cesarskega ukaza počaka. Tehant Jakomini, kterim se je to za malo zdelo, si naročijo kompanijo vojakov iz Celja, da gotovši dosežejo svoj namen, ako bi se kdo pri-derznel s silo se zoperstaviti. ? Doberniški fajmoštar zvedsi vse te silne priprave gospoda tehanta, in tudi dan, kader ima njih armada priti prepovejo vsem može m svoje fare, da se tisti dan nobeden ne sme prikazati, ženskam pa naročijo z oružjem kakoršnim bodi prav obilno k sv. Miklavžu priti. Napovedani dan ob šestih zjutraj že vse mergoli strašno oboroženih žensk — mežnarca z gnojnimi vilami jih napeljuje. Trumo večidel starih bab postavi za stražo k stran- skim vratam na levo stran; trumo v • mladih deklet, kjer vecja nevarnost preti, postavi za stražo pri vratah zakristijskih ; sama napeljuje centrum ali sredino vojske, obstoječo iz mladih žen pri velikih vratah, kjer je največja nevarnost. Fajmošter pričakujejo tehanta pri cerkvi sv. Miklavža. Hrup nastane. Tehant z armado se približujejo. Mežnarca leta 9 sem ter tje uno links, vejo kaj storiti, vendar naroča to, naroča uno; oberne toto rechts, Ta strasna armada osupne gospoda tehanta; ne korajža veljá. Gospod tehant terjajo cerkvene ključe od fajmoštra. „Mežnar jih ima u je kratek odgovor fajmoštrov pokazaje na vojskovodja. » tukaj je mežnarca" n Ključe dajte, ali se bojo vrata razbile" zagromijo tehant. Se hujsi hrup nastane kakor da bi Francoz se bližal. ..Kdor se podstopi cerkvi žegne vzeti, ga bodemo me zapodle, da bo pomnil, kdaj je bil tukaj U ženske, in mahajo s svojim orožjem: z vilami, kricijo mo t ka m i 9 kosami, veselci, loparji po zraku sèm ter tje, da bi šerpi, pokazale, kako čejo v djanji pokazati, da so mož beseda. Vojaški poveljnik junaško serce jim v persih bije, in da ho jih čudno gleda 9 pa ko vidi, da neka baba iz bližnje kuhnje vedrico nese in s kuhlo po izgledu vojakov po vedrici ro-potati začne, ga smeh posili, oberne se k tehantu ter reče: S tako armado se pečati bi bila sramota vojakom, » „rechts um, marš!" Sovražnik beži 9 zene so premagale. Tehant se podajo h kapelici sv. Martina in tù opravijo cer pri cerkvenem odblagoslovljenji na kvene obrede, kteri so ko vadni. Potem se vernejo domu. Komaj s hriba grejo, pri sv. Miklavžu k maši pozvoni. Gospod fajmošter so ma ševali v zahvalo, da so tako srečno cerkvico řešili. Joško Iskrač. Kratkočasnica. Redka bolezen. še vec darujejo, kakor je bila sploh njih navada. Ko se pa berač za přejete darove ponizno zahvali in odide, pride nekemu gospodu na misel, svojega služabnika za beračom poslati ter ga vprašati, kakošno ostudno bolezen vendar pravi: „Pojdi in povej dolgo ter ima? Berač se ne obotavlja gospodom, da moja bolezen je res ostudná in kužna, da nobena tako, imenuje se 1 en oba". J. F. St. Dopisi i lz Tersta 1. dec. J. V. Kakor se je přetečeno leto kazalo, smo mislili, da bojo slovenski dijaki ob šolskih praznikih na več krajih slovenskih igrokazov na ogled spra vili 9 pa v Novice" so nam le iz enega kraja veselo novico prine8le, da se je na Laškem (TiiiFer) kaj takega Igrale ste se namreč kaj mično spisane vesele igri slabost" in „Pravi Slovenec"', ktere nam je venec godilo. Starost gledišnih drugem spehljaji prinesel. Kako rnilo je bilo že nek drugi iger v svojem gledati in poslušati razpravljanje teh iger, je dopisnik mesca septembra v 99 Novicah" povedal. Tudi Drevarja" bi bili radi na gledišni oder spravili, pa ni bilo toliko možkih lie dobiti. — Kdor ve, kako težko je sposobnih oseb zbrati, ki bi pripravni pravljati, se gotovo ne bo čudil 9 ■■■■■■■■■■■■■ bili kako igrokazje raz 9 da so se drugod mnogim dijakom zelje v tej zadevi cisto zvodenile. Najnavadnise overe takega počenjanja so: manjkanje slovenskih igrokazov, manjkanje oseb za ženske lica (Rolle), in tujstvo dijakov v lastni domovini. Tudi na Laškem bi se gotovo ne bilo slovenski igralo, ako bi ne bil gosp. J. D. želje nekterih dijakov blagodušno pristregel in po svojih prijateljih jim v imenovani zadevi pomagal. Ker smo si svesti, da želje za slovenskim igrokazjem v slovenskih mladenčih nikakor po- kratko hočem tihnile niso, ampak da čedalje višje kipijo, jim pot načertati, ktere se jim bo deržati, ako bodo v prihod- šolskih praznikih hotli svoj namen doseći. Ze med njih letom si naj oskerbijo igrokazov i ktere bi igrati želeli. je mogoce, si naj vsak igravec celi igrokaz oskerbi, se po njem vsaki svojega delà veliko laglje nauči 9 Ce ker kakor tedaj 9 ako je iz igrokaza posebej za-nj posneto. Potem si naj v manjših mestih ali tergih, kjer njih prebivavci ze kako igrališče imajo, prijateljev slovenščine poiščejo, in po njih si naj igravk naprosijo. Ako se je kje tak prijate! našel, se bo vse drugo, bi rekel, samo po sebi podalo. Ako bi si dijaki na več krajih takih prijateljev poiskali, jim bo toliko ugodniše, ker bojo lahko po takem ravno tisti igrokaz rali, kar se drugače ne dá storiti, danes tukaj, jutri tam ker gledišne dobrovoljke ne grejo igrat iz svojega kraja. Pa kakor smo gori rekli, ob šolskem letu je vsega tega treba oskerbeti; ob šolskih praznikih, kadar so dijaki raz kropljeni, se ne dá nič več opraviti. Na Laškem so dijaki v korist ranjenih vojšakov igrali; kako lepa priložnost za slovenske mládenče s takimi igrami slovenski književnosti krepko na noge pomagati, ako bi nabrana gledišnina se za zagotovili, njo obraćala! Ako bi si dijaki v kakem kraji bili kar je za igrokazje razpravljati potreba, bi bilo dobro, da bi najmanj trikrat tam igrali. Pervikrat bi naj za revne tistega kraja igrali, drugikrat v korist slovenski književnosti, in tretjikrat za svoj potni strošek — se ve, da vselej S tem je iz večjega načertana pot, ktere druge igrokaze. se naj naši dijaki primejo, ako hočejo svojim igrokaznim željam na kraj priti; njih družbene razmere, zveze in znanje v tem ali unem kraji slovenske domovine jim morajo dalje in bolj natanko kazati kaj in kako. ' Iz Tersta. * Našim ubogim Istrijancom žuga huda nadloga lakotě. Da je res taka, se prepričate lahko sami iz V nekem mestu na Nizozemskem so sedeli zbrani sledečega oklica, ki ga je c. kr. teržaško deželno pogla- posvetovavci vkupaj. Kar stopi prederzen berač v sobo in varstvo te dni zacne s ponizoimi besedami in kistim obrazom okoli gospodov razglasilo dobrotnikom v Terstu in ter ° — — _ v _ žaškega primorja, in se tako-le glasi: 5J Čedalje h uja tertna — 389 bolezen, strasna vročina in nenavađna suša preteklega po-letja v sosedni Istri, bolezen oljke in krompirja, verh tega pa še toča je več krajev istrijanske kresije pahnilo v veliko nesrećo, zoper ktero je treba hitre pomoci. V" tem, ko si deželno poglavarstvo prizadeva od svoje strani pomagati kar more, se pa obraća tudi na miloserčnost Vašo in prosi, da bi siromakom pomagali ali z dnarjem ali živežem in žitom kakor koli. Vsaki dar bo hvaležno sprejet, in deželno poglavarstvo se bo podvizalo vse, kar se mu bo v ta blagi cilj in konec izročilo, hitro razdeliti ubogim". — Poslednje dní smo imeli tukaj in po Krasu tako burjo, da je železnica na nekterih krajih med Terstom in Postoj no tako zametena, da je zavoljo silnih zametov za nekoliko časa nehala vsa vožnja po železnici. Iz Ljubljane. Po razglasu visokega c. k. deželnega poglavarstva so presvitli Cesar po sklepu od 19. p. m. žu-panu-namestniku gosp. Janezu Guttman-u v priznanje njegovih velikih zaslug, da so bili v poslednji laški vojski ranjeni in v Ljubljano prepeljani vojaki po hišah v dobro skerb vzeti in za njegovo podporo vojaških zadev sploh, vitežki križ Franc-Jožefovega reda podělili, ob enem pa tudi celi srenji ljubljanski za domoljubno obnašanje do ranjenih in bolnih vojakov Svojo posebuo hvalo naznačiti dali. Ez Ljubljane 6. dec. Miklavžev sejm je v Ljubljani čedalje večji sejm, ne le zato, ker je čedalje več otrok, ki že komaj tega dneva pričakujejo, da bi jim sveti Miklavž prav veliko prinesel, temuč tudi zato, ker mamke same nikoli dosti nakupiti morejo, da bi svojim otročičem postřehle. Ni tedaj čuda, da je Miklavžev sejm vsako leto bolj poln, zlasti pa tudi zato, ker dosti drugih mladih in starih „parkeljnov", pa tudi nekterih „angeljčkov" v ženski podobi na ta sejm iz druzih namenov tiši, tako, da je zraven Miklavževih štantov na vélikem tergu zvečer taka gnječa in stiska, da človek v drugih opravilih ne more ne naprej ne nazaj, ne v kako hišo in ne v kako štacuno tište straní — z eno besedo: pot je tù kaka dva večera popolnoma zaperta; poleg tega pa so tudi sipe tukajšnih štacun v veliki nevarnosti. V imenu mnogih, ki se po pravici o taki ovéri navadne poti pritožijo, razodenemo si. mestnemu magistratu željo, naj se Miklavžev sejm drugo leto prestavi na navadno sej-miše, kjer je za te štante dovelj prostora in sejm nobe-nemu ni na poti. Izgovor, da je Miklavžev sejm odnekdaj tukaj, ne veljá nič, ker, kakor smo gori rekli, nekdanja prazna Ljubljana in pa sedanja polna je druga. Novičar iz domačih in ptujih dežel. lz Dunaja. Novo postavo zastran časnikov je c. k. ministerski ukaz oklical 27. dan p. m., s kterim se dopolnuje tiskarna postava od 27. maja 1852. Ta postava zapopada 4 razdelke. Pervi razdelk prenaša po smerti záložníkovi, če nima vlada kakega pomislika nad tem, pravico izdajanja časnikovega njegovi udovi alidednikom; — drugi razdelk veleva, da opomin, ki ga je kak časnik od vlade dobil, zastara po 2 letih, ako ni bil v tem času vdrugič opominjan ali se ni sicer kakega pregreška ukrivičil; tretji razdelk pa ukazuje tole: če kak časnik kaj takega piše, kar je po nezvestobi kakega urednika zvedil ali kar semu je po kaki drugi kazni podverženi poti pove-dalo, zapadeta vrednik in založnik, če ne imenujeta tistega, kdor jima je kaj takega povedal in se tedaj ta sam sakaznovati ne more, tudi takrat kazni po 39. in 40. tiskárně postave, če tudi v časniku pravita , da je to, kar povesta, le pravlica. (Kazen ali pokora po 39. je pa zapor (arest) od 14 dni do 3, v casih tudi do 6 niescov ali pa kazen na dnar jih od 50 do 500 gold.};— četert i razdelk pa določuje ravno to pokoro tudi takrat, če časnik ne-resnične reči ali izmišljene ali v svojem zapopadku prever- žene ali po krivem tej ali uni osebi, tej ali uni oblastnii (gosposki) pripisane reči — ceravno le po govorici druzih naznanja, in če to samo na sebi tudi vsled splošne ka- zenske postave ni kazni podverženo, pa vendar utegne tega ali unega žaliti ali ga smešnega narediti, ali vladařstvo, cesarsko oblastnijo (gosposko) ali službino čast kake posamezne gosposkine osebe kakor koli osramotiti, ali očitni mir in red nevař no zdražiti ali zaupanje do vlade kratiti. — Kako ojster je za časnike ta 4. razdelk, vsak na pervi pogled lahko vidi brez vsega komentára ; najhuje je pa to, da pri takih nenatanko omejenih odločbah vredniki ne vejo vselej, kdaj da prestopijo mejo zapovedi, ker marsi-ktera reč se dá za pregrešek šteti, ako je časnik v rokah kakošnega sovraznika njegovega. Očitno je, da vsled te postave bojo mogli časniki zlo molčati. Ali je pa to tudi za deržavni blagor dobro, ne vemo. — — Dvěma dunajskima časnikoma „Neueste Nachrichten" in „Presse" je doš@l po c. k. policii že pervi opomin. — Deržavni zakonik od 3. t. m. naznanuje 10. novembra v Ziirich-u podpisano pogodbo (traktat) med avstri-j ans ko in francozko, in med avstrijansko, francozko in sardinsko vlado; vse te pisma so natisnjene v izvirni francozki besedi, kteri je pristavljena nemška prestava. — Poglavitni oddelki teh pogodb so našim brav-com že iz poprejšnih listov znani. — Ker so tri leta přetekle, kar so po vseh deželah našega cesarstva ljudstvo šteli, in ker se ima po postavi to vsake tri leta ponoviti, se bo prihodnje leto 1860 to spet zgodilo. — Cesarski ukaz od 29. nov. preklicuje staro postavo, po kteri je mogla vsaka judovska ženitev, da je bila veljavna, od ces. kresije dovoljenje dobiti. Ta postava nima po tem ukazu odslej nikjer v našem cesarstvù velj ave več. — Zastran prenaredbe zemljiš nega davka, za ktero je, kakor je našim bravcom znano, posebna komisija določena, ki bo svoje delo 15. dan t. m. začela, se po verjetnih naznanilih sliši, da se bo morebiti pod-laga, po kteri se je dosihmal gruntni davek določeval, vsa druga naredila; namesto ta davek meriti po katastru, kteri je napravljen po tem, koliko donašajo posa m ne zemljišne p ar cél e (njiva, senožet itd.) dohodka, se bo morebiti vpeljal davek po katastru, kteri bo cenil vrednost zemljiš (Realitátenwerth-Kataster), pa ne enkrat za vselej, ampak po presodbah od časa do časa. — Dohodkini davek (Einkommensteuer) se bo nek vredil po čisto novi osnovi. V tej komisii, ki bo pre-vdarjala davkovske reči, bo sedelo tudi 8 davku podver-ženih posestnikov iz nemških, slovanskih in ogerskih dežel našega cesarstva. — Vodstva zalog zemljišne odveze in deželne komisije za odkupljenje in uravnanje zemljišnih bremćn bojo v posamnih deželah našega cesarstva n eh ale biti, in že so te komisije razpušene v doljni Avstrii ; njih opravila je pre-vzelo deželno poglavarstvo in s tem je prihranjeno vsako leto blizo 20.000 gold, v eni sami deželi. — Sliši se, da je do majnika odložena postava zavoljo vin skega davka deželnim poglavarjem vseh tistih dežel, kjer se vino přiděluje, z naročitom poslana bila, naj si iz-volijo komisijo zaupnih mož, in od njih pozvejo, kaj mislijo o prenaredbi te postave. — Goveja kuga, ki se je zanesla menda po poljskih klavnih volih celó do okolice dunajské, se je v Ga lie i i že tako razširila, da jo dosihmal že v 7 kantonih imajo. Iz Prage. Visokoučeui prof. Purkyne bo 17. dan t. m. svoj 72. rojstni god praznoval. Starček, še zmiraj bistrega duha in nevtrudljiv v svojem pokliču, slovi po celem svetu kot eden izmed pervih fizijologov dandanaš*- 390 njega casa in Slovan z dušo iu telesom je všemu slovan skemu narodu v čast in slavo. avstrijansko in sardinsko vlado sklenjene. Zraven tega poterjuje, da so povabila za kongres včeraj bile raz Iz Tiroljskega. Iz Inšpruka. Zdaj sta vendar dva poslane vsem vladam, ki se bojo tega zbora udeležile. iz laških Tirolov poklicana moza v zbor za posvetovanje 55 srenjske postave v Inšpruk prišla. Govorita pa le po lásko, zavoljo Laškega v sila hudi N. Pr. Zeit." piše iz Pariza, da je cesar Napoleon ker večina ■■■v zadregi in da ne vé y kako druzih zbornikov laski jezik razume. Iz Ogerskega. Iz Pešta. Pri tukajšni višji deželni kteri sodnii je ravno zdaj pravda zoper nekega gospoda, je obdolžen, da je s tremi ženami na enkrat v zakonski opravnikov ne verjame več, ceíó svojemu zvestemu maršalu bi se rešil iz te zapletke, ker se je ondi vse drugač ober nilo, kakor je mislil in želei. Zato posiija enega zaupnika za drugem na Laško, da bi pravo zvedil; pismom svojih zvezi živil. i » r Protestanti v Kežmareku se čedalje bolj ustav Vaillantu ne. „Francozke oci", „francozke ušesa" pravi pa ker ljajo zoper jim dodeljene pravice evangeljske vere, niso zadovoljni s tem, kar se jim je dalo, akoravno je iz z glavo maje, ko eno hudo uovico za drugo slisi iz Laškega. Al imate kralja Garibaldi-ta l. že narejene^a?" že vsega preplašenega ministra Wa perva ves svet mislil, da bojo kaj zadovoljni. Iz Laškega. Sedaj je vendar enkrat gotovo nalogo poravnati laške homatije. 55 je nek unidau svojega y kongres, ki ima komur je ta reč le enmalo znana, bo lahko previdil da bo Vsak, . da lewskegav vprasal. Iz Špailjskega. Iz Madrida 1. dec. Vojska zoper Marokance se je vendar le začela. Vradni madriški časnik naznanja, da je velika truma Maurov včeraj desno tako težkega opravila še noben kongres ni imel kakor ga fcrii0 našega tabora poleg Ceute napadla. Divizija Praseyeva bo imel ta, ki se bo perve dni novega leta v Parizu je pa sovražnika nazaj zadervila. Maršal O'Donnell je vojsko snidel. Avstrijanska in francozka vlada ste poslale povabila peljal. Mi smo zgubili 120 vojakov, sovražuik pa veliko za ta kongres do 11 v lad, kterih vsaka naj ima po dva ve£. Kar ima se španjske armade v Afriko iti, se bo ne namestnika v zboru: eden izmed teh dveh naj bo minister unanjih oprav vsake vlade, ga ima vsaka vlada v Parizu. dru£:i Sliši pa poslanec, ki utegoma v Mala cr i Algcsira8-u in Kadiks-u na morje po dala. Tudi francozke ladije so že vojsko začele zoper se po tem takem, Marokance. 25. novembra namreč so Marokanci iz terd da pervi namestnik avstrijanske vlade bo grof Rechberg, francozke grof Walewsky, rusovske knez Go r čak o v, pruske žl. Schlcinitz; angležko vlado bo namestoval lord nja Tttuanske začeli strelj na francozko ladij „Bretagne", ki je memo te terdnjave jadrala. Admiral Romain-Desfosses je berz na to ukazal cveterim francozkim Pal mers ton; sardinska hoče poslati grofa Cavour-a, ladijam se ustaviti pred omenjeno terdnj pa francozka vlada se ustavlja zoper njega; ali bo Cavour in bombe spu šati ali ne, se tedaj za gotovo še ne vé; papež bo poslal kar- pustili terdnj dinala An to ni ni-ta. Angležki časnik „Globe" piše, da jz njo. Kmali je utihnil strel Marokancov, ki so za Globe pise da lz Rusij r> Sev. Pč.a piše: Konec oktobra so se ^angležka vlada ne gré z zvezanimi rokami v kongres in vernili duhovni misijonarji, ki so 10 let v K bili da se bo v njem vedla čisto samostojna". Od rusovske vlade Pekinga v i, piše po pismih iz Petrograda angležki časnik „Morning Da ondašnjem Post" zastran Italije še 5 IZ Petrograd nazaj. Nobeno prejšnje misijonstvo ni rusovskem pokopal tako-le: „Lahko mi verjamete, da rusovska vlada pustilo kakor to. Misijonarji pravijo toliko svojih rojakov da Peking po nič gotovega ni sklenila; tedaj se bo v nosti Mandžurške vlade zlo zlo hira, in da ondi ni nič do kongresu ravnala kakor bojo okoljšine nanašale. Do avstrijanske vlade je rusovska vlada še zmiraj merzla, pruski pa brega pričakovati je car nagnjen u V takih okoljšinah pač le sam Bog ve y kakošen bo konec kongresa. Garibaldi je po „Triest. Zeit r> w n w T> W 72.50 ske po g 100 yy 64.40| Knez Esterhazy. po g. 40 Knez Salmove po g. 40 57. 43. 36. 14. Mnogo Obligacije zemlišn. odkupa. KnezWindischgrâz.po g.20 Najmocnejša je stranka republikanska, kteri se pa sardinska vlada ne upa krepko na noge stopiti. (po 100 gold.) 5"/0 dolnjo - avstrijanske g. 91. Pokazala 5l/0 ogerske...... 73. 104 83 38.75 36 50 36.25 38 23 Grof Waldsteinove po g.20 „ 27.25 Grof Kegleviceve po g. 10. Knez Pal fy oi Knez Claryo po g po g 40 40 n yy 7) Knez St. Genoisove po g.40 14 Álenarji. se je ta stranka najočitniše tisti dan, ko se je zvedilo, da horvaške in slavonske „ 71.501 Cesarske krone S je Garibaldi svoje dosedanje službe odvezau. Kakor blisk se je razširila ta novica po celem mestu in kmali je 86. bil velik hrup po ulicah * upili so „Eviva Garibaldi!" pa tudi marsikter glas „Eviva la liberta" in „abasso di tradi se je slišal v tem vpitji. Vojaki so bili oboroženi. ker da zdaj in zdaj bi se ne začela kakošna pre- ton kali so se kucija. Vendar je potihnil spet previdno ravnala in nobene hrup y zlasti ker je vlada ga razsajaca ni zapreti dala. 5°/o krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . „ Deržavni zajemi z lotrijami Zajem od leta 1834 po 250 „ 340. „ „ „ 1834petink. „ 335. y) n rt 1839. . . „ „ „ „ I839petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854 „ Dohodkine oblig, iz Iiomo „ 17.25 •r> Cesarski cekini Napoleondori (20frankov) „ Souvraindori Eluski imperiali Pruski Fridrikdori 118.251 Angleški souvraindori 114.501 LíOuisdori (nemški) . 112.501 Srebro (azijo) rt n yy n » n 17.06 5.87 9.98 17 20 10.20 lO.tíó 12.48 10.20 24. y4 lz Francozkega. Iz Pariza 30. nov. „Moniteur" oklicujc 3 pogodbe, ki so bile v Zuri ch-u med francozko. Odgovorni vrednik : Dr. Janex Bleiwefe. — Nati s kar in založnik : Jožef Blaïnik.