Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Podravje  Ministrstvo predpisalo, stroške pa bodo nosile občine in starši  Stran 3 Podravje Ptuj  Usmerjevalne table za lokale so prepovedane  Stran 4 Poltika Slovenija  Necepljenih otrok ne bo več mogoče vpisati v vrtec?  Stran 5 Turizem Makole  Štiri lesene glamping hišice že sprejemajo goste  Stran 11 Kmetijstvo Podravje  Vprašanje je, kako dolgo bodo ta jabolka zdržala  Stran 9 Ptuj, torek, 25. avgusta 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 67  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR V središču  Bistričani za novogradnje in obnove vrtcev več kot 10 milijonov evrov, Ptujčani pol manj  Strani 6 in 7 Foto: Črtomir Goznik Aktualno  Zadeva »Biograd na morju« še vedno brez epiloga na sodiščih  Strani 2 in 3 Destrnik  Skoraj 29.000 evrov za leseno prešo z nadstreškom  Stran 2 Politika Alojz Sok: »To je zgodba za bizgece!«  Stran 5 V središču Ptuj  Kje naj v blokovskih naseljih stojijo posode za odpadke  Strani 6 in 7 Podlehnik  Minuli konec tedna ni bilo pričakovane gneče v Gruškovju Vračali so se zaradi konca počitnic, ne zaradi strahu pred okužbo Na mejnih prehodih s Hrvaško ta konec tedna ni bilo pričakovane gneče. V Gruškovju so v razgreti pločevini mejo prečkali večinoma tujci, ki so se ob koncu počitnic vračali domov. Slovencev, ki naj bi jih bilo še minuli konec tedna v sosednji državi okrog 80.000, je bilo le za vzorec. Več na strani 24. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  25. avgusta 20202 Aktualno Kaj je zajeto v slabih 29.000 evrov Proračunska postavka za postavitev nadstrešnice in stare preše znaša 24.300 evrov, za 1.500 izvodov predstavitvene brošure na 12 straneh v treh jezikih: slovenskem, nemškem in angleškem so namenili 3.600 evrov, za pogostitev ob zaključku v izvedbi Turističnega društva Destrnik 550 evrov, s preostankom pa bodo pokrili stroške organizacije in izvedbe dogodka. Projekt naj bi se začel v prihodnjem aprilu in se zaključil marca 2022. Ker leži občina Destrnik v izrazi- to vinogradniškem okolju, posve- čajo ohranjanju kulturne dediščine Slovenskih goric in s tem vinogra- dništva veliko pozornosti. Pred leti so ob krajevni cesti, ki vodi iz središča naselja Destrnik do po- kopališča, prenovili 300 let staro »Toplečkino hišo«, ki danes služi kot viničarski muzej, zdaj pa bodo v neposredni bližini viničarije pos- tavili še prešo. Gre za okrog 150 let staro stiskalnico grozdja, ki se danes zaradi modernizacije vino- gradništva ne uporablja več in ki jo je občina dobila v dar. Kot izhaja iz dokumentacije, ki jo je pripravljal mariborski Projektivni biro 91, je celotna investicija sku- paj z davkom na dodano vrednost Destrnik  Dopisna seja o postavitvi 150 let stare preše dvignila prah Skoraj 29.000 evrov za leseno prešo z nadstreškom Destrniški svetniki so na sedmi dopisni seji potrdili dokumentacijo za etnološki projekt Stara preša, katerega del so postavitev preše z nadstrešnico, izdaja kratke pu- blikacije in svečana prireditev ob odprtju. Foto: SD 150 let staro prešo bodo postavili v neposredno bližino viničarskega muzeja (na fotografi ji) v središču Destrnika. Kaj bo tokrat drugače? Potem, ko je občina Biograd na morju čez zemljišče v lasti 16 občin Spodnjega Podravja naredila cesto, se ji je kot javno dobro dovolila vknjižba lastništva. Zaradi tega je podjetje 2E, ki je že leta 2008 vplačalo aro in s tem izkazalo, da namerava (pred tem posegom) zemljišče kupiti, vložilo tožbo. Odločitev sodišča je bila v korist biograjske občine, na kar so se pritožili. A deset let pozneje, jeseni 2018, je bila njihova pritožba v celoti zavrnjena, kar pomeni, da je vknjižena lastniška pravica ostala nespremenjena. Zoper izrečeno odločitev sodišča se ni bilo možno pritožiti, se je pa lahko vložila nova tožba. Foto: ČG ocenjena na dobrih 28.800 evrov, od katerih naj bi bilo kar 19.000 evrov nepovratnih sredstev preko Lasa Bogastvo podeželja, skoraj 9.800 evrov pa bi občina zagotovi- la iz svojega proračuna. Horvat: »Zadeva je strahotno precenjena!« S predlagano fi nančno kon- strukcijo pa se ne strinja svetnik Branko Horvat, zato je tudi glaso- val proti. »Pri pregledu postavk me je namreč v oči zbodel znesek za postavitev nadstrešnice. Ker gre za postavitev v obliki kozolca na šestih lesenih stebrih, je zadeva ve- liko precenjena. Material za pred- stavljeni objekt je namreč mogoče dobiti za manj kot 2.000 evrov, vse skupaj pa potem po tržnih cenah zgraditi za približno 4.000 evrov. Cena po projektu znaša več kot 24.000 evrov, na več kot 20.000 evrov preplačano investicijo pa ni- kakor ne morem pristati. Vsekakor se strinjam s postavitvijo objekta, vendar po normalni ceni, v katero niso vključene morebitne provizi- je. Gre za še eno iz serije neracio- nalnega trošenja proračunskega denarja brez dolgoročne strategije razvoja občine.« Pukšič: »Le naj jo postavi za štiri jurje, če lahko!« »Proti projektu sta glasovala dva svetnika: Matej Sužnik in Branko Horvat. Slednji je imel veliko pove- dati o nadstrešnici. Samo to bom rekel na njegove pripombe: Ko bomo tako daleč, ga bom pozval, da pripelje svojega izvajalca in na osnovi popisa del nadstrešnico in prešo postavi za štiri jurje, če lahko. Če mu to rata, se zavežem, da po- tem vse skupaj na svoj račun počas- tim s kosilom. Ne bi škodilo, če bi gospod Horvat končno nehal samo govoriti, ampak bi tudi kaj naredil,« je bil kratek župan Franc Pukšič. Več let trajajoča agonija okrog urejanja lastništva nepremičnin 16 občin Spodnjega Podravja v Bi- ogradu na morju še ni zaključena. Čeprav gre za parcele in stavbo (sicer podirajočo) na elitni lokaciji, tik ob marini, ta zaradi posega ob- čine Biograd na morju in Republike Hrvaške ni več vredna toliko kot v času vplačila are. Brez soglasja lastnikov sta na- mreč hrvaška država in občina ure- dili pločnik in cesto, zaradi česar so se predstavniki podjetja, ki je nameravalo zemljišče kupiti in zanj vplačalo predujem, odločili za tož- bo. A pričakovano so hrvaška sodi- šča jeseni 2018 razsodila v prid Hr- vaški; da je bil tak postopek zako- nit. Občine Spodnjega Podravja, ki so še vedno lastnice nepremičnin, kljub vsemu temu niso vrgle puške v koruzo. Vložena je bila nova tož- ba, obravnava bo naslednji teden. Županja redno v stiku s potencialnimi kupci Na vprašanje o tem, kaj se doga- ja s predmetno nepremičnino in v kateri fazi so dogovori s potencial- nim kupcem, so iz ptujske občine odgovorili: „Županja Nuška Gajšek se je že večkrat sestala s predstav- niki podjetja 2E, d. o. o., iz Varaždi- na v zvezi z dokončno premoženj- sko-pravno ureditvijo nepremičnin v Biogradu n/m. Najprej je treba urediti vpise lastništva v zemljiško knjigo. Pogoj za to je vložitev pre- dloga za izbris zaznamb pri pred- metnih nepremičninah. V zvezi z navedenimi postopki sta razpisana naroka za obravnavo 25. 8. 2020 v Zadru in 29. 9. 2020 v Biogradu n/m, ki se ga bodo v imenu občin naslednic občine Ptuj udeležili po- oblaščeni odvetniki. Šele ko bodo ti postopki končani, se bo lahko pristopilo k nadaljevanju urejanja razmerij.“ Predujem vzela ptujska občina Vprašanje, ki je trenutno zelo pomembno, je, ali je kupec pod novimi pogoji sploh še pripravljen kupiti parcelo oziroma ali mu bo treba vrniti aro z obrestmi vred. Če odločitev sodišča ostane nespre- menjena, je najverjetnejša opcija nova cenitev, ki bi upoštevala, da je zemljišče s cesto ločeno na dva Spodnje Podravje, Ptuj  Zadeva »Biograd na morju« še vedno brez epiloga na sodiščih Hrvati čez elitno slovensko nepremičnino ob morju z Ta teden je na sodišču v Zadru razpisan narok za obravnavo zaradi ureditve lastništva nepremičnin 16 spodnjepodravskih občin v Biogradu na m m² velik del zemljišča, po katerem zdaj tečeta novo urejena cesta in pločnik. Posledično se je seveda znižala vrednost nepremičnine, ki je potencialn ceni (razumljivo) ni več bil pripravljen kupiti. Zadeve se še vedno rešujejo na sodišču. Del zemljišča sta 16 občinam Spodnjega Podravja občina Biograd na morju in Repub spornega, češ da gre za javni interes. Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  25. avgusta 2020 3Aktualno Slovenske nepremičnine nameraval kupiti eden najbogatejših Hrvatov Predujem je ptujski občini vplačalo podjetje Patting, v lasti varaždinskega podjetnika Davorja Patafte. Ta je hrvaški javnosti dobro poznano ime. Omenjeno podjetje sicer ne deluje več, ima pa Patafta ducat drugih, preko katerih se ukvarja z različnimi stvarmi. Podjetniško žilico je nasledil od svojega očeta. Med drugim je kupil tekstilno podjetje, je lastnik kar 400.000 kvadratnih metrov nepremičnin na otoku Žut, ustanovitelj letalskega podjetja Winair, lastnik lokal- nega varaždinskega medija Re- gionalni tednik, velik del posla pa mu predstavljajo komunalni odpadki. Prav z zbiranjem nevarnih odpadkov se ukvarja preko podjetja 2E, s katerim se zdaj dogovarja ptujska občina. Patafto so povezovali z va- raždinskim županom Ivanom Čehokom, s katerim naj bi Varaždin oškodovala za več deset milijonov kun. Zaradi teh očitkov so leta 2011 Patafto zaprli, a je za izpustitev vpla- čal 1,6 milijona evrov varščine, najvišjo v zgodovini Hrvaške. Zaradi poslovnih malverzacij z nepremičninami in sumljivimi pogodbami za komunalne posle je bil Patafta obsojen na leto in 8 mesecev zapora, Čehok pa na dve leti zapora. Sodni postopki so trajali vrsto let, vmes se je spreminjala tudi obtožnica, deli katere so padli v vodo, v nekaterih segmentih pa sta bila oba spoznana za kriva. Leta 2014 je Čehok odstopil, a je leta 2017 ponovno kandidiral in bil z 68 % glasov prepričljivo vnovič izbran za župana Varaždina. Patafta s 25-letnimi izkušnjami v podjetništvu je zdaj tudi mestni svetnik. Njegovo imetje je bilo pred kratkim ocenjeno na milijardo kun. Foto: varaždinske vijesti Davor Patafta Na novinarski konferenci na Brdu je šolska ministrica Simona Kustec jasno povedala, da je drža- va v obdobju epidemije šolam in vrtcem zagotovila maske, ker se jih ne trgu ni dalo dobiti. »Sedaj so maske postale naša vsakdanja real- nost,« je dejala. S tem pa preložila strošek nabave mask in razkužil, ki je tako kot milo bojda obvezna oprema, na šole in starše. Tudi iz dopisa obrambnega ministrstva, pod katerega sodi uprava za zašito in reševanje, šolskemu ministrstvu izhaja, da morajo vrtci in šole na svoje stroške zagotoviti zaščitna in druga sredstva ter opremo za naj- manj en mesec svojega delovanja, saj da je tako sklenila vlada sredi julija. Pisali smo že, da šole in vrtci to- vrstnega dodatnega denarja iz na- slova materialnih stroškov nimajo, na kar sta opozorili ravnateljici OŠ in vrtca Žetale Silvestra Klemen- čič, ki pričakuje pomoč države, in OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič, ki odločevalcem predlaga nakup pralnih mask. A iz te moke za zdaj še ni nastal noben kolač kruha, kar pomeni, da bodo vsaj za- četne stroške morale nositi občine, s čimer pa se seveda ne strinjajo. Župan Milan Gabrovec predlaga sofi nanciranje Župan občine Markovci Milan Gabrovec meni, da naj jih nosi tis- ti, ki je omejitve predpisal, torej država. »Ni pošteno, da se breme v celoti prevesi na ramena lokalnih skupnosti. Smo pa pripravljeni so- delovati, če bo država na primer fi - nancirala 10 mask za učence, bomo enak delež prispevali tudi mi.« Podobnega mnenja je generalna sekretarka Skupnosti občin Slove- nije Janja Vidmar. »Maske in razku- žila sodijo med temeljna zaščitna sredstva, ki bi jih morala država zagotoviti s skupnim naročilom vsem javnim zavodom. Imeli smo čas, da se na ravni države sistem- sko pripravimo na to situacijo, a tega nismo storili, tako smo obči- ne in zavodi ponovno prepuščeni samim sebi.« Bolj zadržana je majšperška žu- panja Darinka Fakin, saj pravi, da pravih informacij na občini še ni- majo. »Pralne maske smo občanom razdelili že ob začetku epidemije, ali jih bomo sedaj tudi učencem, še ne vem. Moramo se posvetovati s šolo, občinskim svetom.« Slovenija, Podravje  Kdo bo kril stroške razkužil in zaščitnih mask v šolah Ministrstvo predpisalo, stroške pa bodo nosile občine in starši S prvim septembrom bodo učilnice ponovno napolnili šolarji, seveda ob upoštevanju priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Osrednji zaščitni ukrepi ostajajo enaki kot ob koncu šolskega leta: higiena rok in kašlja, uporaba razkužil in zaščitnih mask. Pri tem se poraja pomembno vprašanje, kdo bo nosil stroške, ki bodo nastali z nabavo zaščitnih sredstev? Šole, vrtci, posledično občine in starši! Foto: Zarja Jana Maske morajo nositi zaposleni in učenci, starejši od 12 let, slednji, kadar so izven matične učilnice učne skupine. Osnovnošolcem NIJZ dopušča namesto rabe maske uporabo šala, rute ali podobne oblike zaščite. Fotografi ja je simbolična. Župana Toplaka bolj kot maske skrbijo šolski prevozi Tudi podlehniški župan Sebastian Toplak konkretnih odgovorov še ni mogel dati. »Nekaj zaščitnih sredstev smo sicer že nabavili, pričakujem pa podrobnejše informacije iz šole. Smo pa na srečanju županov in političnega vrha na Brdu govorili o organizaciji šolskih prevozov, saj bi obstoječe omejitve glede zagotavljanja razdalje na avtobusih pomenile enormno povišanje stroškov. Obljubljeno nam je bilo, da bodo pristojni predstavniki politike pri NIJZ še enkrat preverili možnosti rahljanja ukrepov, v kolikor pa to ne bo mogoče, so nam na infrastrukturnem ministrstvu obljubili pomoč.« Foto: Zarja jana zgradili cesto, pločnik ... morju. Hrvaška stran jim je na elitni lokaciji dobesedno odtujila okrog 1.500 ni kupec – kljub vplačanemu predujmu – po tem posegu po prej dogovorjeni Foto: ČG blika Hrvaška odtujili. Sodišče v tem ne vidi nič dela. Bi pa to seveda pomenilo manjši izkupiček. Varaždinsko pod- jetje Patting (danes 2E) je leta 2008 vplačalo aro v višini 311.000 evrov, celotna kupnina pa naj bi znašala 1,1 milijona evrov. A do izplačila preostanka kupnine v vmesnem času ni prišlo prav zato, ker sloven- ska stran zaradi spremenjenih raz- mer ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti. Na podrobnejša vpra- šanja o tem, ali tečejo na vplačan predujem tudi obresti in kakšen znesek bodo občine Spodnjega Podravja v primeru, da bo investi- tor to zahteval, morale vrniti, na MO Ptuj niso odgovorili. Ptujska občina sicer omenjene- ga predujma leta 2008 ni razdelila med vse občine solastnice premo- ženja, saj da čakajo na dokončno izpeljavo posla. Hrvati odtujili 1.500 m² površine zemljišča, ki je bilo v lasti slovenskih občin Ključni problem pa predstavlja dejstvo, da vse parcele, ki naj bi bile v lasti občin Spodnjega Pod- ravja, po novem zemljiškoknjiž- nem izpisku niso več njihova last. Kupec naj bi kupil po pogodbi 4.894 m² površine, po uzurpaciji pa je od šestih parcel ostalo le še 3.363 m². Na delu parcel se je na- mreč vknjižila država Hrvaška in zadarska županija. Uredili so ces- to, pločnik in objekt v marini. Pro- blem je toliko večji, ker je Hrvaška leta 2011 sprejela zakon, po kate- rem ceste ne morejo biti predmet zasebne lastnine. Na zemljišču, ki je v lasti 16 ob- čin, je nekoč stal počitniški dom, danes so to le še ruševine ob ma- rini, v neposredni bližini centra mesta. Občina Ptuj ima letno ok- rog 3.000 evrov stroškov samo z vzdrževanjem objekta. V vsakem primeru bo potrebna nova cenitev čistega deleža po no- vih izpiskih, čemur bo bržkone sle- dila prodaja zemljišča po nižji ceni. Na omenjeni nepremičnini je inve- stitor nameraval graditi turistične kapacitete. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 4 Vlada je na to temo navedla, da je bilo po podatkih iz druge polo- vice julija na NIJZ zaposlenih 87 zdravnikov specialistov za polni ali vsaj 80-odstotni delovni čas, 13 zdravnikov z dopolnilnim delov- nim razmerjem in 13 specializan- tov javnega zdravja. Od celotnega števila zdravni- kov specialistov jih je 28 delalo na področju nalezljivih bolezni. Kot so še pojasnili, število zdravni- kov specialistov stagnira že nekaj časa, ker je bilo število speciali- zantskih mest v preteklosti precej omejeno. Za specializacijo iz javnega zdravja pa do pred nekaj leti niti ni bilo posebej velikega interesa. Na predlog NIJZ za povečanje števila specializantov javnega zdravja bo že na letošnjem razpisu za speci- alizacije razpisanih šest mest za specializacijo iz javnega zdravja. Enako naj bi ostalo vsaj še nasled- njih pet let. »S takšno dinamiko bi lahko v naslednjih desetih letih pri- dobili vsaj 10 dodatnih zdravnikov specialistov za področje epidemio- logije nalezljivih bolezni,« ocenjuje vlada. torek  25. avgusta 20204 Podravje Slovenija, Podravje  Vlada za več epidemiologov Povečanje razpisanih specializacij Stroka je od začetka epidemije že večkrat opozorila na majhno število epidemiologov pri nas, zaradi česar ob večjem številu dnev- no odkritih novih okužb ne bi več zmogli opravljati svojega dela. »V tujini se s tem ukvarja en epidemiolog na 10.000 prebivalcev, pri nas imamo enega epidemiologa na 50.000 prebivalcev ali več,« je izpostavila epidemiologija Marta Grgič Vitek iz centra za nalezljive bolezni NIJZ in opozorila, da je 30 novih okužb dnevno že »kritična številka« za epidemiološko službo. Starše  Pridobitev za športnike 10.000 evrov za nogometaše Pred kratkim so iz občine sporočili dobro novico za vse no- gometne navdušence. V športnem parku v Marjeti na Dra- vskem polju bo do jeseni postavljeno nogometno igrišče z umetno travo. Postavilo ga bo lokalno športno društvo, pri investiciji pa bo pomagala občina. »Igrišče, ki bo postavljeno na dotrajani asfaltni površini, bo merilo 40 metrov v dolžino in 20 metrov v širino. Opremljeno bo z ograjami in zaščitnimi mrežami. Celotna investicija je vredna slabih 16.500 evrov, občina pa bo pri tem zagotovila 10.000 evrov. Preostalo vrednost igrišča bo fi nanciralo ŠD Marjeta ter s prostovoljnim delom pripravilo teren za postavitev igrišča,« so povedali na občini. Tako ugodno ceno pa so dosegli, ker gre za rabljeno igrišče. »Izvedeli smo, da se prodaja rabljeno igrišče, ki je v dobrem stanju. Ker tako igrišče v našem društvu potrebujemo, smo za podporo prosili občino, kjer so nam prisluhnili. Ker gre glede na novo opremo za tako igrišče v tem primeru za več deset tisoč evrov nižjo ceno, igrišče pa nam bo še dolgo služilo, so nas v prizadevanjih podprli,« je povedal predsednik ŠD Marjeta na Dravskem Polju Iztok Ornik. Koristno predvsem za najmlajše Pod okriljem športnega društva že več kot sedem let deluje tudi nogometna šola. »Trenutno so med mlajšimi selekcijami aktivne ekipe U7, U9, U11, U13 in U15, nato pa še člani in veterani. Igrišče bomo koristili vsi, bo pa to izjemna pridobitev predvsem za najmlajše nogometaše, saj bomo lahko trening organizirali na bolj omejenem prostoru. To nam bo zagotovilo tudi več varnosti,« je izpostavil Ornik. Sicer pa bodo na njem dobrodošli vsi ljubitelji nogometa in šolske skupine otrok. V prvi vrsti pa gre za pomembno pridobitev za vse nogometne selekcije, ki bodo imele možnost treningov tudi v slabših vremenskih razmerah. »Sedaj bomo lahko trenirali tudi v primeru snega, saj se ta površina lahko pluži,« je še dodal Ornik. Člani športnega društva so dela na terenu že začeli, saj si želijo igrišče postaviti čim prej. IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilstvo Medpodjetniški izobraževalni center Višja strokovna šola ŠE VEDNO SE NAM LAHKO PRIDRUŽITE V PROGRAMIH:  SLAŠČIČAR  PEK  MESAR  POMOČNIK V BIOTEHNIKI INOSKRBI  ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK(3+2)  INŽENIR ŽIVILSTVA INPREHRANE ZA INFORMACIJE O VPISU: Raziščite in obiščite:www.icp-mb.si Pišite: info@icp-mb.si Pokličite: 02 320 8616 Z znanjem rastemo in se povezujemo. Foto: KG Konec naslednjega meseca naj bi bila zaključena gradbena dela v Zdravstvenem domu Ptuj, ki jih izvaja podjetje GP Project Ing. To je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano na javnem razpisu lani po- leti. Ponujena cena 950.000 evrov pa je bila celo nižja od projektant- ske ocene. V nekaj manj kot letu dni so pos- krbeli za nadzidavo 650 m² povr- šine nad zobozdravstvom, kamor bodo preselili preventivno dejav- nosti in dispanzerja za mentalno zdravje, zraven ambulant pa bodo tam uredili še predavalnico, telo- vadnico in antistresno sobo. „V pritličju, kjer trenutno še delujeta dispanzer za mentalno zdravje in preventivna dejavnost, pa bomo uredili nove ambulante splošne medicine. To od nas zahtevajo tudi normativi. To pomeni, da se bomo v naslednjem letu morali lotiti tudi prenove starih prostorov. Investi- cijo, ki je v teku, v celoti fi nancira Zdravstveni dom, upamo pa, da si bomo za ureditev oziroma preno- vo obstoječih prostorov uspeli za- gotoviti evropska sredstva,“ pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Zagotovitev primernih prosto- rov v tem zavodu ostaja ena njenih prioritetnih nalog. Rezultat tega je težnja po vedno novih investicijah in posodabljanju tako prostorov kot opreme. Kot pravi direktorica, sočasno skrbijo tudi za kadrovsko izpopolnjevanje. Trenutno je v ZD Ptuj 250 zaposlenih, ki skrbijo za 70.000 pacientov. Primerni pro- stori, oprema in usposobljen kader so ključni za zagotovitev primerne zdravstvene oskrbe v regiji. Na pri- marnem nivoju jim to dobro uspe- va, medtem ko njihovi sosedje na sekundariju, v ptujski bolnišnici, še vedno nimajo nikakršnih novih in- formacij o tem, kdaj – če sploh – se bodo pognali gradbeni stroji in se bo začela tudi gradnja dolgo priča- kovanega urgentnega centra. Ptuj  Investicija v zdravstvenem domu se zaključuje Katere ambulante se bodo selile Oktobra lani se je v Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj začela ena večjih investicij, vredna nekaj manj kot milijon evrov. Gre za nadzidavo, s katero bodo pridobili 650 m² dodatnih površin. V nove prostore bodo preselili preventivno dejavnost in dispanzerja za mentalno zdravje, sočasno pa sprostili stare prostore za ureditev novih ambulant splošne medicine. Foto: ČG Dela naj bi končali konec naslednjega meseca. „Trenutno so težave, saj ljud- je zbegano iščejo sanitarije. Us- merjevalne table se ravno ure- jajo in upamo, da potem težav več ne bo. Kar se tiče označitev lokalov, pa imamo precejšen problem. Zunaj ne smemo ozna- čiti z ničimer, lahko je le vidno iz lokala ven. Vendar pa ne bi želeli montirati pretiranih svetlobno- tehničnih rešitev v samem loka- lu, saj menimo, da ne bo videti prav lepo. Tako se sedaj kavar- na opazi zaradi zunanje terase, večja težava pa je s Ptujskim škrniclom, ki ga ljudje prezrejo,“ pojasnjuje Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, ki je upravljavec celotne ptujske tr- žnice. Zakaj usmerjevalnih tabel niso uredili takoj po zaključku investicije in ali drži, da je razlog zahteva arhitekta, na ptujski ob- Ptuj  Usmerjevalne table po mestu so prepovedane Še pot do stranišča ni enostavna ... Ker na ptujski tržnici ni usmerjevalnih tabel, več mesecev po odprtju te investicije marsikdo še vedno zbegano išče pot do javnega stranišča. Table naj bi kmalu postavili, da so do tega prišli, pa je bilo treba veliko usklajevanj. Medtem ko bo usmerjevalna tabla za stranišče kmalu postavljena, pa lokala in trgovine ne smejo označiti oziroma jih lahko le v notranjosti. Foto: ČG Ker ni usmerjevalnih tabel, marsikdo sploh ne ve, da je na tržnici lepo urejeno, sodobno stranišče. čini odgovarjajo, da je za usklaje- vanje zadolžen upravljavec: „Po naših informacijah so usmerje- valne table za javne sanitarije in video nadzor usklajene in v fazi pridobivanja ponudb. Zaradi do- pustov pa realizacija traja neko- liko dlje.“ Po koncu dopustov bo torej končno „znana“ pot do ptujskih javnih stranišč. Ta so dejansko postavljena v kotu objekta in neopazna. Lokala pa tudi v pri- hodnje zunaj ostajata brez ozna- čevalnih tabel. Arhitekt Tomaž Krušec pravi, da je mnenje in pogoje za posta- vitev usmerjevalne table za stra- nišče občini posredoval že pred meseci in da so zadeve v celoti usklajene. Zakaj lokala zunaj ne smeta biti označena, ni odgovo- ril, češ da je za podajanje infor- macij pristojna ptujska občina. Skorajda vsak segment preno- ve tržnice je spremljal kak zaplet; od izbire betonov, do stolov in ograje. Zdaj pa je očitno še zaplet zaradi povsem enostavnih tabel, ki bi bile funkcionalne, a očitno z vidika stroke neestetske. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 5 Na postopek izbire novega di- rektorja agencije je v preteklem tednu padlo težko breme pomi- slekov. Prav tako pa se je senca dvoma zgrnila na samega župana Danijela Vrbnjaka, ki je bil deležen ostrih očitkov, da je kot župan na podlagi politične moči močno pre- koračil svoje pristojnosti in vplival na postopek izbire kandidata za novega direktorja. Ta je na očitke odgovarjal že neposredno na sami seji, vendar mu člani NSi niso ver- jeli. To je še posebej poudaril bivši župan Alojz Sok: »Ne verjamem izjavam, da župan nima nobenega vpliva pri imenovanju direktorja tako pomembne institucije, kot je razvojna agencija. Ne verjamem, da se župan in kandidat od prej ne poznata, čeprav sta se med sejo preko video konference tikala. To je zgodba za bizgece! To je bilo zelo dobro premišljeno in zastav- ljeno in se je kandidata verjetno po strankarski liniji potegnilo v ormoško zgodbo, ki pa ne bo dala rezultata!« Vse dogajanje okoli iz- bire kandidata po mnenju svetnika Simona Kolmaniča prinaša slabe posledice, saj naj bi se na ta način po občini in tudi izven nje okrepi- lo prepričanje, da na razpisu ne more uspeti kandidat, če ni bil že predhodno izbran. Vse to pa naj bi odvračalo kakovostne kandidate od tega, da se prijavljajo na razpi- se. »Bojim se, da bo občina zaradi tega stagnirala in v prihodnje tudi nazadovala. Samo dobri kadri so pogoj za to, da smo lahko v ostri konkurenci in na tem področju tudi uspešni,« je ocenil Kolmanič. V KVIAZ-u niso imeli dovolj podatkov Tako je ugotovil član KVIAZ-a svetnik Kolmanič iz NSi. Pri svoji presoji namreč niso imeli nobenih podatkov, ki bi pojasnili odločitev sveta zavoda pri izbiri kandidata za direktorja agencije. »Vse to, kar smo na sami seji občinskega sveta izvedeli o točkovanju svetni- ka Janija Ivanuša, so informacije, ki so prišle postrani in so nepre- verjene ter zelo moteče. Svetni- ki torej ne dobimo kakovostnih informacij, kaj se je pravzaprav dogajalo,« je dejal Kolmanič. Prav tako pa je jasno in glasno povedal, da je predsednik KVIAZ-a Branko Šumenjak članom dal vedeti, da je točkovanje in izbira kandidata za direktorja agencije stvar sveta zavoda, v katero se člani ne smejo vtikati. »Odgovor na vsa vprašanja se je glasil, da je svet zavoda tako odločil in mi moramo to odločitev spoštovati,« je še dodal Kolmanič. NSi se ne strinja s prioritetno listo občinskih investicij Na novinarski konferenci je so- deloval tudi svetnik Jožef Cajnko, ki je izpostavil, da je župan zane- maril nujnost nekaterih investicij. »Cesta na relaciji Ormož–Sveti Tomaž je dotrajana, gre za relacijo ceste med vasema Bresnica in Bra- tonečice. Novi župan se je ravno pred dnevi peljal po tej cesti in ne vem, ali je opazil, da med asfaltom že poganja trava. Nisem prepri- čan, ali je imel osebnega šoferja ali je med vožnjo gledal v nebo, saj je po njegovih načrtih preplastitev te ceste v planu šele v letu 2022,« je navrgel Cajnko, ki pa ne goji po- sebnega upanja, da bi se lahko na tem mestu karkoli spremenilo. torek  25. avgusta 2020 5Politika V prihodnje trije tipi domov za ostarele Po mnenju ministra, pristojnega za socialo, Janeza Ciglerja Kralja je ključno, da bo nov sistem, ki ga zakon prinaša, ljudem omogočil, da čim dlje ostanejo doma. Če morajo v institucijo, pa jim je treba zagotoviti dostojanstveno bivanje, za kar so predvideli tri tipe domov glede na potrebe starejših, ki v njih živijo, to so bivalni, oskrbni in negovalni dom, je navedel. Ob tem je pojasnil, da večina domov ostane v domeni njegovega ministrstva, s čimer ohranjajo socialni vidik bivanja starejših v domovih. Obstanek agencije, da ali ne? Tudi to vprašanje naj bi na seji KVIAZ-a pretresali svetniki. Kolmanič je sicer na tiskovni konferenci NSi izpostavil, da naj bi Branko Šumenjak kot predsednik KVIAZ-a navrgel izbiro, ali kandidata Mateja Rogača potrdijo za direktorja agencije, ali jo zaprejo. Kolmanič je pri tem dejal, da je imel občutek, da ima pred seboj zaprto izbiro zgolj teh dveh možnosti in da možnost zaprtja agencije pač ni bila sprejemljiva. »Tako je bilo razumeti Šumenjakovo razpravo, ki pa je res predstavljal svoje mnenje,« je še dodal Kolmanič. Branka Šumenjaka smo prosili za pojasnilo, a je zatrdil: »Na KVIAZ-u smo obravnavali zgolj vprašanje, v kaki obliki bi agencija v prihodnje delovala in ali bi jo morebiti priključili kakemu drugemu zavodu. Nikakor pa ni bil na mizi predlog, da se ta agencija zapre in se aktivnosti na tem območju ustavijo.« Kot so pojasnili predstavniki ministrstev za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in ena- ke možnosti, predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo omogoča povezovanje sistema socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe z namenom celostne oskr- be uporabnika in povezuje vse sisteme, znotraj katerih bodo upo- rabniki prehajali glede na svoje potrebe. Posameznik bo lahko ko- ristil brezplačne storitve na domu ali v instituciji. Pri minimalni plači 11, pri povprečni 21 evrov mesečno Tako bi prispevna stopnja za ob- vezno zavarovanje za dolgotraj- no oskrbo znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se za 0,4 odstotne točke znižala prispevna stopnja iz naslova obveznega zdravstve- nega zavarovanja. Posameznik z minimalno plačo bi tako v sveženj za dolgotrajno oskrbo prispeval mesečno 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, posameznik s povprečno plačo 21 evrov, za upokojence pa bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje v višini sedem evrov. Po predlogu zakona bi se tako zmanjšali stroški, ki jih mora ose- ba plačati v institucionalnem varstvu. Pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju ali priprava in dajanje zdravil bi se namreč v celoti zagotavljale iz javnih virov, zbranih v blagajni dolgotrajne oskrbe. Posameznik pa bi moral plačati strošek namestitve in bi- vanja. Zato, da bi zakon dejansko za- živel tudi v praksi, bo potrebnih približno 340 milijonov evrov. Iz obstoječih javnih virov naj bi se preneslo dobrih 305 milijonov evrov, dodatno pa je treba zbrati še 336 milijonov evrov. Prav ta del naj bi se zbral s prispevki oz. novi- mi davkom od plač zaposlenih. Tudi možnost dodatnega zavarovanja za brezplačno bivanje v domu Z dodatnim prostovoljnim zava- rovanjem bi bil lahko posameznik upravičen tudi do storitev, ki niso vključene v osnovni paket storitev dolgotrajne oskrbe, denimo do namestitvenih storitev, kar prav- zaprav pomeni, da bi lahko bival v domu za upokojence zastonj. Javna razprava o zakonu bo po navedbah ministra za zdravje To- maža Gantarja trajala 45 dni, od- visno od pripomb pa jo bodo lahko tudi podaljšali. Slovenija  Končno na mizi tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi S prispevkom od plače do cenejšega bivanja v domu upokojencev Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki začenja javno razpravo, predvideva 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgo- trajno oskrbo. Ta nova prispevna stopnja bi bila 1,47 odstotka, pri čemer pa bi se zaposlenim nekoliko znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ormož  V NSi ne verjamejo zagotovilom župana Vrbnjaka o izbiri kandidata Alojz Sok: »To je zgodba za bizgece!« Čeprav se je na prvi pogled zdelo, da je zgodba z imenovanjem direktorja Javne razvojne agencije Ormož že dobila svoj epilog in so pristojni pojasnili svoja postopanja, se napetost političnega ozračja v Ormožu še zdaleč ni umirila. Člani NSi so pretekli četrtek zopet skočili na noge ter na tiskovni konferenci jasno in glasno opozorili na svoje pomisleke. Foto: KG Z leve: Jožef Cajnko, Alojz Sok in Simon Kolmanič Foto: Dreamstime/M24 Slovenija  V javni obravnavi predlog novega zakona Necepljenih otrok ne bo mogoče vpisati v vrtec Predlog zakona o nalezljivih boleznih določa, da neceplje- nih otrok ne bo mogoče vključiti v javno fi nanciran vrtec ter nekatere srednje in visoke šole ter fakultete. Po besedah državne sekretarke Tine Bregant želijo s tem preprečiti ne- upravičeno izogibanje cepljenju in zaščititi populacijo. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Bregantova je opozo- rila, da skušajo nekateri starši neupravičeno zavlačevati s cepljenjem otrok, včasih tudi tako dolgo, da otroci vmes že zrastejo, v tem času pa ogrožajo vse druge. Posledica tega so bile po njenih besedah tudi nekatere okužbe z ošpicami. Številne omejitve za necepljene otroke in mladostnike Foto: Dremastime/M24 Sistem po njenih besedah po novem ne bo dopuščal takšnega zav- lačevanja. Otroci, ki ne bodo cepljeni v skladu s programom cepljenja, tako ne bodo mogli biti vključeni v javni vrtec ali v javno sofi nanci- ran zasebni vrtec, prav tako jih ne bo mogoče vpisati »v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva«. Necepljeni otroci se tudi ne bodo mogli udeležiti organiziranih letovanj, ki so fi nancirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Še vedno pa bo mo- goče necepljenega otroka vpisati v šolo, saj je ta po zakonu obvezna. Vse omenjene omejitve po besedah Bregantove ne bodo veljale za otroke, ki jih ni mogoče cepiti zaradi objektivnih razlogov. O (ne) obveznosti cepljenja bo v tem primeru odločala posebna komisija, po odločitvi slednje pa bo podatek, da za otroka ni obvezno cepljenje, v elektronski sistem vnesel njegov pediater. Pri določbah glede cepljenja so po besedah Bregantove krmarili med zaščito populacije in pravicami posameznika. »Nismo želeli bili preveč restriktivni, smo pa želeli zaščititi populacijo,« je dejala. Pred- log bo v javni obravnavi do 30. septembra. Zakon predvideva tri vrste karantene S predlogom novega zakona na novo urejajo tudi področje epide- miološkega spremljanja nalezljivih bolezni in okužb. Predlog zakona tako določa tri vrste karantene za okužene – karanteno na domu po tesnem stiku z okuženo osebo, karanteno na domu po prihodu z ob- močij z visokim tveganjem ter karanteno, s katero se osebi deloma ali v celoti omeji svobodo gibanja, kar velja zlasti za težke nalezljive bolezni, kot so na primer kuga, ebola in podobno. Opredeljuje tudi institucije, ki odredijo karanteno, saj je bilo do zdaj na tem področju nekaj zagat. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 6 Na papirju je glede urejanja mest za odpadke vse sicer re- šeno idealno: v odloku o načinu opravljanja obveznih gospodar- skih javnih služb ravnanja s komu- nalnimi odpadki in v tehničnem pravilniku o ravnanju s komunal- nimi odpadki MO Ptuj je zapisa- no, da se morajo zbirna mesta za mešane komunalne odpadke ob večstanovanjskih objektih posta- viti na pripadajoča zemljišča k tem stavbam. Stanovalci enega hodnika ostali brez funkcionalnega prostora za svoje posode Lokacija postavitve zbirnega mesta na skupnem funkcional- nem zemljišču za večstanovanjske stavbe Ulice 25. maja 3–9 in Ulice 5. prekomorske 11 je bila potrjena 26. aprila 2018. Zapletati pa se je začelo po po- stavitvi zbirnega mesta etažnih lastnikov stavbe Ulice 25. maja 9 in Ulice 5. prekomorske 11 na delu zemljišča, ki je pred stavbo Ulice 25. maja 9. Do postavitve zbirne- ga centra za oba vhoda so na tem delu skupnega funkcionalnega zemljišča posode za odpadke ime- li tudi lastniki vhoda Ulice 25. maja 7, a so ostali zunaj te nove uredi- tve, pri svoji lameli pa naj ne bi imeli dovolj funkcionalnega pros- tora, da bi lahko glede na spreme- njene razmere tam postavljali svo- je posode za odpadke. To bi bilo moteče tudi zaradi smradu, ker bi bile posode preblizu atrija. Posledično so jih pač prestavili na javno površino, in sicer kar na vhod otroškega igrišča, med be- tonska korita, kamor pa jih sploh ne bi bili smeli postaviti ne samo zaradi samega namena površi- ne, ki je namenjena aktivnemu in zdravemu preživljanju prostega časa otrok, temveč zaradi var- nosti in ekoloških vidikov. Zdaj posode stojijo na prostem in so dostopne vsem, vsi drugi vhodi pa jih imajo postavljene v zaprtih in varnih prostorih, kamor razen sta- novalcev nima vstopa nihče drug. Že eno leto čakajo na rešitev – najem občinskega zemljišča „Skupno funkcionalno zemlji- šče se je razdelilo na hodnike. Stanovalci so zahtevali oz. želeli imeti posode za odpadke v dolo- čenem prostoru pod določenimi pogoji, da jih lahko zaklenejo in da se obračun po odloženih od- padkih opravi po tem, koliko so odložili. Bistveno je, da smo se dogovorili, da bomo na funkcio- nalnih zemljiščih vsakega hodnika uredili prostore za odpadke. Tako smo si prostor uredili tudi stano- valci Ulice 25. maja 9 in Ulice 5. prekomorske 11. Zunaj pa je ostal hodnik Ulice 25. maja 7, ki nima funkcionalnega zemljišča. Vsi so vedeli, da se ne morejo vključiti v že postavljene bokse. Prostor v njih je omejen na pet posod. Stanovalci enega hodnika ne mo- rejo obremenjevati stanovalcev drugih hodnikov. Pričakovali smo, da se bo problem hitro rešil, saj možnosti so, a še po enem letu nimamo nobenih informacij,“ je v imenu prizadetih stanovalcev povedal Stojan Žižek. Praviloma bi moral imeti vsak objekt funk- cionalno zemljišče, na katerem bi imel zbirna mesta in podobne objekte. Ponekod so problemi tudi zato, ker kljub odločbam geo- Slovenjebistriška občina je v zadnjih desetih letih v novogradnje ali obnove vrtčevskih prostorov vložila med 10 in 14 milijoni evrov. Zakaj tolikšen razpon med podat- koma? Ker je v dveh primerih obči- na gradila šolo z vrtcem in torej ni šlo za ločeni investiciji. Kljub temu je spisek investicij dolg. Slovenska Bistrica je pod taktirko Ivana Ža- garja zgradila kar pet novih vrtcev, več prizidkov in uredila ali preure- dila obstoječe prostore, jih ener- getsko prenovila. Zadnji v vrsti novogradenj je bil vrtec v Laporju. Grajen je sodobno in samooskr- bno, s svojo sončno elektrarno, iz naravnih materialov. Prostor nudi za zdaj štirim igralnicam, možnost je razširitev na pet, vsaka igralnica ima še teraso, v sredini vrtca pa je tudi velik skupni prostor. Sodobnih, energetsko varčnih vrtcev bi si seveda želeli tudi na Ptuju, kjer je bila večina zgradb zgrajenih pred 40 ali 50 leti, dve enoti vrtca pa domujeta v zgrad- bah z letnico 1900. Kaj se je torej v zadnjih 10 letih, ko so se na žu- panskem stolčku zamenjali Šte- fan Čelan, Miran Senčar in Nuška Gajšek, gradilo na Ptuju? Ptujski seznam je neprimerno krajši kot bistriški. V letu 2007(!), torej pred 13 leti, je bila zgrajena enota Zvon- ček, ki je bila lani odplačana, v letih 2010/2011 je bila postavljena enota Podlesek, MO Ptuj je zgradila še prizidek k enoti Marjetica in izved- la energetsko sanacijo enot Vrtca Ptuj. Preostali denar je šel za inve- sticijska vlaganja. Skupno je MO Ptuj v predšolsko vzgojo v zadnjih 13 letih investirala slabih pet milijo- nov evrov. Znesek ni majhen a še zdaleč ne dosega potreb in želja, sedanji in bodočim županjam/žu- panom pa nalaga težko breme. Centralni kuhinji ptujskega vrtca grozi zaprtje Izpostaviti je treba enoto Nar- cisa, ki biva v več kot 100 let stari stavbi pod ptujskim gradom in ki še ni bila deležna energetske obnove, ter enoto Mačice s cen- tralno kuhinjo iz leta 1971, ki je postavljena v neposredni bližini Zdravstvenega doma Ptuj. Večkrat je bila v načrtu selitev celotnega objekta Mačic na drugo lokacijo, a ostalo je le pri besedah, čeprav so torek  25. avgusta 20206 V središču Ptuj zaostaja za Slovensko Bistrico v vseh pogledih Tokrat smo primerjali investicije v predšolsko vzgojo dveh primerljivih občin. Mestna občina Ptuj šteje 23.530 prebivalcev, Slovenska Bistrica 25.827 in se po številu prebivalcev uvršča na 12. mesto v državi, Ptuj pa na 14. Občinska blagajna najstarejšega mesta naj bi letos obsegala slabih 30 milijonov evrov prihodkov, slovenjebistriška nekaj manj kot 27 milijonov evrov. Površina prve je 67 km2, druge kar 260 km2. Statistični podatki iz leta 2018 še razkrivajo, da je v mestni občini skupaj delovalo 13 vrtcev, obiskovalo pa jih je 938 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1 do 5 let, jih je bilo 77 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V osnovnih šolah pa se je v šolskem letu 2018/2019 izobraževalo približno 1.880 učencev. V Slovenski Bistrici je delovalo 14 vrtcev, ki jih je obiskovalo 1.121 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1 do 5 let, jih je bilo 83 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2018/2019 izobraževalo približno 2.390 učencev. Slov. Bistrica, Ptuj  Primerjava največjih občin v regiji razgalila izgubljenost Ptuja Bistričani za novogradnje in obnove vrtcev več ko Vrtčevske zgradbe na Ptuju s centralno kuhinjo kličejo po prenovi. Zgolj nujna investicijska vlaganja so ocenjena na dva milijona evrov, da potreb reševala občina Slovenska Bistrica, ki je se je lotila načrtne ureditve prostorskih težav za svoje najmlajše občane in občanke. Novozgrajeni Vrtec Laporje je letos spomladi spr Posode za Foto: Aleš Kolar Vrtec v Ozki ulici v senci bistriškega gradu gosti predvsem otroke prvega starostnega obdobja, ki so do izgradnje prepotrebnega novega objekta svoje vragolije izvajali v manj primernih prostorih v blokovskem naselju. Ptuj  Zagate pri urejanju zbirnih centrov za posode za odpadke v blokovskih naseljih Kje naj stojijo posode za odpadke: na f V blokovskih naseljih, zgrajenih v 80. letih prejšnjega stoletja, imajo nemalo težav ne samo s pomanjkanj zbirna mesta tudi ni bilo predvidenih t i. funkcionalnih zemljišč. Foto: Črtomir Goznik Gregor Uhan in Alen Hodnik: „Za Ulico 25. maja 7 smo tako kot za vse druge vhode na tem območju predlagali, da se zbirno mesto za posode za odpadke postavi na pripadajoče funkcionalno zemljišče.“ Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 7 detske uprave upravniki niso ure- dili vpisov v zemljiško knjigo. Upravnik vhoda stavbe Ulice 25. maja 7, podjetje Atrij nepre- mičnine, je na možen zaplet ob predvideni postavitvi zbirnih mest za odpadke po vsakem hodniku opozoril že ob postavitvi le-tega za omenjena vhoda. Na predlog etažnih lastnikov so predlagali, da se zbirni prostor uredi nasproti njihove stavbe na zemljišču v las- ti MO Ptuj. Svetovalec v oddelku za gospodarske javne službe MO Ptuj Tadej Zorec jih je julija lani zato pozval, da naj na MO Ptuj naslovijo pisno vlogo, za kar bi bilo treba skleniti tudi najemno razmerje. Možnost takšne posta- vitve si bo na terenu samem ogle- dala komisija skupaj z upravnikom objekta in izvajalcem komunalne javne službe. To pa bi bilo mogoče le, če na funkcionalnem zemljišču po ugotovitvi komisije ne bi bilo dovolj prostora, jim je bilo še po- jasnjeno, saj sicer pravne podlage za postavitev posod za odpadke na javni površini ni. Vlogo je MO Ptuj prejela konec julija lani. V dobrem letu je stanje na te- renu še vedno nespremenjeno. Ogleda komisije na terenu, ki bi podala rešitev, še do danes ni bilo. V oddelku za gospodarske dejavnosti MO Ptuj so ga sicer planirali v začetku letošnjega leta, sta povedala strokovni sodelavec Tadej Zorec in namestnica vodje oddelka za gospodarske javne službe Marijana Nikšič Zorko, a so ga zaradi korona krize morali prestaviti. Zdaj naj bi ga opravili v najkraj- šem možnem času. Če soglasja o lokaciji ni, odločbo izda inšpektor V podjetju Javne službe Ptuj pa so pojasnili, da so izris postavitve posod za odpadke naredili za vsak vhod posebej na funkcionalnih zemljiščih. Postavitev z najemom ali zakupom na javnih površinah pa je izjemoma mogoča le v tistih primerih, ko objekti nimajo pripa- dajočih funkcionalnih zemljišč oz. so ta premajhna. „Če ni soglasja o tem, kje naj bi bile posode postavljene, je inšpek- cija tista, ki bo določila prostor za postavitev zbirnega centra. Za Ulico 25. maja 7 smo predlagali, da naj se postavi na funkcionalnem zemljišču tako, kot imajo to ureje- no vsi bližnji bloki. Če pa se bodo z MO Ptuj dogovorili o najemu javne površine, mi temu ne bomo na- sprotovali, le dostopno mora biti za vozila za odvoz odpadkov. Tre- ba pa je priti do nekega konsenza. Mi glede tega nimamo nobenih pooblastil, inšpektor je tisti, ki izda odločbo v primerih, ko se glede lo- kacije ne morejo dogovoriti,“ sta povedala direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik in sodela- vec Gregor Uhan. torek  25. avgusta 2020 7V središču Bodo zaradi pomanjkanja prostora urejali celo podzemne zbiralnike? Z lokacijami za zbirne centre odpadkov imajo težave tudi pri nekaterih drugih blokih. Največji problem pa je tam, kjer nimajo funkcionalnih površin. Tudi zato se bo reševanja teh vprašanj treba lotiti sistematično in celovito po karejih, ponekod tudi s podzemnimi zbiralniki. Pri tem pa bo treba prekiniti prakso „prostega“ postavljanja zbirnih centrov, saj se ti kljub izdelanim predlogam po zunanjosti od vhoda do vhoda razlikujejo. Četudi so posode za odpadke skrite, je pogled na takšno (ne)urejenost vse prej kot lep. Foto: Črtomir Goznik Funkcionalni prostor pri vhodu Ulice 25. maja 7 naj bi bil premaj- hen za postavitev zbirnega mesta za mešane komunalne odpadke, pa tudi sicer ni primeren iz sanitarnih razlogov (zaradi smradu), ker bi bile posode preblizu atrija. obnovo ali selitev podprli številni politiki. Prav tako so bile izvedene manjše investicije, tudi energetska sanacija, vendar so pomembnejše ves čas prestavljali. A v nedogled to ne bo šlo, opozarja ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak. Spomnila je, da je že pred leti sanitarna in- špekcija zagrozila z zaprtjem cen- tralne kuhinje, kjer zaposleni prip- ravijo tri obroke dnevno za skoraj 1.000 otrok in zaposlene. »Za vse enote smo pripravili oceno stanja in evidenco potrebnih vlaganj, ki jo dopolnjujemo. Za nujno inve- sticijsko vzdrževanje in zamenja- vo dotrajanih osnovnih sredstev v obstoječih objektih bi po oceni, ki smo jo posredovali tudi na MO Ptuj, potrebovali okrog 2,2 milijo- na evrov,« je ocenila Vučakova. Največji delež predstavlja ocena investicijskega vzdrževanja v ome- njenih Mačicah, to pa zajema sana- cijo sanitarij v vseh oddelkih, uredi- tev in menjavo dotrajanih vodovo- dnih, električnih in kanalizacijskih napeljav, ureditev meteornih voda v kleti, zamenjavo prezračevalne- ga sistema in plinskih inštalacij ter ureditev dietne kuhinje. Tudi v drugih devetih enotah nastaja vse daljši spisek potreb zaradi dotraja- nih osnovnih sredstev. To pomeni ot 10 milijonov, Ptujčani pol manj bnih obnov ali novogradenj sploh ne omenjamo. Te izzive pa je za razliko od Ptuj zadnja leta uspešno Foto: Mojca Vtič rejel štiri oddelke malčkov, ki so se pred tem stiskali pod streho šole. Foto: Črtomir Goznik a odpadke stanovalcev vhoda Ulice 25. maja 7 so na lokaciji, ki je vse prej kot primerna – na vhodu na otroško igrišče. Primerjava vlaganj v predšolsko vzgojo dveh največjih občin Za zagotavljanje prostorskih pogojev v vrtcih za najmlajše občane in občanke so zadolžene občine. Med- tem ko je Slovenska Bistrica v zadnjih desetih letih v novogradnje ali obnove vrtčevskih prostorov vložila več kot deset milijonov evrov, je Ptuj v enakem obdobju vložil slabih pet milijonov. Slovenska Bistrica Leto Vrednost (v €) Vrtec Tinje (stavbna pravica, dva oddelka vrtca in šola) 2010 2.810.000 Ozka ulica Slov. Bistrica – najemni prostori, preureditev 2010 13.500 Vrtec Pragersko (stavbna pravica, štirje oddelki vrtca in šola) 2011 4.150.000 Vrtec Ciciban Slov. Bistrica, ureditev 2. oddelkov v OŠ Poh. odreda 2011 62.000 Preureditve, odkup zemljišča 2012, 2013 71.000 Vrtec Ciciban, energetska sanacija, obnova kuhinje in igralnic 2014 450.000 Vrtec Marinškov dom in Šmartno na Pohorju, ureditev oddelkov 2014 84.000 Vrtec Zg. Polskava, novogradnja 2015/2016 1.300.000 Vrtec Zg. Ložnica, prizidek k OŠ 2015/2016 740.000 Vrtec Črešnjevec, odkup stavbe in ureditev vrtca 2016/2017 495.000 Vrtec Ozka ulica, novogradnja in odkup najemnih prostorov 2018/2019 1.518.000 Vrtec Sonček Slov. Bistrica, energetska sanacija 2018 180.000 Vrtec Ciciban, delna energetska sanacija (tehnološka) 2018 52.000 Vrtec Laporje, novogradnja 2019/2020 2.435.000 Vrtec Kebelj, dokumentacija in razpis 2019/2020 10.000 Vir: Občina Slovenska Bistrica MO Ptuj Leto Vrednost (v €) Enota Zvonček 2007 1.086.373 Enota Podlesek, novogradnja 2010/2011 1.747.229 Enota Marjetica, prizidek 2010/2011 514.794 Energetska sanacija enot Vrtca Ptuj 2013/2014 1.141.666 Enota Mačice, izgradnja nadstreška in investicijska vzdrževanja / 77.944 Centralna kuhinja / 168.090 Vir: MO PtujFoto: Črtomir Goznik zamenjavo devetih dotrajanih po- mivalnih strojev, nakup dveh kom- bijev za prevoz hrane, nakup večje kosilnice, šok komore, menjavo dveh centralnih peči in dotrajane- ga pohištva v enotah … »V oceni ni upoštevano urejanje zunanjih igralnih površin in zame- njava dotrajanih igral, ureditev teras in senčenja …,« je naštela ravnateljica in verjetno še kaj iz- pustila. Priznala je, da gre za dolg seznam. A ta ni bil spisan letos. »Iz leta v leto v fi nančnem in letnem delovnem načrtu opisujemo, kaj bi bilo treba postoriti. Na žalost niko- li ni dovolj denarja in tako se sproti rešuje le to, kar je resnično nujno.« K temu pa je dodala še misel, ki je ni dokončala: »Vem, da naša ob- čina ni bogata, vendar dokler se bo na vrtec gledalo kot strošek in breme …« funkcionalnem zemljišču bloka ali javni površini? em parkirišč, ampak tudi pri urejanju zbirnih mest za posode za odpadke, saj v času gradnje še ni bilo ločevanja odpadkov, kot je danes, zato za smetiščna Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 8 V tej zadnji donaciji med popi- som najdemo tipkopis in rokopisne liste Potrčevega scenarija novele Gorice, tipkopis romana Zločin, tipkopis in rokopis romana Sreča- nje, rokopis in tipkopise dramskih del Krefl i, Lacko in Krefl i ter roko- pis in tipkopis novele Kvantiteta in kvaliteta. Prejeli smo različno korespondenco med pisateljem in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, korespondenco iz leta 1945 in rokopise kratkih novel iz časa, ko je bil pisatelj zaprt v kon- centracijskem taborišču Mauthau- sen. Popisani tipkopisi in nekaj ro- kopisov predstavljajo vpogled v bogat opus pisatelja. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je svoj pogled na življenje izražal z izrazi- to socialno protestniško literatu- ro, ki zajema dramatiko in prozo. Opisoval je težko življenje kopa- čev, želarjev, kočarjev, viničarjev in dninarjev Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric in malo je pi- sateljev, ki bi jih domači kraj tako zaznamoval, kot je prav Potrča. Bil je dvakratni prejemnik Prešernove nagrade. Prvič jo je prejel leta 1947 za dramsko delo Krefl ova kmetija in drugič leta 1955 za roman Na kmetih. Po romanu je bil 1970. leta izdelan scenarij za fi lm, poimeno- van Rdeče klasje. Potrč – vodilni predstavnik socialnega realizma pri nas Pisatelj Ivan Potrč se je uveljavil kot pripovednik in dramatik ter bil vodilni predstavnik socialnega realizma pri nas. Doživetje rodne pokrajine, okolice, kjer je prevlado- val siromašni kmečki proletariat v veliki materialni in duhovni stiski, boji za vsakdanje preživetje, trdo kmečko delo in vse krivice so obli- kovali značaj pisatelja Ivana Potrča in močno vplivali na njegovo lite- rarno delo. Mladostna spoznanja so postala temelj njegovega pisa- teljevanja, lastna življenjska ob- čutja so prisotna v njegovem delu in mu dajejo pečat izrazite izpove- dnosti. Pred vojno so nastajale re- alistične novele kočarjev, želarjev, kopačev s Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Med vojno je nas- tala pretresljiva taboriščna novela Podoba Slave Klavore, povojna tema pa družbeni in moralni spo- padi na vasi v delu Svet na Kajžarju in v najobsežnejšem romanu Na kmetih. Z novelo Zločin je posegel v zgodovino Komunistične partije. Z novelami Na verne duše, Onkraj zarje, Ko smo se ženili in z drugimi pa se je povrnil k svoji mladosti, med svoje ljudi, k prvinam, ki jim je bil kot pisatelj zvest vse življenje in so izoblikovale njegov življenjski in umetniški slog, porojen iz upora zoper »nesmilečno življenje«. Če se danes ozremo na njegovo literarno zapuščino, ne moremo mimo dejstva, da je bil poleg vo- dilnega pisca socialnega realizma tudi največkrat nagrajeni slovenski pisatelj svojega časa. Vseh nagrad, ki jih je prejel, je prek štirideset. Knjižna zapuščina je danes pred- stavljena v drugem nadstropju, v spominski sobi pisatelja Ivana Potrča, ki je tudi čitalnica za študi- rajočo mladino, medtem ko je ko- respondenca shranjena v prostorih Domoznanskega oddelka. Celotna zapuščina je tako dostopna upo- rabnikom za preučevanje življenja in del pisatelja Ivana Potrča. torek  25. avgusta 20208 Ljudje in dogodki Ptuj  Letos Dobrote slovenskih kmetij samo en dan Dobrote z novo celostno podobo 31. Dobrote slovenskih kmetij, ki so jih zaradi pandemije covida-19 z majskega termina prestavili na september v upanju, da bo do takrat minila, zdaj sicer bodo, a v precej okrnjeni obliki. Javnosti se bodo namreč predstavile samo en dan, in sicer v soboto, 5. septembra, v minoritskem samostanu na Ptuju, kjer bo med 8. in 18. uro postavljena tržnica z izdelki, razglašeni pa bodo tudi rezultati ocenjevanj. Organizatorji so sprva načrtovali, da bi tržnico selili na ptujsko tržnico, kar smo tudi napovedali, vendar so kasneje ugotovili, da je tako z logističnega kot varnostnega vidika dvorišče minoritov boljša rešitev. Foto: SD Na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij ne bo tradicionalne razstave nagrajenih izdelkov. Foto: SD »Za sodelovanje na Dobrotah so kmetije iz Slovenije in zamejstva prijavile 960 izdelkov iz 15 skupin dobrot. Zaradi pandemije smo morali ocenjevanja v začetku marca prekiniti, nadaljevali smo lahko spet konec maja in v začetku junija. Kmetijam smo vse izdelke, ki so jih oddale za ocenjevanje, senzorično ocenili in bodo prejele priznanja,« pripoveduje vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič, zadovoljen, da sta kljub izrednim razmeram za letošnje Dobrote značilna dober odziv in visoka kakovost izdelkov. »S priznanji je nagrajenih 835 izdelkov, kmetije pa bodo prejele 520 zlatih, 208 srebrnih in 107 bronastih priznanj. Podeljenih bo tudi 91 znakov kakovosti. »Iz znanih razlogov žal ne bomo mogli izvesti tradicionalne razstave dobrot, ki vsako leto pritegne največ obiskovalcev, smo pa namesto tega pripravili digitalni katalog s fotografi jami vseh ocenjenih izdelkov in rezultati ocenjevanja, zraven pa so navedeni tudi kontaktni podatki kmetij, da lahko potrošnik najde pot do kmetij za nakup dobrot.« Na podlagi zaključkov delavnic o razvoju blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij so organizatorji sprejeli več sprememb. Tako so Dobrote slovenskih kmetij letos dobile novo celostno podobo, razvili so nove znake za označevanje izdelkov in sprejeli novo strategijo promocije. »Z novo celostno podobo in novim znakom želimo okrepiti trženjsko vrednost Dobrot slovenskih kmetij. Na ta način smo Dobrote pomladili, osvežili in usmerili v večjo tržno prepoznavnost pri potrošnikih, kar je eden od strateških ciljev razvoja. Letos se bo na Dobrotah v minoritih resda manj dogajalo, smo pa bili kljub temu zelo aktivni na področju obveščanja javnosti o pomenu lokalno pridelane in predelane hrane, ki je še posebej prišel v ospredje v koronakrizi. Izvedli smo tudi likovni natečaj na temo Bom šel na planine, si mleka nalil in od mladih ustvarjalcev osnovnih šol prejeli 14 likovnih del, ki jih bomo objavili v elektronski obliki.« Dan pred zaključno prireditvijo s tržnico, 4. septembra, pa bo v dominikanskem samostanu na Ptuju v soorganizaciji ptujskega Zavoda za turizem in z omejenim številom udeležencev potekal strokovni posvet o shemah kakovosti in pomenu povezovanja ponudnikov lokalne hrane v okviru naziva Slovenija – Evropska regija gastronomije v letu 2021, ki ga pripravljamo skupaj z Zavodom za turizem Ptuj. V drugem poročilu o nezako- nitem lovu in ubijanju ptic med 1. januarjem in 31. decembrom 1.019 so našteli 428 primerov kriminala nad pticami, številka pa še raste, saj »sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj«. Na osnovi trenutnega poznava- nja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, ocenjujejo, da je v Slo- veniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih med 14.000 do 49.000 ptic. Največ je nezakonitega lova in ubijanja ptic z metodami lova, kot so pasti, mreže ali limanice, in sicer med 10.000 do 26.000 osebkov, sledi nezakonit lov s strelnim orož- jem (med 4.000 do 23.000 oseb- kov) in zastrupljanje ptic (150–500 osebkov). »Ocenjujemo, da je le- tno čez slovenske meje nezakoni- to pretihotapljenih med 34.000 in 172.000 ptic,« so navedli. Lani so na službe, pristojne za preganjanje tovrstnega kriminala, skupaj vložili 43 prijav, in sicer le za nedavne primere z zadostnimi dokazi ali utemeljenim sumom o nezakonitem ravnanju. Podravje  Društvo za opazovanje in proučevanje ptic opozarja Kriminal nad pticami še vedno prisoten Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji v zadnjih 20 letih. Kot opozarjajo v poročilu, je kriminal nad pticami še vedno prisoten, največ primerov pa beležijo v osrednji Sloveniji, Podravju ter na Obali in Krasu. Foto: M24 Ptuj  Knjižnica Ivana Potrča prejela še del pisateljeve zapuščine Potrčeva pisateljska zapuščina bogati knjižnico Konec julija smo v knjižnici prejeli še en del pisateljeve bogate zapuščine, ki nam jo je podarila njegova hči Marjetica Potrč. Donacija vsebuje štiri lovorjeve vence, ki jih je pisatelj prejel ob premierah v letu 1968 na Ptuju in Mariboru ob uprizoritvi dramskega dela Krefl ova kmetija. Prejeli smo tudi dva izvoda scenarija oz. snemalne knjige Potrčevega dela Zločin; napisal ju je France Štiglic in sta v hrvaškem jeziku. Poleg omenjenega gradiva smo dobili še več pisateljevih rokopisov, tipkopisov in različne korespondence. Foto: Mira Petrovič Z desne Marjetica Potrč in Božena Kmetec - Friedl Bogata zbirka pisateljevih del Zapuščina pisatelja Ivana Potrča je posebna zbirka v Domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Leta 1998 jo je naši knjižnici podarila njegova soproga Branka Jurca, predal pa sin Matjaž. Zbirka je štela 2.292 knjižnih enot, prejeli pa smo še pisateljevo korespondenco. Leta 2012 je sin Matjaž Potrč podaril še del pisateljeve zapuščine. Zbirka se je tako obogatila in dopolnila za 489 knjižnih enot in za 10 arhivskih škatel rokopisov, tipkopisov, revijalnih objav, plaket, priznanj in odličij. Knjižno gradivo smo obdelali v sistemu COBISS in ga dodali k že obstoječi zbirki. Korespondenčno gradivo smo popisali in shranili v arhivske škatle. Foto: Mira Petrovič Ivan Potrč: Lacko in Krefl i, drama, ro- kopis Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 9 »Zorenje malo zamuja, tako da obiranje jabolk začnemo v pri- hodnjih dneh,« pravi Tomaž Toš iz Sadjarstva Toš v Vitomarcih, kjer obdelujejo 20 hektarjev sadovnja- kov. »Z letošnjo letino se ne bomo mogli preveč hvaliti, saj ne bo prav blesteča. Zelo se nam pozna spo- mladanska pozeba, ne toliko po količinah, te bodo glede na vse skupaj zadovoljive, ampak po ka- kovosti jabolk. Sadovnjaki so videti polni, šele od blizu pa vidiš, kakšne poškodbe je pozeba pustila na sa- dežih. Zaradi tega je zdaj največje vprašanje, kako dolgo bodo tako poškodovana jabolka sploh zdrža- la v hladilnicah. Kaj veliko se tu ne da narediti, kot slišim, je letos z ja- bolki problem po vsej Evropi, tudi cene so zaradi tega že nekoliko višje.« Lanska letina je bila precej slab- ša od dolgoletnega povprečja, letošnja bo, kot rečeno, boljša vsaj po količini, zato so slovenski sadjarji po katastrofalnih obetih v začetku leta v povprečju zdaj še kar zadovoljni. Po statističnih podatkih je bilo lani v intenzivnih sadovnjakih na 2.267 hektarih za- sajenih 6.467.596 jablan, ki so dale 54.272 ton pridelka. To je bilo dob- ro tretjino manj kot v rekordnem letu 2018, ko so slovenski pridelo- valci obrali rekordnih 86.587 ton jabolk. Površine, na katerih rastejo jablane v intenzivnih sadovnjakih v Sloveniji, se sicer v zadnjih letih nekoliko zmanjšujejo, prav tako se zmanjšuje število dreves. Pridelek je močno odvisen od vremenskih razmer, v zadnjih desetih letih se je v povprečju gibal okoli 63.600 ton. V pričakovanju dobre prodaje Največja slovenska sadjarska družba, krški Evrosad, ki ima z jablanami zasajenih približno 400 hektarjev površin, bo imela po be- sedah direktorja Boštjana Kozole- ta in hkrati predsednika sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij v okviru GZS zaradi pozebe v marcu in aprilu od 35 do 40 odstotkov manj jabolk. Čeprav so upali, da jim bo letos z dobro prodajno sezono uspelo popraviti lanske izgube in so zato načrtovali okrog 17.000 ton pridel- ka, se to ne bo zgodilo, saj lahko računajo na največ 10.500 ton. Od 30 do 40 odstotkov manj ja- bolk kot v običajnih letih bodo nab- rali v družbi Mirosan iz Petrovč, tretjino slabšo letino pričakujejo tudi v Meji Šentjur. Vsi po vrsti ugotavljajo, da zgo- dnje sorte jabolk letošnjega letnika prihajajo v povsem prazna skladi- šča, cene pa so poskočile, ker je jabolk tako rekoč zmanjkalo. »Tudi drugod po Evropski Uniji so zaloge lanskega pridelka pošle, napoved pridelka pa pod povprečjem, po- let tega uvoza iz tretjih držav ni bilo veliko, zato pričakujem, da se bodo letos domača jabolka dobro prodajala,« ocenjuje Kozole. V letu 2019 je bila povprečna cena jabolk na slovenskem trgu 57,63 evra za sto kilogramov, med letom pa je nihala vse do 79,48 evra. Po podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja smo potrošniki kupili nekaj več kot 14.000 ton jabolk, najbolj prilju- bljene sorte pa so bile zlati delišes, gala, idared, jonagold in fuji. Promocija v okviru Izbrane kakovosti V Sloveniji naj bi bila po pričako- vanjih združenja letos letina okoli 46.000 ton jabolk, kar bi bilo 28 odstotkov več kot lani in dobro pe- tino nad povprečjem zadnjih treh let. Ta količina zagotavlja dobro prodajno sezono, dodaja Kozole, in sicer bi lahko bila jabolka na raz- polago vso sezono, pridelovalci pa bi lahko dosegali primerne cene, potem ko so bile te leta 2019 po njegovih besedah rekordno nizke. Meni, da so potrošniki pripravljeni plačati primerno, saj da se vedno bolj zavedajo, kako težko je jabol- ka pridelati. Cene jabolk naj bi bile znane ob spravilu v septembru. V sodelovanju s pridelovalci na kmetijskem ministrstvu letos prvič torek  25. avgusta 2020 9Kmetijstvo v okviru sheme Izbrana kakovost pripravljajo promocijo slovenske- ga sadja, od katere si sadjarji ve- liko obetajo. Promocija bo zajela vse vrste slovenskega sadja, še posebej pa jabolka, ki jih Slovenci pojemo največ. K sreči povpraše- vanje po lokalno pridelanem sadju zadnja leta narašča, epidemija co- vida-19 pa ga je še pospešila. Jabolk manj povsod po Evropi Manjši pridelek jabolk kot običajno letos pričakujejo tudi drugod po Evropi. Po podatkih svetovnega združenja pridelo- valcev jabolk in hrušk WAPA bo letina v 21 najpomembnejših evropskih pridelovalkah jabolk, tudi Sloveniji, v povprečju za odstotek nižja kot lani in se bo gibala okoli 10,7 milijona ton jabolk. Daleč največja pridelovalka je Poljska s 3,4 milijona tona- mi, sledita Italija in Francija. Letina z 10,7 milijona tonami bi bila ena nižjih v zadnjih desetih letih. Glavni razlog za manj pridelka je spomladanska pozeba v številnih delih Evrope in tudi izmenična rodnost v nekaterih državah, predvsem Fran- ciji, Španiji in Italiji, kjer so imeli lani izjemno velik pridelek. Foto: Profimedia/M24 Podravje  Kljub spomladanski pozebi sadjarji z letino še kar zadovoljni Vprašanje je, kako dolgo bodo ta jabolka zdržala Gotovo ste opazili, da je v zadnjem času v trgovinah težko dobiti slovenska jabolka. Nekaj dni še potrpite, pravijo sadjarji, in police bodo spet polne domačega pridelka. Zaradi lanske skromne bere jabolk sloven- skih pridelovalcev namreč že dolgo ni več, letošnja pa zaradi ne le epidemiološko, ampak tudi vremensko čudnega leta še visijo na drevesih. Foto: ČG Sadovnjaki so polni jabolk, vendar so sadeži zaradi spomladanske pozebe precej poškodovani. Tudi hrušk vse manj Pri hruškah je pričakovana letina okoli 2,2 milijona ton, kar bi bilo 12 odstotkov več kot lani in en odstotek nad povprečjem zadnjih treh let. Bi bil pa tudi pridelek hrušk med najnižjimi v zadnjem desetletju. Kot pravi Kozole, so se površine za pridelavo hrušk v Evropi v zadnjih sedmih letih krepko zmanjšale, s 123.000 na 114.000 hektarjev. Največji slovenski pridelovalec sadja, družba Eurosad, ima zaradi spomladanske pozebe več kot 90-odstoten upad pridelka pri breskvah in hruškah. Foto: ČG Slovenija  Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij Polovica prijavljenih je podravskih kmetij Kmetijsko ministrstvo tudi letos organizira promocijsko kampanjo slovenskih kmetij in podeželskih projektov, ki po- teka med 22. in 30. avgustom, ko se javnosti predstavlja 21 kmetij, največ iz Podravja. Z odprtimi dnevi želijo na kmetijskem ministrstvu javnosti približati delo na slovenskih kmetijah in njihovo kakovostno ponudbo, poudariti pomen lokalne pridelave hrane, ohranjanja podeželske krajine ter preživljanja aktivnega prostega časa in dopustov na podeželju. Hkrati bodo predstavili tudi uspešne zgodbe podeželja, ki so bile podprte z evropskimi sredstvi. Kot rečeno, bo svoja vrata odprlo največ podravskih kmetij, kar polovica vseh prijavljenih, prevladujejo pa ekološke kmetije. Promocijska kampanja Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov je vezana na program razvoja podeželja 2014–2020. Foto: Kmetija Hlebec Kmetija Hlebec s Koga Foto: MH Kmetija Kosec iz malega Brebrovnika Že to soboto, 22. avgusta, so se med 10. in 17. uro v Svetinjah v Ivanjkovcih predstavili prleški ekološki kmetje, ki so združeni v Eko Prlekija. Dan zatem, v nedeljo, pa je med 9.30 in 15. uro v Vitomarcih potekal prvi Festival vina in jabolk občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci. Festival se je rodil v sklopu projekta Večgeneracijski center Vitomarci – E(t)noteka, ki je nastal v kletnih prostorih občinske stavbe. Zavod 100 % naravno Botanik Ormož bo svoje izdelke predstavil v sredo, 26. avgusta, med 10. in 17. uro na ekološki tržnici na ormoškem Kerenčičevem trgu. V četrtek, 27. avgusta, bo med 11. in 16. uro svoja vrata za obiskovalce odprla družinska kmetija Selinšek iz Starš, v petek, 28. avgusta, pa se bodo predstavile turistična kmetija Hlebec s Koga, od 11. ure naprej turistična in ekološka kmetija Pri Baronu iz Planice nad Framom, ob 18. uri pa še Krčma Janževina z Janškega Vrha na Ptujski Gori. V soboto, 29. avgusta, si bo med 10. in 17. uro mogoče ogledati ekološko kmetijo Kosec iz Malega Brebrovnika v Ivanjkovcih, od 13. ure dalje pa še Hišo vin Kokol v dupleških Ciglencah. V nedeljo, 30. avgusta, bodo od 14. do 17. ure obiskovalce sprejeli tudi na ekološki kmetiji Zadravec v Miklavžu pri Ormožu. Vsaki kmetiji oziroma nosilcu projekta je prepuščena odločitev o terminu in načinu izvedbe dneva odprtih vrat. Obiskovalci bodo lahko vzpostavili neposredni stik s člani kmetije, si ogledali kmetijo in živali, obenem pa tudi investicijo, če je bila sofi nancirana iz evropskih sredstev. Nekatere kmetije pripravljajo animacijske aktivnosti za otroke. Dnevi odprtih vrat so tudi priložnost za družinski izlet, za preverjanje možnosti preživljanja dopusta, koriščenja turističnih bonov ali pa za navezovanje poslovnih stikov. Kmetije in nosilci projektov, za katere lahko na spletni strani www.program-podezelja. si tudi glasujete, bodo poskrbeli za varnost obiskovalcev z vidika preprečevanja širjenja virusa covid 19. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  25. avgusta 202010 Ljudje in dogodki Podjetje Pami je v svojih letih delovanja razvilo kar nekaj la- stnih prepoznavnih blagovnih znamk, kot so Stone, Pami Kids, Relax, Boulevard, Joy, Doris idr., poleg teh pa je uradni zastopnik oziroma distributer za znamke Skechers, Caprice, Ara, Jungle, Planika, Imac idr. V sklopu akcije “Nazaj v šolo” so tudi pri Pamiju na voljo šte- vilni popusti na določene čevlje, hkrati pa so z izdajo nove kolek- cije blagovne znamke za mla- de Stone poskrbeli, da bodo ti v šolo stopili v korak s stilom! Za nežnejši spol pa imajo na voljo udobne in dizajnerske ba- lerinke znamke Ara. Za tiste, ki so bolj športniki po duši, pa imajo izjemno pestro ponud- bo superg Skechers. Poleg po- nudbe obutve za vse starosti pa ponujajo še dizajnerske torbice, nogavice, obutev za v planine blagovne znamke Planika in or- topedske cokle blagovne znam- ke Baldo. V sklopu akcije ‘’Nazaj v šolo’’’ so se v trgovini Pami odločili, da je ob nakupu dveh parov če- vljev cenejši par znižan za kar 50 %. Pri nakupu treh parov čevljev pa tretjega podarijo. Kdo sploh je podjetje Pami? Pami je družinsko podjetje s skoraj 30-letno tradicijo, ki je bilo ustanovljeno leta 1993. Sprva usmerjeno v prodajo na debelo se je podjetje leta 1998 reorganiziralo v maloprodajne- ga velikana v slovenskem pro- storu, ki se lahko danes pohvali s kar 90 odprtimi maloprodaj- nimi mesti po Sloveniji in 200 zaposlenimi. V osnovi je podje- tje Pami razdelilo svoje trgovine na tri tipe. Največ, kar 70 trgo- vin po Sloveniji ponuja žensko, moško in otroško obutev. Te tr- govine so znane po imenu “La Scarpa” in “Pami”, ena izmed njih pa je v nakupovalnem sre- dišču Qcenter Ptuj na Puhovi. Pami se že vrsto let uspešno tru- di zagotavljati kupcem tako ka- kovost kot tudi ugodne cene. Veseli nas, da lahko to ponudi- mo tudi ptujskim kupcem. Vabljeni v nakupovalno središče Qcenter Ptuj na Puhovi, kjer najdete vse na enem mestu! Kam po kakovostno in ugodno obutev? Priznam, tudi jaz se večkrat sprašujem, kje na Ptuju naj najdem tako kakovostno kot tudi ugodno obutev. Rešitev se skriva v prodajalni Pami v Qcentru Ptuj na Pu- hovi, ki je za akcijo ‘’Nazaj v šolo’’ pripravila kopico popustov. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro od 1. septembra 2020 dalje Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ Pot na dopust in nazaj je zmeraj nekaj posebnega, vožnja v družbi majhnih otrok pa dogodivščino le še popestri. Razpoloženju otroka je pravzaprav pogosto prilagojena celotna vožnja. Točno tako je bilo tudi v avtomobilu, ki ga je na poti z dopusta iz Hrvaške upravljal Srpčič. Pred nekaj dnevi se je z družino vra- čal z morja. Med potjo se je tričlan- ska družina ustavila na postajališču Brinje. Dve letni in pol star otrok je ob postanku spal, ko se je začel prebujati, pa je takoj zahteval vso pozornost staršev. To je bil razlog, da je Srpčič pohitel nazaj za volan, v naglici pa na strehi pozabil torbo z vsemi dokumenti, ključi, denarjem in karticami. Nekaj časa je tam tor- ba še vztrajala, nato pa nekaj kilo- metrov naprej padla na cesto. Dragoceno torbo našla cestna vzdrževalca Kmalu za tem sta jo našla dva delavca HAC, hrvaške službe za pregled stanja na cestah: Vladimir Holjevac in Dalibor Pavlović. Torbo sta nemudoma in brez pomisleka odnesla na policijo, obenem pa sprožila iskalno akcijo za njenim la- stnikom. Preko družbenih omrežij sta poštena najditelja poiskala Pe- tra Srpčiča in mu sporočila dobro novico. Da je ostal brez torbe, je Srpčič sicer opazil že pri Varaždinu, edina sreča je bila, da je imel v avtomobi- lu potni list in je lahko z njim preč- kal mejo. Seveda je bil prepričan, da se lahko od tistega, kar je bilo v torbici, za vedno poslovi. Naslednji dan pa je doživel veliko preseneče- nje in olajšanje. Preko družbenih omrežij sta ga najditelja poklicala in mu sporočila, kje je njegova lastnina. »Vsa čast za poštenost Daliborju in Vladimirju« »Vsa čast za poštenost in prijaz- nost Daliborju in Vladimirju za to dejanje in resnično krasen zgled človeškosti, ki ti polepša dan in da upanje na ta svet. Iskreno sem jima hvaležen, ker sta mi vse vrni- la in se celo potrudila vzpostaviti kontakt čim prej z menoj. Upanja, da bom kdaj našel vse stvari, je bilo zelo malo. Oba delavca sta lahko v ponos ne le fi rmi, pač pa celotni državi,“ pravi Srpčič, ki je dejansko tokrat imel zelo veliko sreče. Dopust, ki bi se ob sami vrnitvi lahko sprevr- gel v katastrofo, mu je ostal v zelo lepem spominu. Holjevac in Pavlo- vić pa skromno pravita, da niti za trenutek nista kolebala, kaj storiti z najdbo. »Srečna sva, da sva pomagala. To nama je povsem dovolj,« sta zapisala v elektronskem sporočilu Srpčiču in ga povabila na kakšno kavo ob naslednji poti na morje. Slovenija, Hrvaška  Resnična zgodba, ki vliva vero v poštenje ljudi Izgubil torbo z dokumenti, denarjem, ključi ... vse so mu vrnili 500 evrov, 1.000 kun, vsi dokumenti, bančne kartice in ključi so bili v torbici, ki jo je Peter Srpčič, sicer direktor ptujskega gledališča, v naglici pustil na strehi svojega avtomobila ob vrnitvi z dopusta. Ko se je odpeljal, je torbica nekaj časa obstala na strehi, čez nekaj kilometrov pa padla na cesto. Našla sta jo poštena preglednika hrvaških avtocest in jo brez pomisleka odnesla na policijsko postajo, obenem pa sprožila iskalno akcijo za lastnikom. Kot pravi Srpčič, sta krasen zgled človeškosti in poštenosti. Foto: DK, Osebni arhiv Peter Srpčič pravi, da je bilo malo upanja, da bo kdaj dobil nazaj svoje stvari, pa vendar mu je očitno bila sreča več kot naklonjena. Spletni sejem Agra bo tako tudi brez dogajanja na sejmišču v Gor- nji Radgoni razstavljavcem nudil tržno in promocijsko podporo. Kot so povedali pri Pomurskem sejmu, so že prejeli številne prijave razstavljavcev, ki si želijo hitrejše okrevanje kmetijstva, živilstva in gospodarstva, sodelovanje pa so potrdile tudi mnoge strokovne in panožne organizacije. Poleg tega so zadovoljni z udeležbo na med- narodnih ocenjevanjih kakovosti mesnih, mlečnih izdelkov, brezal- koholnih pijač, vin, medenih pijač, medu in embalaže, odlični pa so tudi rezultati. Kot vsako leto na klasičnem sejmu bo tudi spletna Agra predstavila aktualne projek- te, povezane z agroživilstvom, kmetijstvom in turizmom. Organizatorji sporočajo, da bo spletna Agra živela tudi v prihod- nje, ko bo sejem znova izveden v klasični obliki, in sicer kot dodatna sejemska platforma. Gornja Radgona  7. septembra se začenja 58. Agra Letošnja Agra bo virtualna Zaradi pandemije covida-19 je Pomurski sejem odpovedal vse za letos načrtovane sejme v klasični obliki. Agra, največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v tem delu Evrope, sicer bo, a tokrat v spletni obliki. Foto: Agra Letos v Gornji Radgoni ne bo klasičnega sejma Agra, saj se ta seli na splet. Politika razdvaja, poštenje druži ljudi Srpčič ob tem poudarja, da je politika tista, ki zmeraj razdvaja ljudi, zato je toliko pomembnejše, da se navadni ljudje medseboj- no spoštujejo. Ta primer hrvaško-slovenske zgodbe je navdihujo- ča pripoved o neizmernem poštenju, ki ga ne zabriše nobena ge- ografska meja. Gotovo bi tako Vladimirju kot Daliborju kak evro več v denarnicah prav prišla. A ker se poštenja ne da kupiti, sta se skromna delavca HAC-a odločila za boljšo pot. Čeprav ne želita ničesar v zahvalo, jima je za njuno dejanje že poslal nagrado: »To je najmanj, kar lahko storim. Bila sta toliko dobra, da sta se še dan kasneje odpravila poiskat stvari, ki so padle iz torbice. Neka- tere kartice in ključi so sicer bili neuporabni, ker so bili povožene, vse drugo pa je bilo nedotaknjeno. Pa to niti ni pomembno. Naj- pomembnejša je gesta, ki dokazuje pomen poštenja.« Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  25. avgusta 2020 11Turizem › › › Že pred leti so Vovkovi na robu hriba postavili t. i. pastirski stan, gre za hiško, narejeno iz slame, lesa in ilovice, ki ne potrebuje či- stilne naprave, saj upošteva za- konitosti narave. »Lep čas je bila zanimiva zgodba za obiskovalce naše kmetije, letos pa smo sklenili, da jo damo na turistični trg preno- čitvenih kapacitet. Ob pomembni spodbudi – vavčerjih, imamo hiško za zdaj polno. Počitnikarji prihaja- jo praktično iz cele Slovenije, naj- bližji gostje so bili iz Rač,« je začel Vovk. Pri njih se za vsaj dva dneva ustavijo družine, ki želijo razisko- vati širši del Podravja. »Morda se nam je včasih zdelo nelogično, da bi od nas, torej iz Makol pošiljali turiste na ogled v Maribor ali na Pohorje, vendar vidim, da obisko- valci počnejo ravno to. Danes pol ure vožnje ne predstavlja noben problem. Sicer pa vsakemu gostu glede na njegove želje predstavim možnosti za raziskovanje kulturnih in naravnih zanimivosti v okolici, to pomeni od Majšperka, Rogatca, seveda Makol do Studenic. Za zdaj so bili vsi zadovoljni, tako z biva- njem kot z videnim,« je dejal. Neko- liko se je Vovk obregnil le ob doma- či biser, to je dvorec Štatenberg, ki je ob sobotah za naključne obisko- valce velikokrat zaprt. »Na dvorcu so prednost dali porokam, vendar vsaj v tujini je mogoče zaslediti, da poroka na dvorcu ne pomeni, da je potem ta zaprt za javnost,« je po- vedal. Ob tem kmetija Vovk nudi še treking in električna kolesa, pa tudi spanje pod milim nebom. Kaj to pomeni? »Gost prejme visečo mre- žo ter spalno vrečo ter se odpravi na rob gozda, kjer preživi noč. A do zdaj še nismo imeli junaka, ki bi zbral dovolj poguma, da bi zaspal izven varnega zavetja štirih sten.« Kot omenjeno, so v Starem Gradu pri Vovkovih zaživele tudi glamping hišice. Te so postavili v okviru projekta, pridobljenega na Las dobro za nas. »Predračunska vrednost štirih hišk, nakupa tre- king koles, prikolic za kolesa ter lokov je bila 105.000 evrov. Hiške so zgrajene iz gorskega macesna, izolirane z ovčjo volno, urejena je naravna klimatizacija. Uredili bomo še IR-panele, da jih bomo lahko ogrevali v pozno jesenskem oziroma spomladanskem času.« In medtem ko hiške že čakajo na prve goste, so Vovkovi v zaključ- ni fazi urejanja okolja, sanitarnih prostorov, kuhinje z veliko jedilni- co. »Malce sta nas povozila čas in fi nance,« je priznal. A oboje ga ni odvrnilo od razmišljanja o razvoju in možnostih turizma v zahodnih Halozah. »Imam še mnogo idej. Dolgoročno razmišljamo, da našo ponudbo nadgradimo še z adre- nalinskimi možnostmi preživljanja prostega časa. V mislih imam viseči most ali zip line med našimi bregi, bomo videli,« je zaključil Vovk, ki se dobro zaveda, da je turizem tek na dolge proge. Seveda se pri snova- nju projektov nadeja tudi pomoči občine, vendar za zdaj se ta pomoč kaže v obliki spodbudnih besed, želel pa bi si, da bi se ta rezultirala tudi skozi fi nance. Makole  Štiri lesene glamping hišice že sprejemajo goste Turistični vavčerji turiste pripeljali do Vovkovih Ob prihodu so člani družine Vovk hiteli še z zadnjimi deli na prizidku, kjer urejajo sanitarije za goste glamping hišic, ki še dišijo po novem. »Če imaš denar, naročiš mojstre, ki opravijo potrebno delo, sicer skušaš narediti sam tisto, kar znaš in zmoreš,« je pojasnil glava družine in entuziast na področju turizma v Makolah Jože Vovk. Dravske elektrarne Maribor so koncesionar za koriščenje ener- getskega potenciala reke Drave, zadolženi pa so tudi za urejenost nabrežin reke ter čiščenje mulja. Prav s tem se ukvarjajo te dni v Ptujskem jezeru. Kot ugotavljajo, je največja zamuljenost na reki Dra- vi v bližini hidroelektrarn in jezov. Ker je mulja v Dravi vedno več, Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Ptuj, pravi, da je rešitev s čiščenjem na način, kot ga izvajajo zdaj, le kratkoročna: „Dolgoročno bo treba mulj umakniti iz samega telesa jezera. V tem kontekstu že potekajo raziskave in pogovori o tem, kako in kam bi lahko mulj premaknili. Odstranjevanje je nuj- no, če hočemo zagotoviti ustrezne globine.“ Dravske elektrarne Maribor so se sicer že lani lotile čiščenja mulja v Ptujskem jezeru, kar zdaj nadaljujejo. Odlagajo ga na bre- žino, očitno pa bo tam tudi ostal, saj je Tumpej na vprašanje, ali ga nameravajo odstraniti, odgovoril: „To je končna podoba za nekate- re dele brežine, se pa na ta način vzpostavlja sonaravno stanje.“ Ptujsko jezero zaradi svoje veli- ke površine akumulira veliko mu- lja, na nekaterih delih naj bi ga bilo tudi več kot dva metra. Ptuj  Čiščenje mulja iz Drave Kdaj bo Drava končno čista? Zamuljenost oziroma usedline predstavljajo velik problem reke Drave. Koncesionar za čiščenje Dravske elektrarne Maribor te dni nadaljuje čiščenje mulja v Ptujskem jezeru, ki pa ga odlagajo na brežino. Foto: ČG Te dni poteka čiščenje mulja na Ptujskem jezeru. Foto: MV Vovkovi kot edini v Halozah nudijo možnost vožnje na turističnem vlakcu Makolčanu. Foto: Mojca Vtič Zeleni turizem je družinsko podjetje, ki domuje na ekološki turistični kme- tiji Vovk v osrčju Haloz. Aktivno se ukvarjajo z organizacijo izletov po Halozah in Dravinjski dolini, Avstrijci so jih celo uvrstili v svoj turistični katalog. A letos so zaradi epidemije odpadli vsi načrtovani in rezervirani izleti, kar je pomenilo hud fi nančni udarec za njihovo družinsko podjetje. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  25. avgusta 2020Kultura12 dogodke. Skupaj letos vabijo na več kot 60 dogodkov. Ptuj – center evropskega mišljenja Stalnica festivala ostajajo zaseb- na branja, posebej pa velja izposta- viti branje v temi v rovu pod ptu- jskim gradom. Liljana Klemenčič letos sodeluje s pravljičnimi urica- mi od srede do petka, ki bodo pos- večene Danetu Zajcu. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bo v četrtek po- govor o novi knjigi Daneta Zajca, ki ga bodo povezali z odprtjem raz- stave. Mlade obiskovalce nagovar- ja tudi Kino vrtiček s kratkimi fi lmi in delavnico ter ritmična delavnica Mojce Prigl. Letošnji festival bodo svečano odprli 27. avgusta na Vra- zovem trgu z javnim branjem Od- prtega pisma Evropi, velikim pesni- škim branjem in koncertom. Pogovor o odprtem pismu Evro- pi Utihnimo, prisluhnimo! pa bo potekal v petek v dominikanskem samostanu. Napisala ga je ena najbolj priljubljenih in najbolj bra- nih madžarskih pesnic Krisztina To'th, ki razumno kritično ne raz- galja samo stanja na Madžarskem, ampak predvsem v Evropi. Gre že za četrto edicijo odprtega pisma Evropi. V tem času si je odprlo pot v številne ugledne evropske me- dije, priznane časopise in spletne portale, ki ga bodo objavili tudi le- tos. Že po tradiciji ga bodo poslali tudi vsem evropskim poslancem, članom Sveta Evrope, Evropske komisije. Z odprtim pismom Evropi organizatorji festivala Dnevi poezi- je in vina gradijo nek center evrop- skega mišljenja, ki naj ob odpiranju tem poskuša skupaj iskati tudi od- govore nanje. Nastopilo bo 23 pesnikov iz 16 držav „Aktualne razmere smo sprejeli kot nek izziv za ustvarjanje nekih dodatnih alternativnih vsebin, ki vodijo v prihodnost festivala in ponudbo festivalske ponudbe na Ptuju in drugod ter v povezovanje, da bomo lahko iz leta v leto ustva- rili več presežkov na tem področju. Edino smiselno je, da različni or- ganizatorji delamo skupaj, da Ptuj uveljavimo kot kulturno destina- cijo,“ je poudaril Šteger. Program letošnjega pesniškega festivala je zelo bogat. V osrednjem programu se bo predstavilo 14 pesnikov iz 12 držav, v spremljevalnem pa še de- vet pesnikov iz štirih držav. Častna gosta 24. festivala Patrizia Cavalli in John Burnside se iz zdravstve- nih razlogov (ne zaradi covida-19) festivala ne bosta mogla udeležiti. Njuna poezija (Lepi dnevi in Izbra- ne pesmi) pa je v slovenskem pre- vodu že na voljo vsem ljubiteljem pesniških rim. Ptuj bo tako dočakal še enega od svojih tradicionalnih poletnih festivalov, ki vsako leto v mesto ob Dravi pritegne nekaj tisoč lju- biteljev sodobne svetovne poezi- je in vrhunske vinske kapljice ter glasbe. 24. festival Dnevi poezije in vina je nastajal v izjemno težkih razmerah. Ni šlo samo za organi- zacijske težave in nepredvidljivost zaradi koronavirusa, temveč tudi za pomanjkanje fi nanc. Kot je dejal vodja festivala Aleš Šteger, so le- tos najbolj na udaru tisti, ki delajo vrhunski mednarodni program. Danes pripeljati tuje goste, včasih meji na čudeže, je nepredvidljivo in tvegano. Dotacijo je festivalu zmanjšala MO Ptuj, znižala so se sponzorska sredstva, sponzorji se množično umikajo iz podpore kul- turi, usahnil pa je tudi pomemben vir iz številnih manjših mednaro- dnih razpisov, ki letos sploh niso bili izvedeni, ker so jih premaknili za leto ali dve. To ni nikakor v prid fi lozofi ji mobilnosti znotraj Evro- pe, kulturno zapiranje v lasten maj- hen svet je pogubno, je prepričan Šteger. Pandemija je grozna, men- talna smrt pa ni nič manj grozna. Kljub temu so se potrudili po naj- boljših močeh, da bo festival pote- kal v živo in ne v digitalni obliki, kot se letos izvajajo drugi primerjalni festivali. Na spletni strani Stihote- ka.com sprejemajo predprijave za dogodke dnevnega in polnočnega programa, da bodo lahko zadostili vsem priporočilom in navodilom NIJZ. Predprijav pa ni za večerne Ptuj  24. festival Dnevi poezije in vina 2020 Ptuj ostaja mednarodno stičišče poezije Glasba in otroški program sta najavila prihod letošnjega festivala Dnevi poezije in vina. Pred uradnim pričetkom strnjenega dogajanja, ki bo potekalo od 26. do 29. avgusta na Ptuju in številnih drugih krajih, bo jutrišnji ptujski program, od performansa v Fürstovi hiši Izpoved (mehanskega) krilatca, 20. pesniške- ga turnirja na Ptujskem gradu, do jutrišnjega skupnega nastopa Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra z gosti (Balladero, Jadranka Juras, Emkej), pod dirigentskim vodstvom Žive Ploj Peršuh, in pesni- škega branja na Mestni tržnici, potekal kot večer pred uradnimi dnevi festivala. Markovci  12. mladinski glasbeni tabor Ponosni na projekt, ki povezuje Po Markovcih se je minule dni razlegala glasba, ki se je vila iz grl domačinov, udeležencev 12. mladinskega glasbenega tabora Poj z menoj v organizaciji KUD Markovski zvon. Že 12 let se mladi ob koncu poletnih počitnic v Markovcih družijo ob petju. »Ponosni smo na ta projekt, ki je resnično postal tradicionalen, priljubljen med mladimi, torej projekt, ki se ga vsako leto znova vsi veselimo,« je dejal Gregor Zmazek. Povod za tabor je bila dodatna aktivnost v okviru društva, ki se je izkazala za dobro idejo. »Udeležencev imamo vsako leto več deset, tako da nas na srečo ne skrbi več, ali se bo dovolj otrok odločilo za tabor, temveč imamo slajše skrbi, ali bomo lahko vse sprejeli. Ta vključenost mladih v tabor pa nadalje pomeni tudi večjo vključenost v društvene dejavnosti, saj odkar organiziramo tabor, se je članstvo v otroškem cerkvenem zboru potrojilo.« Foto: Mojca Vtič Udeleženci tabora so skrbeli tudi za varnost in upoštevanje priporočil NIJZ, peli so na prostem in seveda na varni razdalji. Foto: Črtomir Goznik S predstavitve 24. festivala Dnevi poezije in vina: Slavko Podbrežnik (vodja festivala Salona Sauvignon), Aleš Šteger (vodja festivala), Sabina Tavčar (glavna producentka festivala), Tina Maroh (koordinatorica programa na Ptuju) in Tomo Peršuh (glavni producent Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra). Letošnjega tabora se je udeležilo okrog 30 mladih, najmlajši člani so stari devet let, in čeprav so vsi domačini, ne spijo doma, temveč v župnijski dvorani. »Ta ločenost od doma, skupno bivanje je zagotovo eden izmed čarov tabora,« je še dejal Zmazek. In kako poteka taborniški dan? »Zjutraj okoli sedmih je bujenje, nato razgibavanje, zajtrk, ki ga pripravimo animatorji, pevske delavnice, pa tudi druge aktivnosti, ki popestrijo tabor, nato pa petje pri večerni maši,« so zaupali animatorji, vsi že srednješolci. Z disciplino nimajo težav, saj mladi razumejo mlade, jih znajo animirati in popeljati čez dan ter uspešno povezati zabavne vsebine z glasbo, ki je osrednji temelj tabora. »V petih dneh se bomo naučili 17 skladb, ki jih bomo nato v celoto povezali na koncertu, letos na ‚drive in‘ koncertu za šolo. Odločili smo se za slovenske pesmi, saj je tudi osrednja tema tabora Slovenija, od kod lepote tvoje, pojemo pa od slovenskih narodnih, narodno-zabavnih, ljudskih, cerkvenih …« In če torej na taboru spoznavajo lepote glasbe in Slovenije, je seveda smiselno tudi vprašanje, katere so lepote Markovcev. »Fašenk!« so enoglasno in nemudoma odgovorili mladi, nato pa še dodali: »In mi animatorji.« V KUD Markovski zvon tako uspešno skrbijo, da se njihovo članstvo pomlajuje, obenem pa jim uspeva motivirati mlade, da kljub šolanju izven domačega kraja ostanejo zvesti domačemu društvu. Sicer pa so Markovci občina pevcev in pevk, to potrjuje številni pevski zbori, čez palec – vsaj deset jih deluje v občini, ki z glasbeno nitjo povezujejo različno misleče, stare in mlade. Prva ptujska vinska promenada 24. festival Dnevi poezija in vina prinaša tudi razširjen vinski program, ob tradicionalni Hudi pokušnji, večernem vinskem oltarju na Vrazovem trgu z osmimi vinskimi vzorci iz vseh vinorodnih območij Slovenije, vabijo tudi na okroglo mizo na temo vina in umetnosti, ki bo 29. avgusta, ter na prvo ptujsko vinsko promenado v sodelovanju s Salonom Sauvignon. S kozarčkom v roki se bo v soboto popoldan mogoče sprehoditi po Ptuju, se ustaviti na 10 lokacijah, preživeti v družbi s kulinariko in vinom ter na tej poti srečati pesniške vsebine oz. pesnike, tudi nominirance in finaliste Mlade literature Urška 2020, doživeti poezijo okusov. Maribor  Okleščeni Festival Lent Letos le manjša prizorišča V Mariboru se je v petek začel Festival Lent, ki letos zaradi spremenjenih okoliščin zaključuje poletne počitnice in ima le manjša prizorišča. Priložnost so izkoristili tudi za obeleži- tev zaključka obnove Glavnega trga in Koroške ceste v sre- dišču mesta. Kot osrednje prizorišče namesto Glavnega odra služi Večerov oder, ki so ga prestavili z Lenta na Rotovški trg. V avditoriju lutkovnega gledališča je prostor za jazz in komedijo, v Vetrinjskem dvoru za stand up in otroški program, manjše glasbene zasedbe nastopajo na Jurčkovem odru pri Vodnem stolpu. V Mestnem parku se odvija program za otroke in družine, po lanskem premoru pa bo v Mariboru ponovno gostovalo tudi ulično gledališče Ana Desetnica. Najbolj okleščen segment festivala je Folkart, saj bodo letos zaradi omejitev potovanj gostili folkloriste samo iz Slovenije, Češke in Madžarske. Festivalsko dogajanje bo trajalo do sobote, 29. avgusta. Foto: Črtomir Goznik Pesniški voz z vabilom na ogled več kot 60 festivalskih dogodkov Izložbena okna na Murkovi brez programa za leto 2020 Izložbena okna na Murkovi ulici, kjer so organizatorji vsa- ko leto objavili program festivala Dnevi poezije in vina, letos ostajajo brez novega programa. Izložbena okna bodo tudi v času novega festivala ostala prekrita z lanskoletnim progra- mom. „Lastniki so se odločili, da ne želijo več sodelovanja in prav tako ne želijo, da se odstranijo stare nalepke. Zatorej do nadaljnjega ostajajo s programom za leto 2019,“ je na naše vprašanje o tem, kdaj bodo odstranili nalepke s starim pro- gramom odgovorila glavna producentka festivala Dnevi poe- zije in vina Sabina Tavčar. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 13 konca lige narodov pa bodo nato še tekme Moldavija – Slovenija (14. oktober), Slovenija – Kosovo (15. november) in Grčija – Slovenija (18. november). V ligo B bo po koncu napredoval zmagovalec skupine, zadnjeuvrščeni pa bo igral doda- tne kvalifi kacije za obstanek v ligi C. Slovenska nogometna repre- zentanca se je dogovorila tudi za prijateljsko tekmo z Azerbajdža- nom, ki bo 10. novembra v Slove- niji. Seznam za Grčijo in Moldavijo: - vratarji: Jan Oblak (Atletico Madrid), Vid Belec (Sampdoria), Matjaž Rozman (Celje); - branilci: Miha Mevlja (Soči), Petar Stojanović (Dinamo Zagreb), Nejc Skubic (Konyaspor), Jure Balkovec (Empoli), Miha Blažič (Ferencvaros), Luka Krajnc (Fro- sinone), Nemanja Mitrović (Mari- bor), Erik Janža (Gornik Zabrze); - vezisti: Jasmin Kurtić (Parma), Miha Zajc (Fenerbahce), Jaka Bi- jol (CSKA Moskva), Amedej Vetrih (Rizespor), Rajko Rep (Hartberg), Nino Kouter (Mura), Dejan Petro- vić (Rapid Dunaj); - napadalci: Tim Matavž (Al- -Wahda), Andraž Šporar (Sporting Lizbona), Damjan Bohar (Zaglebie Lubin), Haris Vučkić (Real Zarago- za), Mitja Lotrič (Celje). JM Prvenstvom so v soboto začeli prvoligaši, a podoba lige na začet- ku nikakor ni idealna. Kratkemu premoru, ki so ga kritizirali mnogi, je sledila prisilna prestavitev uvodnih dveh krogov zaradi pozitivnih testov na koronavirus pri ekipah Domžal, Olimpije in Aluminija, »novi začetek« pa je ponudil le tri tekme od petih predvidenih. Olimpija je karanteno končala šele ob koncu prejšnjega tedna, zato je bila njiho- va tekma z Gorico preložena, za dodaten »zaplet« pa so poskrbeli pri Aluminiju, kjer so uresničili napovedi in niso odpotovali na tekmo z Mariborom (uradno pojasnilo NK Aluminij objavljamo v celoti). Na treh odigranih tekmah je bilo doseženih šest zadetkov, razlike med ekipami pa so bile minimalne. Še najbolj prepričljivi so bili muraši, ki so na gostovanju pri aktualnih prvakih lepo izkoristili nekoliko spre- menjeno postavo Celjanov. Slednji so namreč med tednom odigrali prvo tekmo v kvalifi kacijah za Ligo prvakov (s 3:0 so ugnali irski Dun- dalk, op. a.), že v sredo pa jih čaka nova preizkušnja – njihov tekmec v 2. krogu bo norveška ekipa Molde. Trener Dušan Kosič je tako spočil nekatere nosilce igre, na klopi so ostali Mitja Lotrič, Dario Vizinger, Adnan Kadušić, Matic Vrbanec … Kljub temu zmagi Mure ne gre gledati „v zobe“, varovanci Anteja Šimundže so bili boljši tekmec praktično celotno tekmo, novi repre- zentant Nino Kouter in Luka Bobičanec pa sta to oplemenitila tudi z goli. Tudi Mura bo v sredo igrala evropsko tekmo, v kvalifi kacijah za Ligo Evropa bo njihov tekmec Nömme Kalju iz Estonije. Primorski derbi je bil odigran v Sežani, kjer je gostoval ambiciozni Koper. A so se na prvi stopnički opekli in tako hitro spoznali razliko med 1. in 2. ligo, v kateri so lani slavili. Bodo pa v nadaljevanju zago- tovo neugoden tekmec za vsako ekipo, še posebej takrat, ko se jim bo pridružil Aleksander Rajčević. Sežanci so na drugi strani nadaljevali tam, kjer so prejšnjo sezono končali. Imajo svojo prepoznavno igro, za katero tekmeci težko najdejo protiorožje. Obračun klubov iz osrednje Slovenije je potekal v Domžalah, še nap- rej pa se zdi, da domača zasedba igra v nekakšnem krču in da jim igra nikakor ne steče. Opravičilo za padec koncentracije v zaključku je lahko desetdnevna karantena, v katero so morali zaradi pozitivnega testa na koronavirus. Ekipa Brava je to izkoristila na najboljši možni način, zma- govalni zadetek pa je v samem zaključku z izjemnim „karate udarcem“ dosegel Rok Kidrič, ki je pred leti zabijal za Aluminij. Vmes je prestopil v Olimpijo, pa zaigral v 2. turški ligi, vrnitev v Slovenijo pa je začinil z golom v dresu Brava. Znova se zdi, da so pri malem ljubljanskem klubu v prestopnem roku vlekli prave poteze ... JM Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je v pe- tek objavil seznam nogometašev, na katere bo računal na uvodnih dveh domačih preizkušnjah druge izvedbe lige narodov proti Grčiji in Moldaviji. Na seznamu je kar nekaj sprememb … Na seznamu manjkajočih bode v oči izostanek Josipa Iličića (osebne težave), manjkali pa bodo tudi Bo- jan Jokić (poškodba), Aljaž Struna in Robert Berić (igrata v ZDA). Prav tako zanimiva imena naj- demo tudi na seznamu novincev v izbrani vrsti, posebej izstopata Dejan Petrovič in Matjaž Rozman. Slednji je ob Mitju Lotriču pred- stavnik državnih prvakov Celjanov, zadnji novinec pa prihaja iz vrst pokalne prvakinje Mure – Nino Kouter. Po odsotnosti v prejšnjem obdobju je na seznamu spet tudi bočni branilec Nejc Skubic. V stro- kovnem štabu je po novem spet tudi Milan Miklavič. Tekma z Grčijo bo 3. septembra ob 20.45, z Moldavijo pa tri dni po- zneje ob 18.00. Slovenija igra v ligi narodov v ligi C in skupini 3, v kate- ri je še Kosovo. S slednjim se bodo Slovenci prvič merili 11. oktobra, do REZULTATI 1. KROGA: CB 24 Tabor Sežana – Koper 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Žužek (33., ag.); Domžale – Bravo 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Kolubarić (37.), 1:1 Žinko (42.), 1:2 Kidrić (89.); Celje – Mura 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Kouter (4.), 0:2 Bobičanec (62.). Srečanje Maribor – Aluminij ni bilo odigrano, ker ekipa Aluminija ni prišla na tekmo. Olimpija – Gorica preloženo Nogomet Dvakrat zaostajali, a vknjižili prvo zmago Stran 14 Tenis Za uvod v nadaljevanje sezone Rola v polfi nale Prage Stran 14 Atletika Čeh na tekmi diamantne lige tik pod stopničkami Stran 15 Nogomet Lokalni derbi v Bistrici pripadel domačinom Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si NK Aluminij, izjava za javnost V NK Aluminiju odgovorno in spoštljivo do nogometne igre V Nogometnem klubu Aluminij se zaveda- mo svoje odgovornosti do nogometne igre, vseh deležnikov, ki nam omogočajo izvajanje našega poslanstva, nacionalne zveze, klubov in vseh ljubiteljev nogometa. Ta zaveza nas je vodila pri tehtanju odločitve, kaj bo povzro- čilo manj škode, prioritetno za zdravje naših igralcev in nadalje ali posledično za vse ak- terje nogometa v Sloveniji. Stroka je ocenila, da je iz zdravstvenega vidika po samo nekaj skupnih treningih preveč tvegano odigrati prvenstveno tekmo in da potrebujemo vsaj deset dni, da vrnemo igralce v stanje pred karanteno in tekmovalni ritem, ki ga bo NK Aluminij zaradi odrejene karantene že tako težko ujel. Odločitev o neigranju v 1. krogu Prve Lige Telekom Slovenije smo sprejeli z vso odgovor- nostjo in spoštljivostjo do vseh akterjev. In to kljub grenkemu priokusu, da smo tako NZS kot NK Maribor pravočasno zaprosili, da upo- števata nastale okoliščine in bi tekmo odigrali v drugem, kasnejšem terminu. Ker nismo bili deležni pozitivnega odziva, je upravni odbor kluba na podlagi priporočil stroke sprejel tež- ko, a za klub v dani situaciji najprimernejšo re- šitev, katere osnova je zaščita svojih igralcev. Ta odločitev pomeni namreč manjšo žrtev, kot bi ga prinesla visoka stopnja tveganja za poškodbe ob igranju prvenstvene tekme in to v že tako okrnjeni zasedbi članske ekipe. Žal nam je, da smo s svojo odločitvijo nogo- metaše Maribora prikrajšali za tekmo 23. 8., a verjamemo, da bi v enaki situaciji tudi oni dolgoročno zdravje ekipe in zmožnost kako- vostnega igranja postavili na prvo mesto. Ponovno izpostavljamo in poudarjamo, da želimo v izogib ogrožanju zdravja naših igral- cev, na pomen katerega nas je še dodatno opozorila pandemija koronavirusa, zagoto- viti ustrezno pripravo naših nogometašev in zmanjšati možnost poškodb zaradi netrenira- nja v času karantene. Kako resne so posledice življenja v karanteni za športnike ter njihove telesne in gibalne sposobnosti, nas je v svo- jem mnenju dodatno opozoril doc. dr. Mitja Bračič, ki priporoča postopno vrnitev v nogo- metni trenažni proces, ki naj traja vsaj 10 do 14 dni. V NK Aluminij smo ponosni na svoje dose- danje delo, s katerim smo dokazali, da je mo- goče tudi v nekoliko manjših sredinah, z do- volj ambicioznosti, skrbnosti in preudarnosti ter načrtne dolgoročne strategije, ustvarjati uspešne in pozitivne zgodbe. Tudi v izrednih razmerah pandemije koronavirusa smo izved- li potrebne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe. Takoj, ko smo opazili simptome okuž- be, smo osamili obolelega člana ekipe in poz- vali uradne inštitucije, da za zaščito nogome- tne igre sprejmejo po vzoru prakse iz tujine primerljive ukrepe. Želimo si enake pogoje in odnos vseh, ki sooblikujejo nogometno igro, za vse. S trudom, ki ga vsi v bistveno oteženih pogojih namenjamo razvoju nogometa, si to zaslužimo. Odločitvi NZS in NK Maribor sta znani, kar pa seveda ne pomeni, da bi v primeru slednje- ga v takih razmerah enako ravnali tudi sami. Ne glede na to, pa o naši odločitvi ne bomo razpravljali v javnosti, saj se želimo v miru osredotočiti na priprave in na prvenstvo, ki je pred nami. Takšen umirjen način delovanja nas namreč zaznamuje in ne glede na to, da nas izkušnje, ki si jih nabiramo tudi iz odloči- tev drugih, usmerjajo k temu, da bi tudi sami kdaj ravnali drugače, ostajamo zvesti svojim načelom in kulturi delovanja. Nogometni klub Aluminij Kidričevo Nogomet  1. SNL Kidrič že odločil tekmo v dresu novega kluba Nogomet  Reprezentanca Slovenije Na seznamu tudi Petrovič in Rozman Foto: Grega Wrnig / m24.si Dejan Petrovič si je prislužil prvi vpoklic v našo člansko izbrano vrsto. Na sedežu Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju so iz- žrebali pare 1. kroga slovenskega pokala. Klubi v tem delu tekmova- nja igrajo le po eno tekmo, predvi- den termin je 2. september. Pokalno tekmovanje, v kate- rem bo v 1. krogu nastopilo 24 ekip, se bo po novem imenovalo pokal Pivovarna Union, potem ko sta NZS in pivovarna podpisala dogovor za dve leti. Celje, Mari- bor, Olimpija in branilka naslova Mura, ki Slovenijo zastopajo v evropskih tekmovanjih, so v 1. krogu prosti. Izmed treh predstavnikov iz MNZ Ptuj je najatraktivnejšega tekmeca dobila Bistrica, ki bo go- stila prvoligaša iz Sežane – Tabor. Aluminij in Drava se bosta odpravi- la na gostovanje k tretjeligašema, prvi v Miren na Primorsko k ekipi Adrie, drugi pa na Koroško k Dra- vogradu. Pari 1. kroga: Adria – Aluminij Koroška Dravograd – Drava Bistrica – CB 24 Tabor Sežana Odranci – Triglav Kranj Bohinj – Koper Brežice Terme Čatež – Jadran Dekani Ilirija 1911 – Domžale Tinex Šenčur – Nafta 1903 Čarda Martjanci – Rudar Velenje Beltinci Klima Tratnjek – Bravo Mons Claudius – Kalcer Ra- domlje Fužinar Vzajemci – Brda JM Nogomet  Pokal Slovenije, žreb V Bistrico prihaja prvoligaš, Aluminij in Drava s tretjeligašema »NZS je zaradi neprihoda na tekmo v Maribor zoper klub iz Kidričevega zaradi kršenja pravilnikov NZS uvedla disciplinski postopek,« so zapisali pri NZS. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 14 Beltinci Klima Tratnjek – Drava Ptuj 2:3 (2:3) STRELCI: 1:0 Marič (1.), 1:1 Mörec (17., ag.), 2:1 Marič (22.), 2:2 Mar- cius (28.), 2:3 A. Rogina (45.). BELTINCI: Zver, Kuzma (od 80. Pihler), Zorman, Mauko (od 59. Žalik), Marič (od 86. Lukač), Kristl, Balažic (od 59. Sočič), Raduha, Ma- učec, Mršič, Mörec (od 80. Šipoš). Trener: Radovan Karanović. DRAVA: Milić, Martinčević, Gassmann, Ninkovic Quintana, Pi- ras, Lukić-Grančić, Marcius (od 78. Aganović), A. Rogina, S. Rogina (od 54. Kryzeiu), Turković (od 65. Dodlek), Montie. Trener: Viktor Trenevski. Nogometaši Drave so v prvih dveh krogih nove sezone v 2. ligi zabeležili dva poraza, boljši sta bili ekipi Primorja in Fužinarja. Novinci iz Ajdovščine in Ravenčani, eni iz- med favoritov za vrh, so bili precej težak žreb na začetku sezone, zato so Ptujčani želeli v tretjem krogu na vsak način dokazati, da so ven- darle sposobni v drugoligaški dru- ščini tudi zmagovati. V Beltincih jim je to tudi uspelo! Začetek se ni odvil po željah ptu- jskih plavih, saj so prvi zadetek na tekmi prejeli že v 10. sekundi tek- me! Po začetnem udarcu iz sredine in dolgi podaji na polovico gostov, je po slabem izbijanju igralcev Drave do žoge prišel Luka Marič in z močnim strelom pod prečko zapisan tudi ob koncu tekme. Do- mačini so bili posebej agresivni v sodniškem podaljšku, ki je trajal več kot pet minut, a vsi njihovi na- pori so bili jalovi. Drava se je z zmago v Beltincih vpisala na točkovno tabelo, glede na izenačenost lige pa bo vsaka zmaga v ligi zelo dragocena. Že v sredo čaka dravaše tekma fi nala Pokala MNZ Ptuj v Slovenski Bistrici proti domači ekipi Bistrice, v soboto pa bodo v 4. krogu 2. lige na stadionu v Zavrču gostili novomeško Krko. JM zen odgovor in izenačili po eno- stavni akciji in novi napaki v doma- či obrambi. Martinčevič je poslal dolgo podajo na polovico doma- činov, branilec Beltincev je želel podati žogo do svojega vratarja, a je to storil tako slabo, da je Matic Marcius podajo prestregel in jo z glavo poslal čez vratarja Domna Zvera v gol – 2:2. Modri so znova »viseli« v 32. minuti, ko se je Marič znašel sam pred Miličem, gostujoči vratar pa je z dobro obrambo preprečil novo vodstvo domačinov. Zaključne minute prvega polča- sa so potekale povsem po notah varovancev Viktorja Trenevskega. Ti so nekaj minut kontinuirani na- padali, za vztrajnost pa so bili na- grajeni v drugi minuti sodniškega podaljška. Takrat je do slabo izbi- te žoge domačih branilcev prišel Simon Rogina, ki je lepo zadržal žogo, nato pa s kratko podajo za- poslil brata Antona, ki je pozorno spremljal akcijo in z natančnim strelom mimo nemočnega Zvera matiral Miliča – 1:0. »Zelo slabo smo začeli, ne vem, ali sem kdaj v katerikoli ekipi prejel tako hiter zadetek,« je začetek videl kapetan Anton Rogina. Na srečo gostje na izenačenje niso čakali dolgo, v veliki meri pa so jim pri tem pomagali kar do- mačini sami. Ian Ninković je poslal predložek v kazenski prostor, kjer je mladi Vito Mörec tako nespre- tno posredoval, da je žoga končala v lastni mreži – 1:1. Tudi tretji zadetek na tekmi so dosegli Prekmurci, z njim pa so ponovno prešli v vodstvo. Nogo- metašem Drave nikakor ni uspelo izbiti žoge iz kazenskega prostora, spretni in iznajdljivi Luka Marić pa jo je na koncu mimo številnih nog poslal v mrežo – 2:1. Dravaši so še enkrat našli ustre- dosegel zadetek – 2:3. Kot se je kasneje izkazalo, je bil to že odlo- čilni trenutek tekme … »Z doseže- nim golom sem seveda zadovoljen, še več pa mi pomeni zmaga ekipe. Takoj bi podpisal, da bi v takšnem ritmu – z mojimi zadetki in zmaga- mi – tudi nadaljeval sezono,« je po tekmi v smehu dejal Anton Rogina. Drugi polčas je bil z vidika kako- vosti igre veliko slabši, razumljivo pa je, da so več poskušali domači- ni, ki so na vsak način poskušali ize- načiti rezultat. Zadnja ovira pri tem je bil vratar Drave Anej Milič, ki je zelo suvereno opravil svoje delo in je precej pripomogel k temu, da je izid polčasa ostal na semaforju torek  25. avgusta 2020Šport14 Nogomet  2. SNL, 3. krog Dvakrat zaostajali, a vknjižili zmago Nogomet  2. SNL V derbiju na Koroškem zadela nekdanja člana Aluminija in Drave Derbi kroga je potekal na Rav- nah, kjer sta se pomerili ekipi, ki sta v prvih dveh krogih imeli 100 % izkupiček – Fužinar in Nafta. Tokrat sta si razdelili izkupiček … Za zgodnje vodstvo domačinov je zadel nekdanji član Aluminija Tadej Trdina, za katerega je bil to že peti zadetek v sezoni. Lendavčani so bili vztrajni, trud pa jim je z izena- čujočim golom pred koncem tek- me zagotovil nekdanji član Drave Nermin Haljeta, ki se je po krajšem premoru vrnil na slovensko sceno. Enako število točk – 7 – ima pri vrhu še ekipa Krke, ki pa je vse tri uvodne tekme sezone odigrala na svojem stadionu. V soboto jim je pot do zmage s tremi doseženimi zadetki tlakoval Marko Huč. Končno so do prve zmage prišli tudi bivši dolgoletni prvoligaši Ve- lenjčani, ki jih vodi Almir Sulejma- nović. V Šmartnem pa niso imeli lahkega dela, saj so zadnje pol ure na igrišču prebili z igralcem manj – izključen je bil Mateo Panadič. To je bil edini rdeči karton tega kroga v 2. ligi, hrvaškemu napadalcu ga je pokazal Damir Skomina. Slabo so začeli tudi Kranjčani, ki jih kot glavni trener vodi Damijan Gajser. Tokrat so klonili v Biljah na Primorskem. Edina ekipa brez točk prihaja iz Brd, vodi jo Vlado Bad- žim, ob tem imajo Brici katastrofal- no gol razliko 0:12. REZULTATI 3. KROGA: Beltinci Klima Tratnjek – Drava Ptuj 2:3 (2:3); Fužinar Vzajemci – Nafta 1903 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Trdina (12.), 1:1 Haljeta (84.); Primorje Emundia – Krško 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Džuzdanović (21.), 2:0 J. Kodermac (74.); Vitanest Bilje – Triglav Kranj 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Marc (44.); Roltek Dob – Jadran Dekani 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Močić (28., ag.), 2:0 Rems (48.), 2:1 Jakomin (58.), 3:1 Rems (61.), 4:1 Gregorin (81.); Krka – Brda 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Huč (18.), 2:0 Huč (32., z 11 m), 3:0 Parris (48.), 4:0 Huč (74.); Brežice Terme Čatež – Kalcer Radomlje 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Var- ga (12.), 0:2 Cerar (46.), 0:3 Varga (67.), 1:3 Felja (86.); Šmartno 1928 – Rudar Velenje 1:2 (1:1); strelci: 1:0 F. Vezaj (20.), 1:1 Vošnjak (40.), 1:2 Jovanović (53.). Rdeči karton: Panadić (56., Rudar). 1. FUŽINAR VZAJEMCI 3 2 1 0 10:3 7 2. KRKA 3 2 1 0 9:3 7 3. NAFTA 1903 3 2 1 0 5:1 7 4. ROLTEK DOB 3 2 0 1 10:5 6 5. KALCER RADOMLJE 3 2 0 1 7:2 6 6. PRIMORJE EMUNDIA 3 2 0 1 4:2 6 7. VITANEST BILJE 3 2 0 1 3:5 6 8. JADRAN DEKANI 3 1 1 1 6:4 4 9. RUDAR VELENJE 3 1 1 1 5:5 4 10. BELTINCI TRATNJEK 3 1 0 2 4:4 3 11. DRAVA PTUJ 3 1 0 2 5:7 3 12. TRIGLAV KRANJ 3 1 0 2 2:4 3 13. KRŠKO 3 1 0 2 3:6 3 14. ŠMARTNO 1928 3 1 0 2 2:7 3 15. BREŽICE ČATEŽ 3 0 1 2 2:7 1 16. BRDA 3 0 0 3 0:12 0 JM Challenger turnir v Pragi (137.560 evrov), dvojice: 1. krog: Rola/Diez – Stakhovski/ Vesely (Ukrajina/Češka) 6:3, 6:4; četrtfi nale: Rola/Diez – Balaji/ Coppejans (Indija/Belgija) 6:4, 6:3; polfi nale: Rola/Diez – Herbert/ Rinderknech (Francija) 4:6, 5:7; fi nale: Herbert/Rinderknech – Kolar/Rosol (Češka) 6:3, 6:4. Foto: Črtomir Goznik Kapetan Anton Rogina je z zadetkom tik pred koncem prvega polčasa tekme v Beltincih zagotovil zmago svoji ekipi. Jure Arsič, pomočnik trenerja: »Na tekmeca smo bili dobro pripravljeni. Gol na začetku nas je neko- liko 'presekal', a smo vztrajali in to se nam je obre- stovalo. Z zmago smo se na najboljši mogoči način izvlekli iz stanja stresa, energija v ekipi je takoj bolj pozitivna, vse je drugače. Kakovost naše ekipe ni sporna, potrebujemo le čas, da se še bolje spozna- mo. Težava je, da je liga zelo izenačena in da lahko vsak premaga vsakega, zato je vsaka tekma zelo težka. V nadaljevanju nas čaka zelo zgoščen spored tekem, saj nas poleg prvenstvenih tekem čakata še pokalni tekmi z Bistrico (MNZ Ptuj) in Dravogra- dom (NZS), tako da bodo priložnost dobili vsi igral- ci. Kljub temu si želimo osvojiti pokal MNZ Ptuj.« Anton Rogina, Drava: »Vsi skupaj smo seveda zelo veseli prvih treh točk v sezoni. Zelo sem ponosen na soigralce, da se nam je uspelo po dveh zaostankih pobrati in preobrniti rezultat, kar kaže na močan karakter in enotnost ekipe. Zmaga je pomembna za nadaljevanje, pred- vsem iz psihološkega vidika, saj gre za mlado ekipo, ki si je po dveh porazih kar sama ustvari- la pritisk. Skupaj smo šele kratek čas, moramo se še bolje uigrati, a prvi polčas, ki je bil z vidika igre boljši, je že nakazal nekatere možnosti. V drugem polčasu smo vse podredili igri na rezul- tat, močno smo si želeli zadržati prednost, kar nam je tudi uspelo.« Rokomet  Ormožani visoko poraženi tudi na Koroškem: Slovenj Gradec – Jeruzalem 34:28 (19:12) JERUZALEM: Balent (2 obram- bi), Skledar (2 obrambi), Zemljič (4 obrambe); Čudič 4 (2), Žuran 4, Kocbek 5 (1), Kosi 5 (2), Bogadi, T. Hebar 3, Krabonja 3, Ciglar 1, Šo- štarič, Krasnič, Šulek 2, Niedorfer. Trener: Saša Prapotnik. Ormožani so v Slovenj Gradcu odigrali svojo peto pripravljalno tek- mo in zabeležili tretji poraz (Gorenje 19:31, Tatran 30:32). Po zelo dobri predstavi proti Slovakom so v tabo- ru Jeruzalema verjeli, da je njihova forma v vzponu, ampak tekma proti rokometnemu ponosu Koroške je pokazala drugačno sliko. »Menim, da smo napako storili že pri organizaciji same tekme, saj smo v treh dneh odigrali dve tek- mi. Le dan odmora od tekme pro- ti Tatranu je bil premalo za našo ekipo, ki se ji enostavno ni uspelo regenerirati. Zmaga Slovenj Grad- ca je povsem zaslužena, saj so Ko- rošci sestavili odlično ekipo in bo letos zagotovo napadal sredino lestvice. Podobno kot v Velenju smo bili tudi tokrat nadigrani že v 1. polčasu, ki smo ga izgubljali za kar sedem zadetkov (19:12). Iz tira nas je vrgla tudi poškodba Davida Bogadija, brez katerega smo pred- vsem izgubili agresivnost v obram- bi. Le še dobrih 14 dni nas loči do prvenstva in bo treba zelo zavihati rokave na treningih, da najdemo pravo formo. Le-to bomo iskali že v tem tednu, kjer je kar nekaj spre- memb glede pripravljalnih tekem. Dogovorjeni smo bili za dve tekmi z Varaždinom, a zaradi novonasta- le situacije s koronavirusom sta odpadli. Zato smo se za torek, 25. avgusta, ob 18.00 dogovorili za tekmo proti drugoligašu Veliki Ne- delji, generalko pred prvenstvom pa bomo odigrali v petek, 28. av- gusta, ob 17.00 proti aktualnim dr- žavnim prvakom in udeležencem evropske Lige prvakov Celju Pivo- varni Laško. Na teh dveh tekmah pričakujem napredek v igri in pred- vsem vzpon forme nekaterih igral- cev, ki so še daleč od želene forme. Tekma proti Dobovi, ki je tudi letos sestavila zelo kakovostno ekipo, se nezadržno približuje in enostav- no več ni heca, če želimo v državno prvenstvo štartati z zmago,« je tre- nutno stanje v klubu opisal trener Saša Prapotnik. Slednji je s preostalimi trenerji v klubu konec tedna preživel na Rogli, kjer je potekal trenerski se- Športne novičke Blaž Rola minar za sezono 2020/21. Trenerji Jeruzalema v novi sezoni bodo še naprej Davorin Kovačec, Mladen Grabovac, Uroš Krstič in Iztok Lu- skovič. Klub je po odhodu v tujino zapustil izkušeni Ivan Hrupič. Sicer bo v tem tednu potekal že 22. roko- metni tabor, od petka do nedelje, 28. do 30. avgusta, pa bodo mlaj- še selekcije Rokometnega kluba Jeruzalem sodelovale na turnirju v Ivančni Gorici. Na Dolenjsko bosta odpotovali generaciji 2006/07 in 2008/09. Uroš Krstič Tenis  Za uvod v nadaljevanje sezone Rola v polfi nale Prage Blaž Rola (141. na ATP) je uvodni turnir po pandemiji koronavirusa odigral na Češkem, kjer je potekal turnir serije challenger. Med posa- mezniki je izpadel v 2. krogu glav- nega turnirja, med dvojicami pa mu je šlo veliko bolje. Njegov partner je bil tokrat vr- stnik iz Kanade Steven Diez (165.), za sodelovanje sta se dogovorila prvič. Kljub temu sta se odlično ujela in preskočila kar dva kroga tekmovanja. S tem dosežkom sta se prebila do polfi nala, kjer ju je ča- kal francoska dvojica, v kateri je bil tudi eden najboljših igralcev dvojic na svetu, Pierre-Hugues Herbert, štirikratni zmagovalec grand slam turnirjev (vsakega je osvojil po enkrat) v tej konkurenci, vedno z rojakom Nicolasom Mahutom. Slovensko-kanadska kombina- cija je delovala precej trdno, tako da sta morala Francoza pokaza- ti največ, kar sta v tem trenutku zmogla. Pri izidu 5:5 v drugem nizu sta že vodila 40:0, a sta to igro in kasneje tudi dvoboj izgubila. Herbert in Rinderknech sta na kon- cu tudi osvojila turnir. JM Motokros  V Italiji kar devet dirk SP Pandemija novega koronavirusa je znova posegla v koledar svetov- nega prvenstva v motokrosu. Po treh dirkah, ki so jih tekmovalci s Timom Gajserjem na čelu odpeljali v Latviji, so organizatorji sporočili, da bodo tudi naslednje dirke po- tekale v t. i. mehurčkih. Devet dirk od preostalih štirinajstih bo gostila Italija. Zaradi nadaljevanja koronakri- ze in omejitve potovanj so na leto 2021 prestavljene VN Turčije, Por- tugalske in Rusije. Prav Turčija bi morala gostiti naslednjo dirko 6. septembra. Namesto dirke v Afyonkaraha- sirju bodo od 6. do 13. septembra tri dirke v Faenzi v Italiji. Prva bo štela za VN Italije, druga 9. sep- tembra za VN mesta Faenze, tretja 13. septembra pa za VN Emilije-Ro- manje. Tem bo sledil štirinajstdnevni premor, nato pa bodo dirkači na- stopili v Mantovi; 27. septembra za VN Lombardije, 30. septembra za VN mesta Mantova in 4. oktobra za VN Evrope. V koledarju je nato na sporedu VN Španije (11. 10.), od 18. do 25. oktobra sledijo tri dirke v Lommelu v Belgiji, v začetku novembra pa so na vrsti ponovno tri dirke v sedmih dneh v Pietramurati v Trentinu. Za konec sezone je predvidena dirka za VN Patagonije v Argentini, ki pa za zdaj še nima datuma. Razširitev koledarja dirk gre v prid Timu Gajserju, ki v skupni razvrstitvi zaostaja 46 točk za vo- dilnim Nizozemcem Jeff reyjem Herlingsom. sta Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 15 V nedeljo je na Švedskem potekalo tekmovanje v atletski diamantni ligi, na njem pa so med elito nastopili trije Slovenci: Tina Šutej v skoku s palico, Luka Janežič v teku na 400 metrov in Kristjan Čeh v metu diska. Janežič je izenačil svoj izid se- zone (45,85) in zasedel 2. mesto, pred njim je bil le Karsten Warholm (45,05). Slednji je slavil tudi v teku na 400 metrov z ovirami, kjer je postavil drugi izid vseh časov (46,87). Tina Šutej je v skoku s pa- lico delila tretje mesto (4,52 m), blizu uspeha pa je bila tudi na višini 4,62. S preskočeno višino 5,69 m je slavila Britanka Holly Bradshaw. Šutejeva je 5. julija letos v Ljublja- ni postavila nov slovenski rekord 4,75 m, kar je ta čas četrti izid sezo- ne na svetu. V metu diska, kjer je nastopil Kri- stjan Čeh, je bila konkurenca zelo močna, prvi mesti pa sta osvojila domača tekmovalca Daniel Stahl (aktualni svetovni prvak) in Simon Pettersson (4. leta 2018 na EP v Berlinu). Tretji je bil aktualni evrop- ski prvak iz Litve Andrius Gudžius. Kristjanu je za uvrstitev na stopnič- ke zmanjkal dober meter, osvojil je 4. mesto. Za Čehom so se zvrstili Poljak Robert Urbanek, bronast na SP leta 2015 v Pekingu in leta 2014 na evropskem prvenstvu v Zürichu, Norvežan Ola Stunes Isene in Ro- mun Alin Alexandru Firfi rica, četr- ti lani na svetovnem prvenstvu v Dohi. Čeh je začel s 63,86 m in bil po prvi seriji drugi, pred njim je bil le Gudžius (65,88 m). Stahl je po ne- veljavnem izidu nato v drugi seriji 3. SNL - vzhod REZULTATI 1. KROGA: Zre- če – Cirkulane 0:4 (0:2), Korotan Prevalje – Videm 2:0 (1:0), Kety Emmi Bistrica – Podvinci 3:1 (1:1), Koroška Dravograd – Dravinja 3:1 (1:0), Šmarje pri Jelšah – Šampion 3:4 (0:3), Dobrovce – Rogaška 0:3 (0:2). Konec tedna se je začela nova sezona v 3. ligi vzhod, v kateri letos nastopajo štiri ekipe iz področja MNZ Ptuj: Podvinci, Videm, Bistri- ca in Cirkulane. Začele so s polovič- nim izkupičkom, v edinem medse- bojnem »ptujskem« dvoboju pa so bili uspešni Bistričani. Krog je posebej zaznamoval mladi Gal Grobelnik (letnik 2001) iz ekipe Šampiona, ki je v Šmarju do- segel vse štiri zadetke svoje ekipe. KETY EMMI BISTRICA – PODVINCI 3:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Bajraj (18.), 1:1 Šlak (31.), 2:1 Bračko (61.), 3:1 Martinčič (94.). BISTRICA: Dabanovič, Pušnik (od 84. Ljubec), Korošec, Rozman, Korošec, Ribič, Bračko, Polegek (od 71. Kapun), Martinčič, Šlak (od 89. Lahe Korošec), Kovačič (od 84. Horvat). Trener: Simon Dvoršak. VIDEM: Cajnko, Ramšak, Goj- košek, Lah, Vajda (od 62. Rene Svenšek), Šegula (od 67. Zamuda Horvat), Ziko Zajko, Rok Svenšek, Kuserbanj (od 84. Marušič), Bajraj, Anžel. Trener: Aleš Čeh. Nogometaši Bistrice so nase opozorili že med tednom na tekmi polfi nala Pokala MNZ Ptuj, kjer so Videmčanom v gosteh nasuli kar osem zadetkov (2:8). V ekipi je ne- kaj mladih nekdanjih ali posojenih igralcev Aluminija (Bračko, Pušnik, Ljubec) in Drave (Šlak, Strah), ka- kovost ni sporna. Visoko pa ciljajo tudi Podvinčani, čeprav so prven- stvo pričakali precej zdesetkani zaradi poškodb (Koren, Oman, Za- muda, Marinič …), za nameček so zaradi kazni še iz prejšnje sezone ostali še brez Oroviča. V dobri nogometni predstavi so povedli gostje (Murat Bajraj), ki so imeli v prvem delu tekme pod kontrolo celotno situacijo. »Bistri- ca je odlična ekipa, z veliko širino, a mi smo prav tako pokazali dobro predstavo. Tako je bilo vse do 60. minute, le edina napaka v obrambi je botrovala temu, da nismo odšli na odmor s prednostjo, ki bi si jo zaslužili. V zadnje pol ure so doma- čini izkoristili svojo večjo širino v tem trenutku, nam se je enostavno poznalo premalo odigranih moč- nih tekem v pripravah. Poraz 3:1 je previsok, saj smo bili kljub vsemu do zadnje minute v igri za točko, čeprav t. i. 100 % priložnosti nismo imeli. Še vedno pa trdim, da imamo kakovost za vrh in da bomo iz kro- ga v krog videti bolje, še posebej z vrnitvijo na igrišče poškodovanih igralcev,« je tekmo v Slovenski Bi- strici in poraz njegove ekipe videl trener Podvincev Aleš Čeh. ZREČE – CIRKULANE 0:4 (0:2) STRELCI: 0:1 B. Cesar (16., z 11 m), 0:2 Cimerman (19.), 0:3 Cimer- man (49.), 0:4 Bojnec (85.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, U. Cesar (od 75. Orlač), Bojnec, Trav- nikar, M. Krajnc (od 46. Belšak), Zazić, Cimerman (od 85. Sitar), Kajzer (od 63. Lipavšek), Majcen (od 85. Kolednik), Toplak. Trener: Damijan Vogrinec. Čeprav so nogometaši Cirkulan novinci v tretjeligaški konkurenci, so že na začetku pokazali, da velja nanje resno računati. To so na naj- boljši način demonstrirali na gosto- vanju v Zrečah, kjer so eni izmed tradicionalnih ekip tega ranga na- suli kar štiri zadetke – dva od teh je dosegel Alen Cimerman. Domačini so od 69. minute ostali z igralcem manj na igrišču, zaradi prejetega drugega rumenega kartona je bil izključen Matic Podgrajšek. »Že od samega začetka tekme v Zrečah smo kazali jasne namene na tem srečanju – zmagati. Vedeli smo, po kaj smo prišli in kako to doseči in na koncu nam je to na igrišču tudi uspelo realizirati. Zma- ga je po mojem mnenju povsem zaslužena, čeprav je bila tekma na trenutke trda. Odločilno je bilo to, da smo gole dosegali v pravih trenutkih, na začetku tekme in na začetku drugega polčasa, s čimer smo umirili tekmece. Imamo do- ber igralski kader, zadovoljen sem z uvodno predstavo svoje ekipe,« je po tekmi dejal trener Cirkulan Damjan Vogrinec. Nogometaši Cirkulan bodo v ne- deljo na svojem igrišču gostili eki- po Dobrovc. KOROTAN PREVALJE – VIDEM 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Plesec (18.), 2:0 Triplat (48.) VIDEM: Rogina, Plajnšek, Zdovc, Cafuta, Mesarič, Ovčar (od 46. Gaj- šek), Frank Ličina, Krajnc, Plajnšek, Vrbanić, Lovenjak. Trener: Robert Hojnik. Nogometaši Vidma so se na go- stovanje na Koroško odpravili v zelo okrnjeni zasedbi, brez Temen- ta, Laha, Baniča, Magdiča, Vidovi- ča, Šlambergerja … Za nameček jih je na Prevaljah čakalo igrišče z umetno travo in visoke tempera- ture … »Kakšne pol ure smo potrebova- li za prilagoditev na igralno površi- no, v tem času smo že zaostajali. Nato smo prevzeli vajeti igre v svo- je roke, a si tistih pravih priložnosti nam ni uspelo priigrati, s streli od daleč pa nismo bili uspešni. Sami smo prejeli oba gola iz dolgih po- daj domačinov, ki smo jih slabo iz- bijali. Za nameček se je že v prvem polčasu poškodoval Ovčar, drugih menjav pa niti nismo imeli. Doma- čini so na drugi strani s številnimi menjavami osvežili ekipo in oh- ranjali ritem, sam pa te možnosti nisem imel, zato do preobrata niti nismo mogli,« je tekmo pokomen- tiral trener Vidma Robert Hojnik. V nedeljo bodo Videmčani v standardnem dopoldanskem ter- minu gostili ekipo Šmarja. Super liga: Zavrč in Boč najprepričljivejša v uvodu REZULTATI 1. KROGA: Gerečja vas – Apače 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Kitak (11.), 0:2 Govedič (39.); Stojnci – Gorišnica 1:2 (1:1); strel- ca: 0:1 Roškar (22.), 1:1 Pernek (40, z 11 m), 1:2 Muršič (89.); Skorba – Boč Poljčane 0:4 (0:3); strelci: 0:1 Škrabl (14.), 0:2 Šket (16.), 0:3 Škrabl (40.), 0:4 Kolar (86.); Zavrč – Bukovci 4:0 (2:0); strel- ci: 1:0 Potočnik (24.), 2:0 Potočnik (37.), 3:0 Krajnc (69.), 4:0 Predika- ka (73.); Markovci – Hajdina 4:3 (2:1); strelci: 0:1 Cesar (2.), 1:1 Čeh (4.), 2:1 Krajnc (7.), 2:2 Cesar (50.), 3:2 Ljubec (64.), 4:2 Fleten (66.), 4:3 Cesar (70.). Že prvi krog nove sezone Super lige je postregel z razburljivimi predstavami, izstopali pa sta tekmi v Markovcih in Stojncih, ki sta se končali z najmanjšo možno razli- ko. Na praktično vseh tekmah se je zbralo veliko gledalcev, tudi do 200, kar nakazuje na to, da so ljubi- telji nogometa že komaj čakali na začetek nove sezone. Ta se je začela v soboto s tekma- ma v Gerečji vasi in Zavrču. V Halo- zah so domačini pričakovali goste iz Bukovcev in jih z dvema goloma Denisa Potočnika že do polčasa postavili v nezavidljiv položaj. V drugem delu so samo dokončali začeto, ob tem pa svojo mrežo oh- ranili nedotaknjeno. V Gerečji vasi so gledalci videli zadetek že v 11. minuti, a v domači mreži. Lani precej učinkovita za- sedba Gerečje vasi tokrat ni našla rešitve za obrambo gostov, še več, do polčasa so gostje podvojili svo- jo prednost. In jo v nadaljevanju s številnimi menjavami uspešno ubranili, za nekoliko presenetljivo zmago, prvo pod vodstvom Primo- ža Goršeta. V nedeljo so bili pri novincih v Skorbi prepričljivi gostje iz Poljčan, z dvema zadetkoma je izstopal Da- vid Škrabl. Popoldanski spored je ponudil poslastici v Stojncih in Markovcih. Odločitev na tekmi pod Borlom je padla v sami končnici tekme, ko je za goste zadel rezervist Rok Mur- šič. Največ zadetkov so gledalci vi- deli v Markovcih, kjer je domačo ekipo premierno vodil Nastja Čeh. Za grenko dobrodošlico je poskr- bel Jan Cesar, ki je goste ekspre- sno povedel v vodstvo, Aleš Čeh pa je z izenačenjem odgovoril le dve minuti kasneje. Uvodno ploho golov je nadaljeval Sergej Krajnc, ki je domačinom priboril pred- nost. Za vztrajne goste je Cesar v nadaljevanju dopolnil hat-trick, a to kljub temu ni bilo dovolj niti za točko. Kljub temu so si Hajdinčani z nastopom pridobili precej simpatij. Jože Mohorič torek  25. avgusta 2020 Šport, rekreacija 15 Atletika  Tekma diamantne lige v Stockholmu Čeh tik za stopničkami, Šutejeva in Janežič na njih Nogomet  3. SNL - vzhod, Super liga MNZ Ptuj Uspešen začetek novincev iz Cirkulan Kristjan Čeh je v Stockholmu nastopil na tekmi diamantne lige. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Bistrice (rdeči dresi) in Vidma so odigrali derbi uvodnega kroga nove sezone v 3. ligi vzhod, uspešnejši pa so bili na koncu domačini. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši iz Apač (v drečih dresih) so v 1. krogu Super lige presenetili gostitelje v Gerečji vasi in odšli domov s polnim izkupičkom. prišel na čelo z 69,17 m, kjer je os- tal do konca tekme. Čeh je najboljši rezultat dosegel v tretji seriji, v ka- teri je disk poletel konkretno čez znamko 65 metrov – 65,73. Čeh je v četrtem poskusu pres- topil, v petem je zmogel 62,90 in v zadnjem še 64,56 metra. »Zadovoljen sem z doseženim, predvsem s tem, da tekmujem v konstantno dobri formi. Pogoji so bili nekoliko težji kot običajno, saj je veter kar močno pihal in se ob tem še vrtinčil. Z nekaj popravki v tehniki bom zagotovo še boljši,« je po tekmi pojasnil Čeh, član Atlet- skega kluba Ptuj. JM Diamantna liga v Stockholmu, rezultati v metu diska: 1. Daniel Stahl (Švedska) 69,17 m 2. Simon Pettersson (Švedska) 67,72 m 3. Andrius Gudžius (Litva) 66,80 m 4. Kristjan Čeh (Slovenija) 65,73 m 5. Robert Urbanek (Poljska) 64,72 m 6. Ola Stunes Isene (Norveška) 62,39 m 7. Alin Alexandru Firfirica (Romunija) 61,14 m Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  25. avgusta 2020Križemkražem16 „Na občini smo zelo ponosni na vsak uspeh naših mladih občanov. Nika je z zagnanostjo in pridnim delom dosegla velik uspeh in prav je, da ji povemo, da smo v doma- čem kraju ponosni nanjo,“ je dejal Cvetko. Po zaključenem izobraže- vanju v Osnovni šoli Sveti Tomaž se je Klemenčičeva odpravila nove- mu znanju nasproti na Gimnazijo Ljutomer, ker je le-ta dovolj blizu njenega doma, da je lahko v času izobraževanja živela doma. Verjela pa je tudi, da bo tam osvojila zna- nja, s katerimi bo imela najboljše možnosti za svojo prihodnost, kar je s svojim uspehom tudi potrdila. Z usvajanjem znanja nikoli ni imela težav, a je priznala: „Veliko sem se učila, priznam, a to mi niko- li ni predstavljalo težave. Resnično sem se za vsak test pripravila tako, da sem bila prepričana, da obvla- dam vso snov.“ Tako odločna je Klemenčičeva osvajala dejstvo za dejstvom, pogosto tudi kar na prostem v naravi. „No, razen pri učenju matematike,“ je dodala z nasmeškom na obrazu. Jasna vizija za svoje življenje Klemenčičevo je že v osnovni šoli pritegnilo naravoslovje, a v zvezi s pomočjo drugim. „Doma smo vedno imeli hišne ljubljenčke. Sedaj imamo pri hiši dva psa in kar štiri mačke. Ne predstavljam si živ- ljenja brez živali,“ je dejala. Pri Kle- menčičevi se je kot prva ideja za nadaljevanje šolanja povsem na- ravno pojavila veterina, a pri izbiri se ni želela omejevati že vnaprej, tako je pridno zbirala informacije tudi za študij medicine. „Dokonč- no sem se za smer študija odločila po informativnih dnevih, ko sem obiskala fakultete. Na Fakulteti za medicino v Mariboru sem začutila, da me vleče v to smer in sem se potem tudi vpisala, saj sem spo- znala, da imam pri študiju medici- ne veliko več možnosti, da komu pomagam. Upam, da mi bo delo v medicini dopuščalo, da bom lahko ljudem pomagala po svoji najboljši moči!“ je dejala Klemenčičeva. Za zdaj jo najbolj zanima mla- dostniška psihiatrija, a dopušča možnost, da jo bo katera druga smer medicine bolj pritegnila. Z znanjem se želi vrniti domov Klemenčičeva ima kljub svoji mladosti noge trdno na tleh. V jeseni se odpravlja na študij v Ma- ribor. Kljub entuziazmu se zaveda, da bo za dosego cilja tam treba zavihati rokave. Po zaključenem izobraževanju pa bi se rada vrnila Njihov repertoar zajema izvaja- nje skladb iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe in skladb mlajših. Igrajo pa tudi zabavno glas- bo: slovenske in hrvaške zimzelene skladbe, dalmatinske skladbe, lastne priredbe in venčke. Doslej so posne- li osem lastnih skladb: Nekdo, Izbi- ram, Ne veš, kako si te želim, Ples na veselici, Če bi mi dala, Spomin, Oprosti mi in Iskal je ljubezen. Med vsemi pa ima največ ogledov na spletu skladba Če bi mi dala, za ka- tero so tudi posneli videospot. Le-ta jim je prinesla tudi večjo prepoznav- nost v širšem okolju. Besedilo pesmi je besedna igra med mlado sponta- no ljubeznijo. „Naša glasba se morda razlikuje od drugih ansamblov v tem, da jo radi prilagajamo trenutnim smerni- cam in aktualnim lestvicam. Zaradi ženskega vokala v ansamblu lahko tudi zajemamo širši glasbeni spek- Štiričlansko zasedbo ansambla Divja kri, ki ima sedež v Zagradcu pri Ivančni Gorici že devet let ses- tavljajo: Lidija Blatnik (bas kitara, klaviature), Aljaž Babič (diatonič- na harmonika, bas kitara), Blaž Keber (ritem in električna kitara) in Uroš Bonifer (glavni vokal), ki občasno poprime tudi za bariton ter solo kitaro. Lidija Blatnik je diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok v Zagradcu. Zaradi odličnih komu- nikacijskih sposobnosti so jo fantje izbrali za vodjo ansambla. Tako po- skrbi tudi za red na vajah in poskr- bi za odličen animacijski program. Blaž Keber in Aljaž Babič sta izšo- lana strojna tehnika in zaposlena v tej stroki. Skrbita tudi za stalne iz- boljšave v ansamblu. Uroš Bonifer pa poleg petja in pozitivne energije skrbi za ozvočenje in odrski videz ansambla. Najbolj zadovoljen je tak- rat, ko ansambel zazveni, kot da bi ravnokar prišel iz glasbenega studia, jasno in glasno. Uroš in Lidija sta brat in sestra, prihajata iz Zagradca, Aljaž je iz Trebnjega, Blaž pa se na vaje vozi iz Sostrega pri Ljubljani. „Ko so prve polke na vajah zaz- venele iz Aljaževe harmonike, ob taktu ritem in bas kitare, se je čuti- lo, kako se je vsem začela kri hitreje pretakati po žilah. Temu smo takrat rekli Divja kri, tako se še danes po- gosto dogaja. Tako naše ime vedno znova upravičimo,“ je povedal Uroš Bonifer. ter, to radi izkoristimo sebi v prid in zakladnico popestrimo z raznimi priredbami in venčki,“ o glasbi an- sambla Divja kri pove Uroš Bonifer. Nastopajo na različnih obletni- cah, porokah in veselicah. Udeležu- jejo se dobrodelnih prireditev in na- rodno-zabavnih festivalov. Uspešno so nastopili že tudi na več festivalih (Vurberk, Cerkvenjak, Dolenjske Toplice), kjer so jih nagradili s pri- znanji in nagradami. Prepričani so, da so glasbeni festivali pomembni, saj odpirajo vrata glasbenikom v svet glasbe. So dobra motivacija za delo in lepa priložnost za promoci- jo, povezovanje z drugimi ansambli, izmenjavo izkušenj in sklepanje pri- jateljstev. Z veseljem bi se udeležili tudi ptujskega festivala narodno-za- bavne glasbe, za nastop na njem bi se radi dobro pripravili in naredili dober prvi vtis. Narodno-zabavna glasba jih spremlja od zgodnjega otroštva, pušča pečat v njihovih srcih. Z največjim veseljem zaigrajo povsod, kjer je dobra družba, kjer so ljudje željni dobre volje in kjer vlada pozitivna energija. Zadovoljni so, da se slovenska narodno-zabavna scena razvija v pravi smeri. Lepi občutki jih spremljajo ob poslušanju mla- dih narodno-zabavnih ansamblov. Opažajo pa, da včasih preveč radi posegajo po zabavnih stilih, kot tudi radi zanemarjajo skrita sporočila v besedilih, ki krasijo slovensko naro- dno-zabavno zakladnico. Koronakriza je tudi njim močno oklestila načrte, zredčila nastope. Zato pa so se v tem času posveti- li repertoarju, ga posodobili, kot tudi opremo. Želijo si posneti še več lastnih skladb in videospotov ter nastopiti povsod tam, kjer radi plešejo in pojejo. Že v kratkem pa bodo v zakladnico slovenske naro- dno-zabavne glasbe prispevali tudi svoj prvi CD. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Divja kri Navdušujejo s priredbami in venčki Foto: zasebni arhiv Ansambel Divja kri Sveti Tomaž  Župan počastil uspeh mladenke na maturi Pomoč drugim je poslanstvo zlate maturantke Nike V Mali vasi pri Ormožu je doma Nika Klemenčič, bistra mladenka z velikim srcem za ljudi in živali. Spomladi je zaključila srednješolsko izobraževanje na ljutomerski gimnaziji z najvišjim možnim uspehom in si prislužila naziv zlata maturantka. Uspeh Nike je pozdravil tudi župan Mirko Cvetko. Foto: KG Župan Mirko Cvetko in zlata maturantka Nika Klemenčič. „Ponosni smo na tvoj uspeh! Želim ti, da boš tudi v prihodnje tako v času študija kot v življenju nasploh uspešna!“ je dejal župan Mirko Cvetko in zlati maturantki izročil šopek rož in pozonost v spomin na domači kraj. „V času srednje šole sem se preizkusila v različnih stvareh. Obiskovala sem debatni krožek, na Glasbeni šoli v Ormožu sem trenirala solo petje, v prostem času pa sem se ukvarjala tudi z literaturo. Občasno sem tudi kaj pisala,“ je povedala Nika Klemenčič. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si na vas. „Moj cilj je, da imam svojo prakso oziroma ordinacijo, nekaj, kar bi bilo zares moje in pri čemer bi bila samostojna. Želim pa si, da bi lahko delala v Ljutomeru,“ je z odgovorom presenetila Klemen- čičeva. „Ljutomer se mi zdi tako topel, prijeten mali kraj, kjer je narava zares blizu. Oče prihaja iz Ljutomera. Med šolanjem pa mi je kraj še posebej prirasel k srcu, res me je očaral,“ je z žarom v očeh pripovedovala Klemenčičeva. Kljub temu da je opustila začetno idejo veterinarskega študija, Nika v sebi čuti veliko empatijo do živali in se ne namerava odreči otroškim sanjam. „Za to, da pomagam živalim, bom poskusila najti drugačen na- čin, mogoče v sklopu delovanja društev. Ko zares odrastem, pa bi si želela imeti tudi malo kmetijo, rada bi skrbela za kakega konja, mogoče celo pujska,“ je namignila. Izpostavila pa je: „Zares bi rada os- tala zvesta sami sebi, to se mi zdi najpomembnejše.“ Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  25. avgusta 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 200 g špagetov, lonček zamrznjenega (ali mladega) graha, večja mlada čebula, 3 stroki česna, 4 rezine sušenega paradižnika v olju, večja bučka, lupina limone, kanec sojine smetane, 2 žlici listov bazilike, sol, poper, olje, 2 žlici drobn. Testenine skuhamo po navodilih. Nekaj minut pred koncem dodamo še grah. Špagete in grah skupaj odcedimo, prihranimo lonček vode od testenin. V ponvi segrejemo žlico olja in nanj stresemo mlado sesekljano čebulo, jo na hitro popražimo, dodamo še česen, limoni- no lupinico, naribano bučko in sušen paradižnik (mi smo dodali svežega), prilijemo kanec sojine smetane in pol lončka prihranjene vode od testenin in zelenjavo pokuhamo. Prisip- ljemo testenine in grah, dodamo baziliko, dobro premešamo in po potrebi začinimo s soljo in poprom. V ponvi na hitro prepražimo drobne. Testenine potresemo s popraženimi drob- nami. TOREK SREDA ČETRTEK prežganka, kumarična omaka s kranjsko, krompir v kosih, rižev narastek juha iz svežega fižola, zapečene skutne palačinke piščančja obara, ajdovi žganci, sadje PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK korenčkova kremna juha, špageti z bučko in grahom, endivija, rulada ciganska pečenka, krompir v kosih, haloška gibanica čebulna juha, čevapčiči, lepinje, mešana zelenjava, snežni vložki v vanilijevi omaki krompirjeva kremna juha, makaroni z mesom, kumarična solata, jabolčni zavitek Špageti z bučko in grahom Kumarična omaka s kranjsko Nekaj osnov skladiščenja Osnovno vodilo, ki naj nas pri tem vodi, je, da skladišče ni bolnišnica. V osnovi to pomeni, da shranju- jemo oz. skladiščimo samo povsem zdrave vrtnine. Mnogi menijo, da lahko s skladiščenjem popravijo kakšno napako, ki so jo naredili pri pridelavi. Vendar ni tako! Drugo osnovno pravilo je, da zamrzujemo, sušimo ali vlagamo samo sveže plodove, korene ali liste. Porežemo, operemo, narežemo ali kako druga- če jih pripravimo in takoj vložimo, posušimo ali zamrznemo. Tako ohranimo največ vitaminov ali minera- lov. Vedno je treba vedeti, da se predvsem vitamini, a tudi druge koristne snovi, ko rastlino odrežemo, pričnejo porabljati ali razpadati. Zato je nujno vrtnine takoj konzervirati. Sušenje sadja in zelenjave Nekoč, ko še niso poznali hladilnikov in zamrzovalnikov, je bilo sušenje eden najpomembnejših na- činov shranjevanja zelenjave, sadja in zelišč. Poleg sadja in zelišč najpogosteje sušimo jušno zelenjavo. Sama jo zelo rada uporabljam, saj imam za kuhanje malo časa. Na Primorskem zelo pogosto sušijo tudi paradižnik. Odličen je in jedi, kuhane s sušenim in v olju shranjenim paradižnikom, so veliko okusnejše od tistih, ki so kuhane s kupljeno paradižnikovo mezgo ali kečapom. Sušenje paradižnika Sušenje paradižnika je odličen način, da energijo sonca, vloženo v zrele plo- dove, shranimo in jo porabimo pozimi. S sušenjem ohranimo največ koristnih snovi, saj se nekateri vitamini pri kuhanju uničijo. Pogosto vidim, da so poleti rastli- ne obložene z zrelimi plodovi, ker jih ne pojemo sproti. Take rastline se veliko tež- je branijo pred boleznimi. Plodove zato v času, ko je veliko padavin in je tudi zrač- na vlaga visoka, obirajte sproti. Česar ne pojete, posušite. Vsekakor pa je vsakega poletja enkrat konec. Ko se vroče, suho vreme prevesi v vlažno in toplo jesen, pa je nujno, da rastline razbremenite zrelih plodov. Paradižnik lahko sušimo na soncu. A to se obnese le v zelo vročih poletjih, zato letos tako sušenje ni možno. Sušiti gre tudi v pečicah, kjer pa je treba nad- zorovati temperaturo in občasno tudi odpirati. Najbolje je kupiti sušilce. Ti so na razpolago v različnih velikostih in izvedbah. Meni so najljubši tisti, ki imajo možnost sušenja na zraku. Odprti so in so podobni tistim starim, kakršne so imeli naši predniki. Za večje količine pa priporočam lesene sušilnice. Oberemo povsem zrele plodove, a vendarle naj ne bodo že čisto mehki, pač pa še čvrsti, kompaktni na otip. Res je, da so za sušenje predvidene posebne, mesnate sorte, a sušite lahko tudi druge sorte, le izplen bo manjši, čas sušenja pa dolg. Predvsem pa boste morali te sorte hitro porabiti. Odličen je za sušenje tudi češnjevec. Pred sušenjem plodove umijemo, posebej če gre za kupljen paradižnik. Najprej jih osušimo. Nato večje pelate prerežemo na pol, prav tako droben češnjev paradižnik, okrogle pa običajno nareže- mo na četrtine. Plodove preprosto položite v sušilec. Med sušenjem jih je treba obračati. Temperatura sušenja ne sme biti višja od 60 oC, bolje pa je, da se paradižnik suši pri 40 oC. Že ob sušenju lahko dodate baziliko, nekateri se odločijo tudi za druge, svoje najljubše začimbe, tudi za čili ali feferone. Soljenja ne priporočam, saj povzroči izločanja vode. Ko pa so plodovi posušeni, a še vedno mehki, jih lahko shranite v zamrzovalniku, lahko pa v kozarcih za vlaganje. Vanje jih naložite na tesno in ponovno po želji dodate še zelišča; brala sem, da nekateri dodate mehke sirčke. Vse skupaj prelijte z oljčnim oljem in shranite v popolni temi. Eno izmed pravil shranjevanja vseh posušenih rastlin, tudi sadja, je, da naj bo shranjeno v popolni temi. Le tako ohranijo vse koristne sestavine dolgo časa. Paradižnik uporabljajte namesto mezge ali kečapa v kuhinji, olje pa je odlično tudi za začinjanje različ- nih solat. Sušimo lahko tudi papriko, feferone, čilije ali okro. Sušenje jušne zelenjave Najpogosteje seveda sušimo jušno ze- lenjavo. Sem poleg korenčka, peteršilja in zelene sodijo še por, čebula, česen, kole- rabica (podzemna ali nadzemna), pa tudi nekaj listov ohrovta daje juham še po- seben okus. Sama imam zelo rada okus luštreka, ki mu pri nas rečejo kar magi. Podoben, nekoliko drugačen je pastinak. Vsak pa si bo seveda našel svojo prav posebno mešanico. Korene in gomolje izkopavamo v povsem suhem vremenu. Pred sušenjem pridelek (liste, gomolje, plodove) operemo in dobro posušimo. A to naj traja največ en dan. Nato korene ali gomolje narežemo. Koščki naj bodo vedno enako veliki, da se bodo enakomerno sušili. Temperatu- ra sušenja zelenjave naj ne preseže 50 oC, saj se pri višjih temperaturah razgradijo in uničijo najboljše sestavine. Čas sušenja je seveda odvisen od sestavin. Med sušenjem občasno preverjajte, kako daleč je postopek. Zelenjava mora obdržati barvo in mehkobo, ne sme postati povsem trda. Zelo pomembno je tudi, da sušimo vsako vrsto zelenjave posebej; to je nujno, ker vsebujejo različno količino vode. Na koncu sušenja lahko jušno zelenjavo zmešate in si naredite svojo, domačo vegeto. Posušeno zelenjavo lahko tudi zmeljete v mlinčku za kavo ali bolje v sekljalnikih. Suho tesno zaprete in uporabljate celo zimo. Lahko pa jo prav tako prelijete z oljčnim ali bučnim oljem in jo na ta način shranite. Več zdravja pozimi Vsi vemo, da so pozimi prehladi zelo pogosti. Niso samo posledica nizkih temperatur, ampak tudi dru- gačne, napačne prehrane. Jemo vse premalo sadja, preveč pa maščob in ogljikovih hidratov. Ekološko pridelana zelenjava pa velja za vir zdravja. Škoda je, da je imamo pozimi tako malo na razpolago. Zeleni nasveti Skladiščenje vrtnin Poletje se je dokončno prevesilo v drugo polovico. Nekoč so 15. avgust šteli za za- četek jeseni. To je čas, ko na vrtu zraste več, kot lahko sproti pojemo. Razmišljati moramo o skladiščenju. No, danes, ko nam stric Google pove veliko, to ni več tako težko, saj je receptov veliko. Sestavine: 1 kg naribanih kumar, 1/2 na drobno narezane kranjske klobase, 3 žlice kisle smetane, 3 žlice sončničnega olja, 1 srednje velika čebula, 1 srednje velik paradižnik, 1 žlica moke, 1 žlica sladke mlete paprike, 1 žlička česna, ščepec kumine, 1 žlica jušne zele- njave, sol; krompir za prilogo. Krompir olupimo in ga damo kuhat v slano vodo. V kozici segrejemo olje in na njem prepra- žimo na drobno narezano čebulo, da postekleni. Dodamo na kocke narezan paradižnik in pražimo na zmernem ognju približno deset minut, da se paradižnik razpus. Dodamo mleto sladko papriko, moko in česen in ponovno pražimo vse skupaj še dve do tri minute. Dodamo naribane kumare (pozimi lahko zamrznjene). Omaka naj vre na zmernem ognju pet minut, nato dodamo še mleto kumino, jušno zelenjavo in kislo smetano. Kranjsko klobaso na drob- no narežemo in jo dodamo v omako, premešamo in pusmo vre še pet minut. Po potrebi dosolimo. Foto: Miša Pušenjak Sušen koren pastinaka iz moje omare Foto: Miša Pušenjak Pelati so najprimernejši za sušenje. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  25. avgusta 2020Ljudje in dogodki18 Spominsko ploščo so odkrili 18. avgusta, na rojst Življenje in delo Milenka Šobra je predstavil predsednik Društva turi- stičnih novinarjev Slovenije Drago Bulc. Povedal je, da je vedno zelo rad prihajal na Ptuj, najstarejše slovensko mesto, ne samo zaradi svojega mentorja Milenka Šobra, temveč zaradi prijetnih ljudi in zelo dobrega vina, s katerim se ponaša to okolje. „Bil je izredno pronicljiv, visoko izobražen, intelektualec velikega formata, ki je imel izjemno znanje. O svojem življenju je zelo nerad pripovedoval. Oče je bil oficir, z njim je veliko potoval. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju. Leta 1941 je bil z družino prisilno preseljen v Srbijo. Četudi je bil še zelo mlad, je bil ustanovitelj Užičke repu- blike, ki pa se je sesula po enem mesecu. Uspelo mu je zbežati na vlak, z dijaško knjižico, napisano v latinici, ki pa je srbski stražarji na vlaku niso znali prebrati, niti ga niso spoznali. Na tiralici je bil skupaj s tremi največjimi izdajalci takratne stare Jugoslavije in sov- ražnikov Nemcev. V Beogradu se je 10 dni lačen skrival po kleteh. Zaradi sega, kar je že doživel v svojem mladem življenju, je osivel že z 19 leti. Po II. svetovni vojni se je sprl z aktualno oblastjo, čeprav je bil skojevec, šef obveščevalne službe za mesto Zagreb in okolico, ni želel vstopiti v partijo. Zato je moral prisilno graditi Litostroj. Še v socialističnih časih so ga vsi mo- rali naslavljati z gospodom. Imel je številne mednarodne povezave, povsod je bil izredno aktiven. Bil je pionir slovenskega turističnega novinarstva,“ je o svojem men- torju povedal predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc, ki je bil zadnji turistični novinar, ki je to delo opravljal vse do upokojitve. Poslanstvo Milenka Šobra, ki je turizem tako dvignil preko me- dijev, je treba spoštovati zgodo- vinsko. Organiziral je dva svetovna kongresa turističnih novinarjev, bil je soorganizator majskih srečanj novinarjev v Makarski, kjer so bili slovenski turistični novinarji zme- raj v ospredju. Društvo turističnih novinarjev Slovenije je naslednik sekcije turističnih novinarjev, ki jo je Milenko Šober organiziral pri Društvu novinarjev Slovenije. „Naša moralna dolžnost je, da se mu poklonimo v spomin in zahvalo Ptuj  Počastili spomin na velikega someščana Milenka Šobra Šober – vizionarsko o turistični pri Prešernova 16 od 18. avgusta letos nosi pomembno spominsko obeležje v spomin Milenku Šobru, n gimnazijo. Dogodek je povezal MO Ptuj, Zavod za turizem Ptuj, Društvo turističnih novinarjev Slov Za vsakogar, ki je želel čez pole- tje doživeti nekaj več, se je že našel kak dogodek. Organizatorji so vsaj za zdaj kljub neobičajnim ukrepom z obiskom zadovoljni, sploh delav- nice za otroke so dobro obiskane. V preteklem tednu so na ormo- škem gradu potekale delavnice na temo grajskega življenja, ki so bile namenjene otrokom od 6. do 10. leta starosti. Delavnic se je vsak dan udeležilo deset ali več otrok, ki so skozi igro nevede osvojili ve- liko novih znanj. »S skupino otrok smo na sproščen in zabaven način spoznavali življenje nekoč. Otroci so spoznavali srednjeveške igre, plese, pesmi ter ustvarjali in se učili streljati z lokom. Prav tako smo si ogledali grajsko zbirko in ormoški park,« je povedala Tjaša Šnajder iz Mladinskega centra (MC) Ormož. »Program za delavnice smo pripra- vile zaposlene, prav tako smo veči- no vsebin sami tudi izvedli. Del vse- bin pa so izvedli zunanji izvajalci; po gradu nas je popeljala Manica Hartman iz Muzeja Ormož, gostje društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj pa so otrokom predstavili srednjeve- ške običaje, plese, pesmi in igre,« je še dodala Šnajderjeva. Tečaj angleškega jezika za osnovnošolce so razširili »Odziv na naše dogodke je enak kot vsa leta do sedaj. ‚Engli- sh week‘ smo na primer zaradi velikega interesa izvajali v dveh terminih,« je povedala Šnajderje- va. Sprva so namreč tečaj name- ravali izvajati le teden dni, a so ga zaradi velikega interesa otrok in staršev podaljšali za še en teden. Tečaj je tako potekal v drugem in tretjem tednu v juliju med 9. in 12. uro, skupno pa se ga je udeležilo 23 otrok. V Mladinskem centru so se od- ločili tudi, da bodo staršem stopili še korak bližje. »Zavedamo se, da imajo starši v času počitnic nema- lo skrbi pri organizaciji varstva ot- rok, tako smo v obdobju trajanja angleškega tečaja omogočili tudi jutranje in popoldansko varstvo,« je povedala Viki Ivanuša, direkto- rica Ljudske univerze v Ormožu, pri tem pa poudarila, da so vse aktivnosti, ki se izvajajo pod okri- ljem MC Ormož, za uporabnike brezplačne. V okviru Počitniškega kompasa so pripravili vrsto dogod- kov, ki so se že iztekli, in sicer Upo- raba grafične tablice, Joga pod krošnjami in Kiparska delavnica z glino. Načrtujejo pa še festival Mla- di Ormož in Dravski dan. Ormož  Čarobno popotovanje skozi čas se je končalo Grajski dnevi za otroke Zahvaljujoč številnim organizatorjem je poletje na Ormoškem zelo razgibano. V okviru Počitniškega kompasa se je med dogodki in delavnicami za vsakogar že našlo kaj zani- mivega. V preteklem tednu pa so na svoj račun prišli otroci prve triade. Foto: KG Podravje  Kakšna razkužila so ob vhodih trgovin Trgovci zagotavljajo, da so razkužila ustrezna Potem ko je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) pred dnevi pozvala k preverjanju razkužil, nameščenih ob vstopu v trgo- vine, restavracije in javne ustanove, saj naj ne bi bila povsod ustrezna, je več trgovcev zatrdilo, da spoštujejo vsa navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). NIJZ trgovcem in drugim nalaga, da morajo ob vhodih v svoja poslo- pja namestiti razkužila, ki morajo biti namenjena razkuževanju rok ter vsebovati vsaj 60 odstotkov alkohola in hkrati sestavine, ki prepreču- jejo izsuševanje rok. V ZPS so ta teden opozorili na zaskrbljenost potrošnikov glede ustreznosti razkužil, nameščenih ob vstopih v stavbe. »Brizgalniki mnogokrat izbrizgajo minimalne količine, prepogosto so prazni,« so zapisali. ZPS je zato pozvala Zdravstveni inšpektorat RS, da čim prej preveri ustreznost razkužil. Foto: Foto: Medtem pa so nekateri trgovci že zatrdili, da spoštujejo vsa na- vodila NIJZ. V Mercatorju so navedli, da so kupcem za razkuževanje rok pred vstopom v trgovine na voljo samo preverjena in certificirana razkužila z vsaj 60 odstotkov alkohola. »Preverjamo certifikate teh izdelkov, naša služba interne kontrole in varne hrane zaposlenim v trgovinah posreduje navodila o uporabi sredstev za razkuževanje, poslovodje pa izvajajo nadzor tudi nad tem, da so za ta namen določe- na in nabavljena razkužila na voljo,« so poudarili. Da je v vseh namenskih razkužilih, ki jih v trgovinah uporabljajo za kupce in zaposlene, vsebnost etanola v razkužilu skladna s smer- nicami NIJZ, so izpostavili tudi v Hoferju. »Certificirana razkužila so kupcem na voljo v okviru postaje za razkuževanje rok ob vhodu v tr- govino, našim sodelavkam in sodelavcem pa na ključnih točkah, med drugim na blagajni, na oddelku pekarne in v toaletnih prostorih,« so pojasnili. Nabavo razkužil izvajajo centralno za 87 svojih poslovalnic v Sloveniji, s čimer je, tako trdi ta diskontni trgovec, zagotovljen ustre- zen nadzor že pri sami nabavi. Podobno pojasnilo je prišlo iz Lidla, kjer so zapisali, da so od izbruha novega koronavirusa zamenjali že kar nekaj blagovnih znamk razku- žil. Postregli so tudi s podatkom, da imajo trenutno v uporabi izdelke podjetij Kimi in Plastik Si. Vsa sledijo navodilom NIJZ, so zagotovili in dodali, da jih naročajo centralno za vse trgovine. Hkrati »tudi redno preverjamo zalogo razkužil v trgovinah in jim po potrebi dodeljujemo nove količine«, so pristavili. »Razkužila, ki jih uporabljamo v Merkurjevih trgovinah, ustrezajo vsem slovenskim in evropskim direktivam ter standardom. Vsako razkužilo mora namreč imeti zahtevane dokumente, ki jih preverja pooblaščena zunanja institucija. Ta izda mnenje, ali razkužilo ustreza slovenski in evropski zakonodaji. Razkužil, ki nimajo ustreznih doku- mentov in ne ustrezajo zahtevanim standardom, v Merkurju ne pro- dajamo niti jih ne uporabljamo za lastne namene,« pa so problematiko opisali v Merkurju. Tudi sami nabavo vodijo centralizirano. »Za poslo- valnice naročamo blago na zalogo, ki se po potrebi deli naprej na naše trgovske centre. Opisani centraliziran proces omogoča nadzor nad tovrstnimi produkti,« so navedli. Opozorili so še, da tudi sicer skrbijo za varno nakupovanje ter za zaščito kupcev in zaposlenih. »Tako upoštevamo priporočene ukrepe pristojnih organov, obvezna je uporaba zaščitne maske in razkuževa- nje rok ob vstopu v trgovino. O dodatnih zaščitnih ukrepih opozarja- mo tudi s plakati, svoje prodajalne redno zračimo ter skrbno čistimo nakupovalne vozičke, košare in druge prodajne površine,« so sklenili. Nagrada Milenka Šobra žal ni dolgo živela ... V spomin na Milenka Šobra je bila ob 100-letnici Turistične zveze Slovenije ustanovljena nagrada Milenka Šobra kot spodbuda in prispevek turističnega novinarstva in turizma v okviru jubileja. Žal je kmalu zamrla. Tudi zato je spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Prešernovi ulici 16 nadvse pomemben pomnik ne samo za Ptuj, temveč za celo Slovenijo, da je pisanje o turizmu izjemnega pomena, še bolj pa kritični pogled, ki ni kritika, temveč soustvarjanje podobe turizma v nekem okolju. Tega pa ni sposoben vsak, tega so sposobni le redki, med njimi je bil tudi Milenko Šober. Hkrati s svojimi pogledi je podajal tudi rešitve, ki jih v našem mestu žal pogosto primanjkuje. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  25. avgusta 2020 Ljudje in dogodki 19 za vse, kar je naredil za turistične novinarje, za Slovenijo in pred- vsem za rojstni Ptuj,“ je z veliko spoštljivostjo povedal Drago Bulc, ki je Šobru hvaležen za izjemno življenjsko šolo, ki je brez njega zagotovo ne bi bilo. Od vseh okrog sebe je veliko zahteval, tudi zato se je odločil, da bo svoje znanje tu- rizma tako izpopolnil, da bo men- tor Šober zadovoljen in da bo tudi „mulec“, kot ga je včasih poimeno- val, nekoč vedel veliko. Ptuj – mesto edinstvenih doživetij Spominu na prvega turističnega novinarja Slovenije so se poklonili turistični novinarji Slovenije, ki so si 18. avgusta ogledali tudi Ptuj in njegove dragocene pomnike ter se seznanili s turističnim razvo- jem Ptuja. Za njihov obisk se jim je zahvalila direktorica Zavoda za tu- rizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Zavedajo se velike odgovornosti do razvoja turizma, do tega, da Ptuj popeljejo na mesto, ki mu pri- pada. Ptuj se razvija v smeri butič- nosti. Poletna sezona je kljub koro- navirusu uspešna, turistični obisk je presegel pričakovanja. Vsak še tako majhen turistični segment je nadvse pomemben pri razvoju naše turistične ponudbe. Vsake- mu, ki obišče našo destinacijo, želi- mo ponuditi edinstveno doživetje. Poročal o turizmu in ga soustvarjal Na Milenka Šobra ima lepe spo- mine tudi hotelir Peter Vesenjak. Še danes v njegovih ušesih odzva- njajo kritični, pronicljivi komentarji Milenka Šobra. Od leta 1986, ko je stopil na turistično pot, so mu bili v veliko pomoč. Velikokrat se je tudi posvetoval z njim, še posebej v času, ko so Ptuj začeli uveljavlja- ti kot zakladnico tisočletij, mesto stoterih dobrot, stoterih zakladov, stoterih obrazov. Kot strokoven in objektiven kritik je s svojim svetovljanstvom, poznavanjem turističnih okolij in principov de- lovanja, usmeril marsikoga v Slo- veniji. „Mnogi so včasih v strahu, včasih s spoštovanjem in veseljem pričakovali njegove komentarje po Radiu Slovenija. Vedno so bili zelo natančni, vedno pa so dajali tudi napotke. Milenko Šober, naš someščan, ni samo spremljal in poročal o turizmu, ampak je tudi soustvarjal slovenski in ptujski tu- rizem. Upam, da bi bil ponosen, kako se Ptuj turistično razvija. Čaka nas sicer še veliko izzivov. Foto: Črtomir Goznik tni dan Milenka Šobra. Od njegove smrti v letu 2004 je minilo 16 let. ŠOPEK GORENJSKIH BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, Če še ne veste, kje boste izkoristili vaš vavčer, preživite vikend, 29. in 30. avgusta, za ceno 165 € v družbi ekipe Radio-Tednik Ptuj ter z nami obiščite ŠOPEK GORENJSKIH NAGELJČKOV. • • • • • • • • ihodnosti Slovenije nestorju slovenskega turističnega novinarstva, ki se je leta 1923 rodil v tej hiši in obiskoval bližnjo venije, ki je s tem počastilo tudi 55-letnico svojega delovanja, in hotel Mitra s Petrom Vesenjakom. Šober je vedel, da je Slovenija rojena za turizem V Šobrovih začetkih turističnega novinarstva niso jemali resno. Stane Dolanc je ob neki priložnosti dejal, da ne bomo narod natakarjev in kuharjev, ampak fizičnih delavcev, železarjev, kovačev ipd. Milenko Šober je bil človek s pogledom v prihodnost. Vedel je, da je naša prelepa deželica od Boga dana za turizem. Dosegel je celo nekaj nemogočega za tiste čase, da je vsak glavni medij imel specializiranega novinarja za turizem. Danes si je to nemogoče predstavljati; o turizmu pišejo vsi. Zato imamo v naši državi tudi takšno zmedo, kakršno imamo, je prepričan Drago Bulc. Turizem pa hvala bogu cveti. Ponudniki smo zelo zadovoljni s sprejemanjem turizma kot zelo pomembne panoge na Ptuju,“ je posebej izpostavil Vesenjak. Z odkritjem spominske plošče se je na simbolični ravni Milenko Šober vrnil domov. Tudi za ptujsko županjo Nuško Gajšek, ki je skupaj z Dragom Bulcem odkrila spomin- sko ploščo, je bil 18. avgust nadvse pomemben dan. Foto: Črtomir Goznik V tej hiši v Prešernovi ulici se je rodil in obiskoval bližnjo gimnazijo Milen- ko Šober, nestor slovenskega turističnega novinarstva. Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  25. avgusta 2020Križemkražem20 OPUS DEI - krščanska organizacija, papeževa prelatura, EDSEL - Fordov avto z velikimi ambicijami in majhnim uspehom, ADAKALE - potopljen donavski otok pri Džerdapu KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (68.) Japonsko otočje sestavlja okoli sedem tisoč otokov, vendar je večina prebivalstva razpore- jenega na največjih štirih: na Honšuju, Šikokuju, Hokaidu in Kjušuju. Zasidramo se ob slednjem, najjužnejšem izmed njih, v glavnem mestu Fukuoki. Dežela vzhajajočega sonca mi počasi odgrinja tančico, ki prek- riva japonsko miselnost. Spozna- vam močno socialno usmerjenost posameznikov. Japonci bodo pogosto potlačili svoja čustva in želje, še posebej, če bi to pri- spevalo k dobrobiti skupnosti. V njihovih očeh smo tujci ponavadi bolj egocentrično usmerjeni, zato nas Japonci lahko dojemajo kot nesramne, glasne, celo lene. Ker imamo na krovu veliko japon- skih turistov, sem se na svoje oči prepričala, da so izjemno prijazen in spoštljiv narod. Naučila sem se, da moram omejevati svojo vročekrvnost, saj ti ob hitrem, odsekanem ali glasnem govoru kar prebledijo. Nova japonska sodelavka Akiko je tako svojo pri- tožbo glede domnevno grdega obnašanja kolegov že odnesla šefu. Evropejec je takoj razumel, da so nesoglasja med nami prej posledica kulturnega prilagajanja kot osebnostna trenja. Japonska je precej homogena država (priseljencev je manj kot dva odstotka), zato večina prebi- valstva ni vešča angleščine, tako so nerazumevanja še pogostej- ša. V zadnjih letih se sicer opaža precejšnja rast turizma, zlasti Ki- tajcev. Ti se masovno odpravijo na ladje, ki plujejo med Šangha- jem in Fukuoko. Če ne bi videla s svojimi očmi, ne bi verjela, da se v bistvu odpravijo po nakupih. Japonska kvaliteta je za Kitajce izjemno privlačna, tako s sabo na krov zvlečejo polne vreče gospo- dinjskih aparatov, kozmetike in produktov, ki jih v svoji državi ne morejo kupiti. Naravnost obču- dujejo japonski občutek za lepo- to, preprostost in eleganco. Preprosta gracioznost je prep- ričala tudi mene. Fukuoka je nabi- ta z ličnimi trgovinicami, iz kate- rih odnesem dve rustikalni obleki. Za Japonke morda dolgi, zame pa ravno prav – tam do kolen. Med multipraktiki, čistili, kozmetiko in sladkarijami, ki visijo iz vrečk, se nato tudi sama drenjam v gneči Kitajcev. In prvič po mnogih letih se spet počutim tako kot v osnov- ni šoli – kot velikan med sošolci. Foto: M. Toplak Fukuoka, Japonska Strmec pri Leskovcu  Maričin rekorder z vrta Paradižnik velikan tehta 1,2 kg Tisti, ki se ukvarjajo z vrtičkanjem, svoje pridelke skrbno negujejo. Vsaka zdrava rastlina, pri- delana izpod lastnih rok, ima prav poseben okus. Ko je ta nevsakdanja, pa je zanimiva tudi za širši krog ljudi. Včasih jo krasi raznolika oblika, včasih teža. Tako je tudi z 1,2 kilograma velikim paradižnikom, ki ga je v naše uredništvo prinesla bralka Marica. Foto: DK Ogromen paradižnik tehta 1,2 kilograma. Pomurje  Iznajdljivi prodajalci Madžari prodajali »blazine proti koronavirusu« V zadnjih dveh dneh so pomurski policisti prejeli dve prijavi obča- nov iz Gančanov in Puconcev o goljufi h. Madžarski državljani so jim namreč poskušali prodati blazine in nekatere druge izdelke, ki naj bi delovali proti novemu koronavirusu. Na Policijski upravi Murska Sobota zato opozarjajo: »Ob takih primerih policisti pozivamo občane k previdnosti in svetujemo, da v hiše in stano- vanja ne spuščate ljudi, ki jih ne poznate, ter ne nasedate takšnim oblju- bam. Ker so oškodovanci goljufov pogosto starejši, mlade pozivamo, da s taktiko goljufov seznanite svoje starejše sorodnike.« Marija Stopajnik, ki jo kličejo Marica, se ob delu na zemlji počuti odlično. Čeprav ima doma na Tur- niščah dokaj velik vrt, za vrtičkanje koristi tudi parcelo v Halozah. V Strmcu pri Leskovcu, pravi, vse zraste bolje in lepše. „Haloze so prav posebne, krasi jih veliko son- ca, vinogradi in posebna lega, kar očitno dobro dene tudi rastlinam. Na zemlji zelo rada delam, mislim, da je to razlog, da mi vse tudi uspe- va,“ pravi naša sogovornica. A vča- sih kaj uspe še posebej dobro. Tako je s paradižnikom, sadiko katerega ji je spomladi podarila kolegica Sil- va Gerdak. Na tem konkretnem so sicer zrasli le štirje paradižniki, a so bili vsi plodovi zelo veliki. Trije so tehtali od 500 do 600 gramov, največji pa je svojo težo še podvojil in dosegel 1,2 kilograma. „Kar je pomembno, je, da so vsi pridelki biološko pridelani, nič ne škropimo, vse je takšno, kot mora biti. To je zdaj naš rekorder, ki je Foto: M24 Fotografi ja je simbolična. Halozah, za kar skrbijo njeni naj- bližji, ne bi bilo niti takih pridelkov. Z ljubeznijo vse lepše raste. Celo paradižnik. zrasel pod mlado marelico. Zdel se mi je zelo zanimiv, pa sem želela, da ga vidijo še drugi,“ pravi simpa- tična Marica, ki se obenem pohvali, da brez dobro pokošene posesti v Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 25. do 31. avgusta 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€€  Bik  ☺☺ €  Dvojcka  ☺☺ €  Rak  ☺☺☺ €€  Lev  ☺ €€  Devica  ☺☺☺ €  Tehtnica  ☺☺ €€€  Škorpijon  ☺☺☺ €  Strelec  ☺☺ €€€  Kozorog  ☺☺☺ €  Vodnar  ☺☺☺ €€€  Ribi  ☺ €  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 25. avgust 09:00 Ormož, prvo nadstropje gradu, Ormoški grajski kino, počitniške kino predstave za otroke 10:00 Ptuj, CID, delavnica Poletje na koleščkih – tečaj rolanja, ŠD Pure sport 10:00 Ptuj, Mestni kino, delavnica animiranega fi lma, za otroke nad 11 let 10:00 Ptuj, CID, Dnevi poezije in vina, kreativno-raziskovalna delavnica Vremenska postaja, za otroke nad 9 let 19:00 Ptuj, pred Orfejevim spomenikom, Večer pripovedovanja antičnih mitov, Orfej, božanski pevec, v sklopu razstave Osrčje Petovione 19:00 Ptuj, odhod izpred TIC-a, Sprehod skozi Mestni park z vodenim ogledom grafi čnega kabineta Franceta Miheliča 20:00 Ptuj, dominikanski samostan, Dnevi poezije in vina, koncert Mascara quartet Sreda, 26. avgust 10:00 Ptuj, CID, delavnica Poletje na koleščkih – tečaj rolanja 10:00 Ptuj, Mestni kino, delavnica animiranega fi lma 14:30 Ptuj, odhod s parkirišča Supermesta, Zeliščarski izlet na Ribniško Pohorje društva Sapientia 16:30 Ptuj, Furstova hiša, Dnevi poezije in vina, Izpoved mehanskega krilatca 17:00 Ptuj, CID, delavnica Veseli akvareli, mentorica Larisa Carli, za otroke nad 10 let 17:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe, Dnevi poezije in vina, Tri pravljično poetične urice 18:00 Ptuj, grad, Dnevi poezije in vina, Pesniški turnir, glasba Boštjan Narat 20:00 Lenart, Športna dvorana, Festival LENart, Folkart v Lenartu 20:00 Ptuj, Mestna tržnica, festival Dnevi poezije in vina: Vrtiljak, Slovenski nacionalni mladinski orkester: Živa Ploj Peršuh –dirigentka, Balladero, Jadranka Juras, Emkej, nastop mladih glasbenikov iz vse Slovenije in pesniško branje, Stanka Hrastelj, Gloorjana Veber, Aleš Šteger, v sodelovanju s Kulturnim društvom BSA in Evropskim kariernim centrom za umetnike Triple Bridge Četrtek, 27. avgust 09:00 Hajdina, dvorana DU, Tekmovanje v kegljanju z visečo vrvico in uradna predaja igrišč svojemu namenu 10:00 Ptuj, CID, Delavnica Poletje na koleščkih – tečaj rolanja 10:00 Ptuj, Mestni kino, Delavnica animiranega fi lma 11:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe, Dnevi poezije in vina, video pogovor s častnim gostom festivala Johnom Burnsidom 15:30 Ptuj, rov pod ptujskim gradom, Dnevi poezije in vina, zasebno branje v temi, gostitelj, Zavod TuRa Ptuj, Sergej Harlamov, David Bedrač, vinarstvo Cvitanič 16:30 Ptujska Gora, igrišče, Kolesarski maraton po občini Majšperk 17:00 Ptuj, CID, Delavnica Veseli akvareli 17:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe, Dnevi poezije in vina, Tri pravljično poetične urice 17:00 Ptuj, Prešernova ulica 10, pri Nevenki Dobljekar, festival Dnevi poezije in vina: 70. Huda pokušnja, Gaia Ginevra Giorgi in Andreja Mihelin – Mihelin Winery 18:30 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, festival Dnevi poezije in vina: Dane Zajc: V besedah, odprtje razstave in pogovor o življenju in delu pesnika Daneta Zajca 20:30 Ptuj, Vrazov trg, Dnevi poezije in vina, Odprto pismo Evropi, Veliko pesniško branje, koncert Koala Voice, polnočna posvetitev častnima gostoma festivala Včasih obvisiš na eni besedi: moje pesmi ne bodo spremenile svet, vinski oltar Mestni kino Ptuj Sreda, 26. avgust: 20:00 Pod belimi pečinami. Četrtek, 27. avgust: 20:00 Lassie. Petek, 28. avgust: 10:00 Kino vrtiček na Dnevih poezije in vina: Pripovedke iz živalskega kraljestva in ustvarjalna igralnica; 17:00 Lassie; 19:00 Zoe; 21:00 Razbijalka sistema. Prireditvenik Foto: ČG 2 4 5 3 7 1 5 7 8 5 9 2 1 6 4 7 9 1 7 6 8 9 2 9 8 9 3 5 4 6 torek  25. avgusta 2020 Za kratek čas 21 Pravzaprav v zadnjih nekaj dneh ali celo tednih ni bilo treba biti pretirano pameten, da ne bi pričakoval odločitve slovenske vlade o »prepovedi« dopustovanja pri preljubih sosedih, saj so bila poročila o (zlasti nočnem) dogajanju na njihovi obali vse preveč zgovorna. In slikovita. Seveda je bilo pričakovano tudi »ogorčenje« tamkajšnje politike, da gre za politično odločanje Slovencev, češ da želi slovenska vlada izboljšati domači turistični izplen in zadržati čim več ljudi doma. Da so se Avstrijci že dober teden pred nami odločili poklicati svoje državljane domov, ker so imeli vrh glave hrvaške turistične neodgovornosti, pri sosedih ne šteje. Slovenci smo pač tisti nesramneži, ki nočemo več k njim. Ker smo se politično tako odločili. A saj če človek malce pomisli – res je bila odločitev o slovenski razglasitvi ‚Lijepe vaše‘ za rdeče območje politična. Ker če bi bila strokovna, bi se to moralo zgoditi nekaj tednov dni prej. Tako pa sedaj samo preštevamo okužene turistične povratnike in stiskamo pesti, da bi se vsaj doma vedli bolj odgovorno, kot so se na brezskrbnih poletnih počitnicah. Čeprav dvomim, da se bodo. Ker kot trdijo ‚dobro obveščeni krogi‘ na spletnih straneh, je korona itak neka izmišljotina, svetovna zarota, posledica prevlade farmacevtskih lobijev nad zdravim razumom, cepljenje pa bo imelo samo en cilj: da nam s cepivom vbrizgajo čipe in nas bodo oblastniki poslej nadzirali na vsakem koraku. Kot da nismo že sami tako neumni, da s svojimi prijatelji na fejstbuku delimo vsako svojo življenjsko izkušnjo – od tega, kje in s kom smo ga feštali konec tedna, do tega, kakšno oblekco smo si kupili, kako je naša tamala naredila prve korake, kdo ima novo punco (pa jo seveda moramo vsi všečkati), ena si je omislila novo frizuro (uau, kako si lepa), mož je ženi spekel torto (joj, kak jo ima rad) ... Le zakaj bi se kdo trudil s čipom, če pa smo sami zase največji obveščevalni čip ... Aja, pa še nekaj za tiste, ki se jim kolca po hrvaškem morju: tudi njihovi epidemiologi so sedaj ogorčeni, ker se pri njih niso bolj držali pravil korona obnašanja, in se bojijo, kaj jih čaka v naslednjih tednih. Ne skrbi jih toliko za turiste, ti so odšli na svoje domove. Korona pa je žal ostala tudi pri njih ... Ampak kaj, ko je turistični denar tako zelo sladek. Za šankom Politično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 31. avgusta. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Melani Milošič, Cirkulane. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  25. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Vsak torek! Ne spreglejte v novi Zarji Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. NARAVNO ENOSTAVNO: 5 UKREPOV ZA JESEN BREZ PREHLADOV ODVZEMA Ovadba proti sodnici, ki je zarubila tri otroke VELIKO PPODPORE, MED NJIMI TUDI PRIČE OKRUTNEGA PRIROČEN FORMAT Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  25. avgusta 2020 Oglasi in objave 23 Vsem, ki ste ga poznali in spoštovali, sporočamo, da je umrl gospod Ivan Lovrenčič diplomirani zgodovinar, upokojeni dolgoletni direktor Zgodovinskega arhiva na Ptuju Ohranili ga bomo v lepem spominu. Zaposleni Zgodovinskega arhiva na Ptuju www.tednik.si Anita Črnivec, Cirkulane, Pohorje 11, roj. 1976 – umrla 13. avgusta 2020; Štefan Vaupotič, Mestni Vrh 56a, roj. 1937 – umrl 15. avgusta 2020; Jožef Šeruga, Videm pri Ptuju 3b, roj. 1947 – umrl 15. avgusta 2020; Rozalija Mavrič, roj. Kosi, Ivanjkovci, Žerovinci 3, roj. 1942 – umrla 16. avgusta 2020; Ana Muster, roj. Krušič, Repišče 22, roj. 1953 – umrla 17. avgusta 2020; Marija Tetičkovič, Gruško- vec 87a, roj. 1926 – umrla 15. avgusta 2020; Marija Vidovič, roj. Brumen, Formin 49b, roj. 1929 – umrla 17. avgusta 2020. Umrli so NAJLEPŠE JE DOMA! Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! Že v prodaji www.revijadom2.si KUHINJSKA posoda: Kako izberemo pravo? Otroška SOBICA: Nežni PASTELI za živahne malčke Iščemo NAVDIH: V prenovljeni kraljevski palači Po svetu: 10 najbolj ekstra POČITNIŠKIH nastanitev KNJIGE: Za branje in OKRAS Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKEEKSKLUZIVNO Pogled v rezidenco kardinala Franca Rodeta: luksuzna prenova dvorca Goričane INTERVJU Jelko Kacin, vladni govorec za covid-19, zakaj ne bo več veleposlanik DOSJE Forum 21 leta 2020: kaj je ostalo od Kučanove mreže vseh mrež REPORTAŽA Za zidovi Vile Bled: nekdaj poletna rezidenca Tita, kjer je Janša gostil Pompea Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne in le- ghorn, 19-tedenske. Naročila sprejema- mo po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše, 23. KUPIM traktor, lahko tudi nekaj priključ- kov, če niso več v uporabi. Tel. 041 680 684. Vsako sredo ZA ZVEZDE KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA HAJDINA SP. HAJDINA 24 2288 HAJDINA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge spo SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA HAJDINA, Sp. Hajdina 24, 2288 HAJDINA, z oznako “Prijava na razpis za ravnatelja” ovojnice se pripiše »NE ODPIRAJ Štajerski TEDNIK torek, 25. 8. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo povečini sončno z ne- kaj kopaste oblačnosti. Burja na Primorskem bo popoldne ponehala. Najvišje dnevne tem- perature bodo od 24 do 28 °C. V sredo bo sončno, zapihal bo jugozahodni veter. Tudi v četr- tek bo povečini sončno, popol- dne ali zvečer pa bodo pred- vsem v hribovitem svetu posa- mezne plohe in nevihte. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje V soboto dopoldan so bile na najbolj obremenjenem mejnem prehodu na južni meji odprte štiri vstopne in dve izstopni točki. »Gle- de na izkušnje preteklih let smo prilagodili število policistov, tako da promet poteka dokaj tekoče,« je povedal pomočnik komandirja postaje mejne policije Gruškovje Mirko Skuhala. Čakalna doba za prečkanje meje je bila okrog ene ure, pa še med temi, ki so v koloni čakali za vstop v Slovenijo, so bili v večini tujci. Mlad par iz Poljske se je vračal iz Trogirja. Stanje na Hrvaški obali je opisal: »Bilo je kar veliko ljudi, ven- dar sva se počutila varno, vračava pa se, ker so se nama 14-dnevne počitnice zaključile.« Karantene ob prihodu domov nimata. Enako je povedal drugi državljan Poljske, ki je dopustoval na otoku Pag, kjer naj bi se okužilo največ slovenskih državljanov. Ocenil je, da je bilo letos na tem prilju- bljenem hrvaškem otoku manj ljudi kot pretekla leta in da ni bil v strahu zaradi okužbe ter iz žepa potegnil zaščitno masko. Da je bila letos Hrvaška turistično manj obremenjena, je potrdil tudi eden izmed številnih Nemcev, ki so se vračali domov. V Zagrebu za test odštel 100 evrov Kaj pa Slovenci? Kot je pojasnil pomočnik komandirja v Gruškovju Mirko Skuhala, se državljani Slo- venije navadno vračajo v večernih oziroma nočnih urah, verjetno pa jih je večina, tudi zaradi lepe sobo- te, sklenila ostati še kakšen dan na obali. Po poročanju TV Slovenija naj bi jih bilo še minulo soboto na Hrvaškem okrog 80.000, čeprav je notranji minister Aleš Hojs že pred dnevi pozval, da naj se slo- venski državljani na pot odpravijo že prej, da zaradi zastojev ne za- mudijo polnočne ure s ponedeljka na danes, ko začne veljati obvezna karantena. »Navodila so jasna, kar pomeni, da bo tudi tistemu, ki za- radi čakanja v koloni ni pravočasno prečkal meje, odrejena karante- na,« je dodal pomočnik komandirja v Gruškovju. Seveda pa je vlada določila tudi izjeme oz. primere, v katerih karan- tena ni potrebna. Med drugim gre za dnevne delovne migrante, ose- be, ki so naročene na zdravstvene preglede ipd. Karanteni pa se lahko izognejo tudi ti, ki predložijo po- trdilo o največ 36 ur starem nega- tivnem testu na novi koronavirus. Med njimi je bil tudi državljan drža- ve na rdečem seznamu, Bosne in Hercegovine, ki se je na Ptuj odpra- vil na zdravstveni pregled. »Ustavil sem se v Zagrebu, kjer sem opravil test. Danes sem dobil rezultate in se odpravil naprej.« Koliko je odštel za test? »100 evrov.« Mudilo se mu je na piknik Kot omenjeno, so bile slovenske registrske označbe med čakajo- čimi v Gruškovju izredno redke. Med temi, ki so se vrnili, je bil vo- znik ptujskih registrskih označb, ki je z morja odpeljal čoln. Razlog za vrnitev pa je bil piknik z domačimi. Spet drugi se je na Hrvaško vrnil le zaradi pospravljanja in po vod- ni skuter. »Verjetno bi vse skupaj na obali pustili še kakšen teden, sedaj pa smo se zaradi razmer od- ločili, da prej opravimo to delo.« Tretji državljan Slovenije, ki ga je bilo mogoče ujeti na meji, pa se je vračal, ker je bilo dopusta konec. »Morali bi se vrniti že v četrtek, pa smo še malo podaljšali in se vrnili v soboto,« je dejal. Hrvaška obala se je pred bližajo- čim se začetkom novega šolskega leta ta konec tedna torej pričako- vano izpraznila, a ne zaradi strahu pred karanteno ali okužbo s covi- dom-19, temveč zaradi splošno znanega dejstva, da se turistična sezona v drugi polovici avgusta počasi zaključuje. Za zdaj še tudi ni znano, kako bo z možnostjo dopustovanja na Hrvaškem v je- senskih mesecih. Vlada je sicer napovedala, da bo tedensko spre- mljala epidemiološke razmere pri naših južnih sosedih, kar pomeni, da če se bo stanje izboljšalo, so možne tudi spremembe režima na meji. Podlehnik  Minuli konec tedna ni bilo pričakovane gneče v Gruškovju Vračali so se zaradi konca počitnic, ne zaradi strahu pred okužbo Na mejnih prehodih s Hrvaško ta konec tedna ni bilo pričakovane gneče. V Gruškovju so v razgreti pločevini mejo prečkali večinoma tujci, ki so se ob koncu počitnic vračali domov. Slovencev, ki naj bi jih bilo še minuli konec tedna v sosednji državi okrog 80.000, je bilo le za vzorec. Foto: Črtomir Goznik Gneča na MMP Gruškovje je bila za to obdobje pričakovana, prav nič večja kot lani v istem času. Foto: Črtomir Goznik Pomočnik komandirja v Gruškovju Mirko Skuhala: »Državljani Slovenije se navadno vračajo v večernih oziroma nočnih urah, verjetno pa jih je veči- na, tudi zaradi lepe sobote, sklenila ostati še kakšen dan na obali.« Foto: Črtomir Goznik Na našem najbolj obremenjenem mejnem prehodu na južni meji so bile minuli konec tedna odprte štiri vstopne in dve izstopni točki. Foto: Črtomir Goznik V Gruškovju so minuli konec tedna mejo prečkali večinoma tujci, ki so se ob koncu počitnic vračali domov. Rojstva: Tjaša Hliš, Drstelja 43, Destrnik – dekli- ca Sofi ja; Irena Cigula, Dornava 106a, Dornava – deček Lukas; Gordana Bučar – deček; Jasmi- na Rep Achomba – deklica Arya Zala; Jasmina Krajnc – deklica Paulina; Maja Polanec – deklica Ela; Terezija Bokan – deček; Nastja Žnidarič – de- klica Zarja; Katja Zupanič – deklica; Katja Zem- ljarič – deklica Ani; Nastja Topolovec – deklica. Poroke – Ptuj: Martin Bratuša in Mojca Golob, Sobetinci 23; Janez Cvetko in Tatjana Cvetko, Borovci 30; Matej Zafošnik in Nina Jakolič, Ple- terje 30.