MercOK.qxp 8.12.2005 15:59 Page 27 27 Arheo 23, 2005, 27–34 Spol in arheologija. Bibliometrièna analiza Praistorije jugoslavenskih zemalja © Vesna Merc Ptuj Izvleèek Predstavljeni so izsledki bibliometriène analize petih zvezkov sintetiènega pregleda prazgodovine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Praistorija jugoslavenskih zemalja. V ospredju analize so vprašanja razmerja med spoloma, in sicer tako na ravni avtor- jev kakor tudi uporabljene referenène literature. Rezultate avtorica interpretira s pomoèjo primerjave s strukturo arheološke stroke po spolu v Jugoslaviji ob izidu analizirane publikacije. Kljuène besede bibliometrièna analiza, študije spolov, arheološ- ka stroka "Statistics are central, the word comes from 'numbers for the state', if you wish to have policy, you have to have competent statistics. No statistics, no problem, no policy. You just get gestures. Statistics help identify problems and can monitor the effectiveness of remedies." Te besede Hilary Rose z univerze v Bradfordu zaèenjajo pred- stavitev dve leti trajajoèe raziskave Evropske komisije o vlogi žensk v znanosti (She Figures 2003). Razmerje med spoloma v znanosti je analizirano po številnih kriterijih – kot zastopanost spolov med diplomanti, zaposlenimi raziskovalci v akademski sferi, v gospodarstvu in javni upravi, med dobitniki razpisanih raziskovalnih projektov, zastopanosti spolov v znanstvenih odborih ipd. Tovrstne raziskave so, kot nakazuje navedeni citat, v veliki meri usmerjene k opozarjanju na premajhno zastopanost žensk v sistemih odloèanja ter spremljanju zastopanosti spolov v znanosti v daljšem èasovnem obdobju. Takšna usmeritev je znaèilna tudi za bibliometriène analize zastopanosti spolov v znanstvenem publiciranju (Naldi in Vannini Parenti 2002a, 2002b). Na ravni Evropske unije so s stališèa reprezentiranosti spolov bibliometrièno ana- lizirane predvsem naravoslovne serijske publikacije (Naldi in Vannini Parenti 2002a, 2002b). Razloge za tovrstno odloèitev lahko najverjetneje išèemo v dejstvu, da so prav v naravoslovju ženske najšibkeje zastopane (She Figures 2003). Tako kot na drugih podroèjih so bile v zadnjih desetletjih tudi v arheologiji izdelane tovrstne raziskave dosedanje znanstvene produkcije. Podobno kot na drugih podroèjih so bile tudi v arheologiji tovrstne raziskave povezane s kritikami na raèun "moškosredišènosti" stroke. Od srede osemdesetih let 20. stoletja dalje se je ob uveljavitvi arhe- ologije spolov pojavila težnja po objektivnem analizira- nju obstojeèih struktur moèi. Za to je bila pogosto uporabljena metoda bibliometriène analize arheoloških periodiènih publikacij s stališèa reprezentiranosti spolov. Abstract The results of a bibliometric analysis of the five volumes standard reference work on the prehistory on the territory of the former Jugoslavija, the Praistorija jugoslavenskih zemalja, are presented. The analysis aims at questioning the gender relations, both regarding the authors and the reference publications cited. The results are interpre- ted by comparison with the gender structure of the archaeological com- munities in Jugoslavija at the time of the publication of the analysed work. Keywords bibliometric analysis, gender studies, archaeological pro- fession Tovrstne analize so bile izvedene za nekaj ameriških arheoloških revij, npr. Historical Archaeology in Ameri- can Antiquity (Victor in Beaudry 1992), pa tudi za številne evropske arheološke publikacije. Obravnavane so bile nemške revije Germania, Prähistorische Zeitschrift, Archäologisches Korrespondenzblatt, Archäologische Informationen, Archäologie in Deutsch- land (Noël Haidle in Owen 1998), italijanske Bullettino di Paleoetnologia Italiana, Preistoria Alpina, Rivista di Scienze Preistoriche, Origini (Levi 2001), poljske Arhe- ologia Polski, Wiadomosci Archaeologiczne, Sprawozda- nia Archeologiczne (Janik in Zawadzka 1998) ter špans- ki reviji Ampurias in Archivo Español de Arqueología (Díaz-Andreu 1998). Raziskave pa do sedaj niso zajele nekdanjih jugoslovanskih in tudi ne slovenskih arhe- oloških publikacij, zato je analiza, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, v našem prostoru novost. Metoda Obširna bibliografija Praistorije jugoslavenskih zemalja (v nadaljevanju Praistorija) je bila izbrana za preprosto analizo naèina citiranja po spolih zato, ker je bila v èasu izida – in tako je pravzaprav še danes – temeljno delo prazgodovinske arheologije v nekdanji Jugoslaviji. Izha- jali smo iz predpostavke, da predstavlja na tem mestu zbrana bibliografija relevanten presek takratne jugoslo- vanske arheologije. Èetudi v Praistoriji ni zbrana izkljuèno bibliografija avtorjev iz nekdanjih jugoslovan- skih republik, pa je Bakaršiæeva bibliometrièna analiza Praistorije pokazala, da v njej prevladujejo avtorji oz. periodiène publikacije z obmoèja nekdanje Jugoslavije (Bakaršiæ 1990). Bibliografija je bila analizirana z dveh stališè: pogostosti citiranja glede na spol in glede na starost avtorjev. Spol je bil doloèen po metodi doloèanja spola na podlagi osebne- MercOK.qxp 8.12.2005 15:59 Page 28 28 Ve s n a M e r c Spol in arheologija Slika 1: Struktura bibliografije Praistorije I po deležu bibli- ografskih enot (n = 763). ga imena prvega citiranega avtorja ali avtorice. Doloèa- nje spola osebnim imenom je bilo zaradi pomanjkanja baze podatkov za jezike na obmoèju nekdanje Jugoslavi- je nekoliko oteženo. 1 Èe spol osebnih imen avtoric oz. avtorjev ni bil doloèen, so bili ti podatki obravnavani kot nedoloèena osebna imena. V kategorijo nedoloèenega so spadale tudi tiste navedene bibliografske enote ali refe- rence, ki jim ni bilo mogoèe doloèiti osebnega imena. Analizirali smo objave v seriji in reference, navedene v seznamu literature, po spolu avtorjev. Rezultate analize referenc smo primerjali po posameznih zvezkih. V nada- ljevanju smo primerjali rezultate uporabljenih referenc z razmerjem objav èlankov v seriji Praistorija. Objave v seriji smo analizirali glede na spol avtorjev in avtoric ter izsledke primerjali z zastopanostjo arheološke stroke leta 1989 po spolu. V analizi strukture prispevkov po spolu avtorjev in avtoric v Praistoriji so bili v skladu s primerljivimi analizami iz tujine zajeti le èlanki, ne pa tudi seznami najdišè in kultur ter bibliografije. Analiza avtorske strukture objavljanja v seriji je bila opravljena po posameznih knjigah, zato je potrebno opozoriti, da število avtorjev in avtoric ne kaže njihovega dejanskega števila, temveè število glede na posamezne knjige. 1 Evropski svet izvaja bibliometrièno analizo razliènih strokovnih pub- likacij glede na spol. V analizi so zajeti podatki za šest držav Evropske unije: Francijo, Italijo, Nemèijo, Španijo, Švedsko in Veliko Britanijo. Za potrebe analize je bila izdelana baza osebnih imen, razvršèenih po spolu (The First Name Data Base – FNDB). V prihodnje naj bi se ta baza razširila tudi na osebna imena v jezikih drugih držav èlanic Evropske unije (Hullman 2003; Naldi in Vannini Parenti 2002a in 2002b). Slika 2: Struktura bibliografije Praistorije II po deležu bibliograf- skih enot (n = 525). Novost predstavlja analiza uporabljene bibliografije v povezavi s spolom in starostjo avtorja ali avtorice ob izidu citiranega dela. Starost je bila izraèunana za tiste avtorje in avtorice, za katere so bili na voljo podatki o letu rojst- va. Ti podatki so bili pridobljeni iz razliènih arheoloških enciklopedij, za slovenske ter nekatere arheologe in arhe- ologinje iz nekdanjih jugoslovanskih republik pa tudi iz biografskih èlankov, izdanih ob jubilejih ali smrti. Struktura spolov v bibliografijah Praistorije Analiza bibliografije prvega zvezka Praistorije, posveèenega paleolitiku in mezolitiku, je pokazala zelo visok odstotek referenc avtorjev (86 %) ter zelo nizek odstotek navedenih bibliografskih enot avtoric (5 %) (slika 1). Podobno razmerje se je pokazalo tudi ob ana- lizi strukture avtorjev po spolu (slika 8). Delež citiranih avtorjev je 66 %, avtoric pa 8 %. Analiza bibliografije drugega zvezka, posveèenega neoli- tiku, je razkrila visok odstotek referenc avtorjev (83 %) ter nizek odstotek referenc avtoric (9 %) (slika 2). V podobnem razmerju je tudi avtorska struktura po spolih (slika 8). Delež avtorjev je 72 %, avtoric pa 12 %. Vidno je, da je delež avtoric nekoliko višji od deleža njihovih citiranih del (9 %). V tretjem zvezku, posveèenem eneolitiku, je v primerjavi s prejšnjima deloma Praistorije odstotek referenc avtoric nekoliko veèji (14 %), nekoliko nižji pa je odstotek refe- renc avtorjev (76 %) (slika 3). Avtorska struktura je pre- MercOK.qxp 8.12.2005 15:59 Page 29 29 Arheo 23, 2005, 27–34 Slika 3: Struktura bibliografije Praistorije III po deležu bibli- ografskih enot (n = 453). cej podobna navedenemu razmerju, saj je citiranih 72 % avtorjev ter 14 % avtoric (slika 8). V èetrtem zvezku Praistorije, posveèenem bronasti dobi, je odstotek del, ki so jih napisale avtorice, nekoliko višji, saj obsega 17 %, odstotek avtorjev pa 78 % (slika 4). Podoben odstotek je razkrila tudi primerjava strukture avtorjev po spolu, citiranih avtoric je namreè 18 %, avtor- jev pa 66 % (slika 8). Odstotek avtoric in citiranosti nji- hovih del je skoraj identièen, odstotka navedenih pub- likacij in avtorjev pa se razlikujeta za 12 %. Najobširnejša bibliografija pripada zvezku o železni dobi, Praistoriji 5; v njem je navedenih skoraj 1500 bi- bliografskih enot. Odstotek referenc avtorjev znaša 72 %, odstotek referenc avtoric pa 18 % (slika 5). Podobno razmerje po spolih je vidno tudi iz analize avtorske struk- ture. Tu je bilo upoštevano število avtoric in avtorjev ne glede na število citiranih èlankov. Nekoliko višji je Slika 5: Struktura bibliografije Praistorije V po deležu bibli- ografskih enot (n = 1452). odstotek žensk (19 %), nižji pa odstotek moških (61 %), vendar je morda ta posledica dejstva, da za precejšnje število avtorjev in avtoric ni bilo mogoèe ugotoviti oseb- nega imena in s tem spola (20 %). Primerjava rezultatov analize vseh petih zvezkov Prais- torije (slika 6) pokaže, da je najobširnejša bibliografija zbrana v zadnjem, to pa v kolièinskem prikazu ustvari vtis, da lahko govorimo o najveèjem citiranju del avtoric prav v okviru tega zvezka Praistorije. Tak sklep je ustrezen, ko gre za število del, rezultati analiz, prikazani glede na odstotni delež, pa prièajo o nasprotnem (slike 1–5 in 7). Jasno je namreè, da lahko govorimo o enakomerni zastopanosti del avtoric v odstotkih. Od povpreène zastopanosti del avtoric (12,6 %) se najbolj razlikuje izredno nizek odstotek citiranih del avtoric v prvem zvezku Praistorije. 5-odstotni delež citiranosti objav raziskovalk paleolitika je namreè veè kot trikrat manj v primerjavi z odstotki citiranosti arheologinj v zadnjih treh zvezkih Praistorije. Zanimivo je, da so – pri ostalih zvezk- Slika 4: Struktura bibliografije Praistorije IV po deležu bibli- Slika 6: Struktura bibliografije Praistorije po številu bibliograf- ografskih enot (n = 891). skih enot (n = 100 %). MercOK.qxp 8.12.2005 15:59 Page 30 30 Ve s n a M e r c Spol in arheologija Slika 7: Struktura bibliografije Praistorije po deležu bibli- ografskih enot (n = 100 %). ih lahko v veliki veèini govorimo o publikacijah arhe- ologinj – objave avtoric, citirane v prvem zvezku Prais- torije, predvsem delo strokovnjakinj iz drugih disciplin; gre namreè predvsem za objave analiz paleofavne in pale- oflore, pa tudi za dela geologinj in geografinj. Realno število arheologinj paleolitièark je torej še toliko manjše. Prvi zvezek Praistorije se predvsem zaradi veèje interdis- ciplinarnosti paleolitskih raziskav zelo razlikuje od pre- ostalih; to je z bibliometrièno analizo ugotovil tudi Kemal Bakaršiæ (1990, 33). Povpreèen odstotek avtorjev v prikazu citiranja po številu bibliografskih enot oz. referenc vseh zvezkov Praistorije je 79 % (slika 7). Najvišje odstopanje glede na povpreèje je v paleolitskem in neolitskem zvezku, saj sta odstotka precej višja. Citiranost "moških" objav v paleolitskem delu dosega namreè kar 86 %, v neolitskem pa 83 %. Najnižji odstotek referenc avtorjev je v zadnjem, želez- nodobnem, delu Praistorije, kjer je zaradi veèjega abso- lutnega števila citiranih del arheologinj citiranih "le" 72 % del arheologov. Avtorska struktura bibliografij Praistorije Analiza strukture avtorjev po spolu, t. j. odstotka citiranih avtoric oz. avtorjev ne glede na število posameznih bibli- ografskih enot (slika 8), je razkrila poveèanje deleža citi- ranih avtoric v okviru bibliografij kovinskih obdobij. V prvem zvezku Praistorije je citiranih 8 % avtoric, v drugem 12 %, v tretjem 14 %, v èetrtem 18 % in v petem kar 19 %. Vidno je torej pogostejše citiranje avtoric v bi- bliografijah kovinskih obdobij Praistorije. Slika 8: Avtorska struktura bibliografije Praistorije glede na spol (n = 100 %). Odstotek moških v strukturi bibliografij Praistorije po spolu avtorjev (slika 8) je podoben v vseh delih; v povpreèju znaša 67,4 %. Najbolj se razlikuje peti zvezek, saj znaša odstotek moških le 61 %; to je posledica veèje- ga deleža citiranih žensk. V drugem zvezku znaša od- stotek citiranih moških 72 %, v tretjem 72 %, v prvem in èetrtem 66 %, v petem pa 61 %. Najveè moških je torej citiranih v bibliografijah zvezkov o neolitiku in eneoli- tiku, v bibliografijah zvezkov o kovinskih obdobjih pa je na raèun poveèane zastopanosti avtoric odstotni delež citiranih avtorjev manjši. Primerjava rezultatov analize bibliografij posameznih zvezkov Praistorije z analizami bibliografij tujih arhe- oloških periodiènih publikacij je nekoliko problematièna, saj gre za drugaèno vrsto podatkov. V Praistoriji je nave- dena le najbolj relevantna literatura za doloèeno obdobje, bibliografske analize tuje periodike pa so usmerjene v analize dejanskega odstotka objavljanja glede na spol avtoric oz. avtorjev. V analizi objav v Praistoriji je bil zaradi težav z doloèevanjem osebnih imen izpušèen kri- terij – skupne objave moških in žensk. V italijanskih arheoloških serijah je odstotek samostojnih objav arhe- ologinj in objav arheologinj in arheologov od leta 1945 do 1974 znašal 12 oz. 25 %, sredi sedemdesetih pa se je zaradi poveèanja števila zaposlenih žensk poveèal na 34 oz. 39 %; tak je ostal do danes (Levi 2001). Povpreèen odstotek objav arheologinj v nemških arheoloških revijah je 17 % oz. skupaj s èlanki, ki so jih ženske objavile v sodelovanju z moškimi, 23 % (Noël Haidle, Owen 1998). Povpreèen odstotek objav žensk v poljskih arheoloških periodiènih publikacijah je skoraj 33 %. Podoben delež MercOK.qxp 8.12.2005 15:59 Page 31 31 Arheo 23, 2005, 27–34 Slika 9: Struktura spolov zaposlenih arheologov in arheologinj leta 1989 po republikah nekdanje SFRJ (n = 551). žensk v španskih arheoloških revijah – 30 % – je posle- dica visokega deleža žensk med arheologi, saj v Španiji dosega kar 40 %. Povpreèni odstotek objav žensk v Praistoriji (12,6 %) je bolj podoben nemškemu deležu kakor preostalim, najverjetneje predvsem zaradi velikega odstotka arheologinj v italijanski, španski in poljski arhe- ologiji. Za nekdanjo Jugoslavijo podobna študija ni bila izdelana, zato lahko o vzrokih za majhno zastopanost žensk v bibliografijah Praistorije le ugibamo. Z italijanskimi rezultati (Levi 2001) je primerljiv višji odstotek citiranja moških v starejših obdobjih prazgo- dovine in višji odstotek citiranja žensk v mlajših obdob- jih prazgodovine v bibliografijah Praistorije. Italijanske arheologinje se namreè ukvarjajo predvsem z mlajšimi obdobji prazgodovine, laboratorijskim delom, predvsem keramiènimi analizami, pa tudi s paleoantropologijo, paleobotaniko, arheozoologijo ipd. Italijanski arheologi pa se ukvarjajo predvsem s starejšimi obdobji prazgo- dovine, arheologijo krajine, metalurgijo, analizami gro- bišè, orožja ipd. (Levi 2001). Zaradi drugaène zasnove nemških, španskih in poljskih bibliografskih analiz je tovrstna primerjava nemogoèa, saj ni bila izdelana primerjalna študija tematik obravnavanih èlankov. Bibliografija Praistorije ne zajema celotne publicistiène dejavnosti jugoslovanskih arheologov in arheologinj, temveè gre verjetno za nekoliko subjektiven izbor rele- vantne literature avtorjev in avtoric o posameznih obdob- jih. Vendar lahko domnevamo, da je bil seznam literature zamišljen kakor pregled celotne uporabljene literature za študij posameznih obdobij, ta pa odseva stanje takratne jugoslovanske in deloma tudi evropske arheološke stroke. "Smatramo da u bibliografskom smislu, 84 prilo- ga koje donosi PJZ pripadaju kategoriji preglednih znanstvenih radova za koje je pokazano, da relevantno mogu prikazati stanje, razvoj i intimnu istoriju odreðene discipline posmatranu kao sinhronijski niz publikovanih dokumenata … Bibliografije PJZ dakle uzimamo kao "sliku" razvoja arheologije…" (Bakaršiæ 1990, 30). Kolikor sprejmemo Bakaršiæevo oznaèitev bibliografije Praistorije za "sliko" razvoja arheologije, lahko skle- pamo, da ta odseva tudi spolno strukturo publiciranja, povezanega z arheološkim, predvsem prazgodovinskim, raziskovanjem na obmoèju nekdanje Jugoslavije od konca 19. stoletja do konca sedemdesetih oziroma konca osemdesetih let 20. stoletja, ki je Bakaršiæ v svojo, sicer izredno obširno, analizo ni vkljuèil. Struktura objav Praistorije in primerjava s spolno zastopanostjo stroke Primerjava števila citiranih objav arheologov in arhe- ologinj s spolno zastopanostjo stroke leta 1989 v nekda- nji Jugoslaviji je pokazala precejšnje odstopanje. Na pod- lagi Seznama ustanov in arheologov v Jugoslaviji (Sez- nam 1989), objavljenega v osmi številki revije Arheo, smo izdelali primerjavo zastopanosti vseh zaposlenih arheologov in arheologinj v nekdanjih jugoslovanskih republikah po spolu (slika 9). Primerjava strukture zaposlenosti po spolu je pokazala, da je bilo leta 1989 v vseh republikah, z izjemo Slovenije, zaposlenih veè arhe- ologov kot arheologinj. Povpreèni delež vseh arheologov je bil 55,8 %, arheologinj pa 44,2 %. Od povpreèja najbolj odstopa Slovenija, saj je bilo zaposlenih veè arhe- ologinj kot arheologov, 51,4 %. 2 V Srbiji skupaj z 2 Študij o zastopanosti spolov v slovenski arheologiji po letu 1989 nimamo, lahko pa domnevamo, da se število žensk v študiju in stroki podobno kot na drugih podroèjih veèa. V študijskem letu 1996/97 je bilo na Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljub- ljani vpisanih 66,1 % študentk (Švab 1998, 191). Delež študentk arhe- ologije odstopa od povpreènega odstotka študentk vseh, danes femi- niziranih, humanistiènih ved, ki znaša 77,6 % (Švab 1998, 190). Dom- neva o feminizaciji študija arheologije v devetdesetih letih je bila potr- jena z raziskavo ob obletnici študija arheologije v Ljubljani (glej Novakoviæ et al. 2004, Osemdeset let študija arheologije na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana). MercOK.qxp 8.12.2005 15:59 Page 32 32 Ve s n a M e r c Spol in arheologija Slika 10: Avtorji in avtorice prispevkov v Praistoriji (I–V) po posameznih èlankih (n = 127). Vojvodino in Kosovom, je bilo zaposlenih 46,4 % arhe- ologinj, na Hrvaškem 43,1 %, v Bosni in Hercegovini 40,5 %, v Makedoniji 39, 7 %, v Èrni gori pa le 36, 4 %. Kljub ponekod nizkemu povpreènemu deležu arheologinj je vidno, da se je leta 1989 spolna struktura zaposlenih arheologov in arheologinj precej razlikovala od strukture bibliografij Praistorije. Veliko odstopanje je vidno tako iz pregleda strukture avtorjev (slika 8) kot strukture nave- denih bibliografskih enot po spolu (slike 4–10). Nobena od analiz namreè ne dosega niti najnižjega odstotka zastopanosti žensk med zaposlenimi arheologi ob koncu osemdesetih let. Analiza zastopanosti stroke po spolu nekaj let po izidu zadnje knjige Praistorije je posebej pomenljiva ob primerjavi zastopanosti števila èlankov (slika 10), ki so bili objavljeni v seriji, in števila njihovih avtorjev oz. avtoric (slika 11). Analiza po posameznih zvezkih serije je razkrila, da v prvih treh sploh ni èlankov, ki bi jih objavile ženske. V èetrtem zvezku so osem èlankov objavile tri arheologinje, dve sta objavili v petem zvezku vsaka po en èlanek, enega pa sta napisala skupaj arhe- ologinja in arheolog (slika 10). Vidno je, da je v zadnjih dveh zvezkih Praistorije objavljala tretjina arheologinj (slika 11), vendar so prispevale le petino èlankov za zvezek o bronasti dobi in manj kot desetino vseh èlankov v zvezku o železni dobi (slika 10). Èeprav so arheologi- nje le nekaj let po izidu zadnjega zvezka iz serije pred- stavljale skoraj polovico vseh zaposlenih arheologov v nekdanji Jugoslaviji, je primerjava z objavljanjem in citi- ranjem v najuglednejši seriji nekdanje Jugoslavije Slika 11: Avtorji in avtorice prispevkov v Praistoriji (I–V) (n = 40). pokazala, da so ženske v njej objavljale v manjšem številu, prav tako pa so bile v manjši meri citirane. Objave glede na razmerje med spolom in starostjo Analiza citiranja glede na starost avtorjev in avtoric ob izidu dela, ki je bilo citirano v Praistoriji, je dala pre- senetljive rezultate. Starostna krivulja avtorjev je zvonèasta, starostna krivulja avtoric pa izrazito nepravil- na. Odstotek referenc moških v bibliografijah zvezkov Praistorije o neolitiku in železni dobi strmo narašèa do obdobja med 40. in 45. letom, ko je najvišji, nato pa postopno pada. Odstotek navedenih objav avtorjev v zvezku o eneolitiku in bronasti dobi je podoben, saj strmo narašèa do obdobja med 31. in 35. letom, nato sledi poèasna rast oz. celo stagnacija do obdobja med 41. in 45. letom, ko je odstotek objav najveèji. Od pravila, da je najveè objav avtorjev med 41. in 45. letom, nekoliko odstopa le odstotek referenc v zvezku o palelitiku, saj je najvišji med 46. in 50. letom. Slika 12: Analiza citiranja glede na starost avtorjev ob izidu citiranega dela; n = 2179 (53 % bibliografskih enot oz. 77,7 % bibliografskih enot avtorjev). MercOK.qxp 8.12.2005 15:59 Page 33 33 Arheo 23, 2005, 27–34 Slika 13: Analiza citiranja glede na starost avtoric ob izidu citiranega dela ; n = 258 (6,3 % bibliografskih enot oz. 46 % bibliografskih enot avtoric). Delež citiranih objav žensk v Praistoriji je precej nižji kot delež objav moških, zato je tudi vzorec, na katerem je bila narejena analiza, manjši. Starostna krivulja moških je zvonèasta, žensk pa precej nepravilna. Odstotek objav žensk v bibliografijah zvezkov Praistorije o eneolitiku in železni dobi ima dva vrhunca. Narašèa do obdobja med 36. in 40. letom, nato strmo pade ter se ponovno dvigne v obdobju med 46. in 50. oz. 51. in 55. letom. V obdobju okoli 50. leta je delež tudi najvišji. Med 51. in 55. letom je najvišji odstotek referenc avtoric tudi v zvezku o bronasti dobi. Krivulja objav avtoric v drugem zvezku, posveèenem neolitiku, ima veè vrhov. Prvi je med 26. in 30. letom, nato odstotek objav pade ter se ponovno vzpne po 35. letu; vrh doseže med 36. in 40. letom. Po 40. letu postopno pada, ponovno pa se rahlo dvigne med 61. in 65. letom. Najnižji je odstotek objav avtoric v zvezku o paleolitiku, kjer je tudi sicer odstotek objav žensk daleè najnižji. Najveè objav je med 41. in 45. letom. Interpretacija navedenih izrazitih razlik v starostnih krivuljah objav moških in žensk je težavna, saj predstav- lja tovrstna analiza novost v bibliometriènih analizah v arheologiji. Odstopanje od prièakovane pravilne zvon- èaste krivulje v pregledu bibliografij moških po starostnih razredih bi pri ženskah le težko razložili z manjšim številom objav takoj po zakljuèku študija zaradi odloèitve za materinstvo. Ta razlaga je malo verjetna, saj število objav strmo narašèa do 40. leta, ko bi bila odloèitev za materinstvo najpogostejša. Poveèanje števila objav žensk po dopolnjenem 45. letu se kaže tudi v bibliografijah tret- jega, èetrtega in petega dela Praistorije. To pa najverjet- neje kaže tudi ovire, s katerimi se pri uveljavljanju v stro- ki sooèajo mlajše arheologinje, posebno še takoj po opravljenem doktoratu. Tuje študije namreè opozarjajo, da ženske v arheologiji težje in redkeje kot moški napre- dujejo, vodijo izkopavanja ali objavljajo (Díaz-Andreu in Sørensen 1998). Zato ni neverjetno, da so pogosteje citi- rana dela mlajših avtorjev, ne pa mlajših avtoric, saj so se moški v stroki lažje oz. hitreje uveljavili. Sklep Arheologija je bila tradicionalno moška veda ne le drugod po Evropi (Díaz-Andreu, Sørensen 1998), temveè, kot je pokazala na tem mestu predstavljena analiza, tudi v nek- danji Jugoslaviji. Tako lahko domnevamo, da študije iz tujine, ki opozarjajo na številne ovire za ženske tako v objavljanju kot v napredovanju v stroki, veljajo tudi za arheologijo v nekdanji Jugoslaviji. Nizko število objav žensk ter dominiranje publikacij moških avtorjev skupaj z razlikami v citiranju glede na starost avtoric in avtorjev pa so trden kazalec, da so v nekdanji Jugoslaviji obstajale pre- cejšnje razlike v uveljavljanju arheologinj in arheologov. Presenetljivi rezultati bibliometriène analize Praistorije jugoslavenskih zemalja porajajo številna vprašanja, pred- vsem glede vloge spolov v današnji arheologiji na obmoèju nekdanje Jugoslavije. V kolikšni meri je stanje izpred nekaj desetletij primerljivo z današnjim? Ali femi- nizacija študija arheologije vpliva tudi na feminizacijo poklica v Sloveniji ter kakšen je vpliv na razmerje moèi med spoloma? Tovrstna aktualna vprašanja èakajo na odgovor. LITERATURA V nasprotju z uveljavljenimi standardi navajanja litera- ture v slovenskih arheoloških serijskih publikacijah so tu namenoma, da poudarimo spol avtoric in avtorjev, nave- dena tudi osebna imena. BAKARŠIÆ, Kemal 1990, Bibliometrijsko vrednovanje jugoslovenske praistorijske arheologije. – Arheo 11, str. 30–35. MercOK.qxp 8.12.2005 15:59 Page 34 34 Ve s n a M e r c Spol in arheologija BENAC, Alojz (ur.) 1979–1987, Praistorija jugoslaven- skih zemalja I–V. – Svjetlost, Akademija nauka i umjet- nosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo. DÍAZ-ANDREU, Margarita 1998, Spanish women in a changing world. Strategies in the search for self-fulfill- ment through antiquities. – V: DÍAZ-ANDREU in SØRENSEN 1998, str. 125–145. DÍAZ-ANDREU, Margarita in Marie Luise Stig SØRENSEN (ur.) 1998, Excavating Women. A History of Women in European Archaeology. – Routledge, London, New York. GRIFFIN, Gabriele (ur.) 2002, Women's Employment, Women's Studies, and Equal Opportunities 1945–2001. Reports from nine European Countries. – University of Hull, Hull. HULLMAN, Angela 2003, Bibliometric and patent indi- cators by gender: Is it feasible? http://www.segecyt.org.uy/docus/paginas_nuevas/Hull- man.html (1. 4. 2003) JANIK, Liliana in Hanna ZAWADZKA 1998, Gender politics in Polish archaeology. – V: DÍAZ-ANDREU in SØRENSEN 1998, str. 86–104. LEVI, Sara T. 2001, Women's contribution to the field of prehistoric archaeology in Italy. – Origini XXIII, str. 191–223. MERTENS, Eva-Maria 2000, Women's situation as archaeologists in West Germany. – V: HÄRKE, Heinrich (ur.), Archaeology, Ideology and Society. The German Experience (2. izdaja). – Frankfurt am Main, str. 275–288. NALDI, Fulvio in Ilaria VANNINI PARENTI 2002a, Scientific and Technological Performance by Gender. A feasibility study on Patent and Bibliometric Indicators. Vol. I: Statistical Analysis. – European Commission. NALDI, Fulvio in Ilaria VANNINI PARENTI 2002b, Scientific and Technological Performance by Gender. A feasibility study on Patent and Bibliometric Indicators. Vol. II: Methodological Report. – European Commission. NOËL HAIDLE, Miriam in Linda R. OWEN 1998, Ur- und Frühgeschichtlerinnen nach der Promotion: eine schützenswerte Spezies? – Ethnographisch-archäologi- sche Zeitschrift 39, str. 563–594. SEZNAM 1989: Seznam ustanov in arheologov v Jugoslaviji. – Arheo 8, str. 44–61. SHE FIGURES 2003: She Figures 2003. Women and Science. Statistics and Indicators. – European Communi- ty; dostopno tudi na http://www.europa.eu.int ŠVAB, Alenka 1998, Med deklarativnostjo in realnostjo: ženske in izobraževanje v devetdesetih. – MRGOLE JUKIÈ, Tjaša (ur.), Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoè in danes. – Zgodovinski arhiv Ptuj, Ptuj, str. 181–197. VICTOR, Katharine L. in Mary C. BEAUDRY 1992, Women's Participation in American Prehistoric and His- torical Archaeology: A Comparative Look at the Journals American Antiquity and Historical Archaeology. – V: CLAASSEN, Cheryl (ur.), Exploring Gender Through Archaeology. Selected Papers from the 1991 Boone Con- ference, str. 11–21.