XIII. letnik. V Gorici, dne 19. oktobra 1905. 42. številka. Uhaja Vsak čolitek ob 11 uri dopoldne. Kokopisi ko njevra-Cajo. A'efrankovana pisma so no [sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pni lola 2 krom. Za manj premožne za celo letu 8 krone, za pni IclaJK 1 F>(). Za Nemčijo ji* cena listu 5 K, za d rune dežele izven Avstrijo 6 K. ___________ Rokopise sprejema ,(Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vct-turini št. 9. m Naročnino in naznanila h pr oj o ni a upravnifitvo, Gorica, Semeni&ka ulica st. IG. Pom ue/.ne številke s ’ prodajajo v tobaarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-* kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Hi vu Coruo) št. 1 ± po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 1i vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivnn H.^jt v Goric'. Tiska ..Nnrodnn TiHknrna“ (odgov. J. Marušič) v Gorici. Vplilna reforma. ifCfi v drž. zboru dno 5. oktobra.) ;bornica! Razprava v najvažnejšem dela izjave g. min. predsed nika v prvi seji dne 26. sept. ae je pričela pravzaprav šele danes. (Tako jo I) Z elementarno silo je prišlo na dnevni red vprašanjesplošnein enake volilne pravice za državni zbor. To vprašanje no izgine z dnevnega reda, ker avstrijski narodi si bodo edini izvojevali splošno in enako volilno pravico. (Pohvala.) G. min. predsednik je jako odkrito govoril o tem vprašanju. Ta odkritost zahteva, da smo tudi mi odkriti. Z'ito hočem tndi jaz odkrito govoriti nasproti vladi in nasproti onim, ki imajo danes v rokah privilegije, ono predpravice, ki pomenijo veliko krivico nasproti večini prebivalstva, na katerega ramah slono bremena, katero tvori moč in Bilo te države. G. min. predsednik je osobito dva ogovora navajal proti splošni in enaki volilni pravici. Prod vsem je naglašal, da se splošna in enaka volilna pravica ne strinja z organizmom naše države. Vprašam torej: Kaj pa je organizem naše države? Naša država je ustavna, in bistvo ustavne monarhije je, da je zakonodajalna oblast razdeljena med krono in ljudstvom, ne pa med krono in posameznimi privilegovanimi sloji in stanovi. Torej ravno nasprotno je res, kar trdi g. min. predsednik. Organizem naše države zahteva, da se vpelje splošna in enaka volilna pravica in da se pametno in logično deli oblast med krono in ljudstvom, kakor v drugih ustavnih državah. Častiti gospodje! Imamo zglede in zato vprašam: Ali je kje v Evropi, ali je kje na svetu parlament, izvoljen na f.ISTEK. »Znanstveni katekizem 4. Iz »Campanone di Bergamo«. Meseca septembra je bil v Parizu shod prostonaislecev, t. j. častilcev svobodne misli, po naše „liberalcev“. Med drugim so tam sklenili, da izdajo znanstveni katekizem, kateri naj v šolah nadomestuje katekizem krščanskega nauka. Raj ne, da bi radi vedeli, kakšen je pravzaprav ta katekizem, kakšne nauke hočejo, naj bi se naši otroci na pamet učili, namesto resnic sv. vere. Vaša radovednost je opravičena. Ne da bi nam mogel kdo očitati, da smo izdali skrivnost, kar je v tem slučaju dovoljeno, smo v stanu, podati vam tu že naprej jedno stran prihodnjega znanstvenega ali liberalnega katekizma. Berite: Vprašanje: Kaj je človek? Odgovor: Človek je žival kakor druge, ima dve nogi in roki, se smeje in govori. Vpraš.: Kdo je vstvaril človeku ? Odg.: Človeka ni nikdo vstvaril; človek ni drugega kakor pretvorba opice. Vpraš.: I‘a opice, kdo jih je naredil? Odg.: Opice so pretvorbe drugih manj popolnih bitij ; ta bitja seslojijo iz atomov; atomi so nastali po slučaju. podlagi splošne in enako volilm pravici tako slaboten in žalosten, kakor jo avstrijski, ki jo izvoljen na dodlagi privilegijev? (Pritrjevanje.) Trdim, da iz splošne in onake volilno pravice izvoljeni parlament ne more nikdar pasti tako nizko, kakor je padel avstrijski parlamont, ki je izgubil zaupanje prebivalstva, ki je v zasmeh vnanjemu svetu. (Klici: Ž-xl I) Drugi ugovor g. min. predsednika je narodno vprašanje. G. min. predsednik je rekel: „Tako dalokosožni reformi v Avstriji se protivijo težkoče z ozirom na to, da moro splošna volilna pravica sloneti le na trdni in trajni podlagi urejenih naših narodnih razmer, če hoče imeti zagotovilo obstanka. “ Na ta ugovor odgovarjam z vprašanjem na gospoda ministerskega predsednika: Ekscelenca, Vi ste ministerski predsednik, Vi imate moč v državi! Torej reSito narodno vprašanje, uredite narodne razmere ! Znkaj ne storite tega? Zakaj ekscel •1356 (manj 259) n 513 ( „ 41) d 2«( „ 67) n 468 ( „ 15) i» : 291 (več 89) n 131 ( „ 18) A 86 ( „ 4) d 201 ( „ 11) it 230 (manj 8) n 402 „ 125) n 1518 (ve« 245) »» 255 ( „ 57) »» Številka v družbenih „z I a t i h bn-k v a h“, v katere so vpisujejo na novo vstopivži udje, je napredovala od 252.040 do 259.'J84, torej je vpisanih 7 9 44 novih udov. .r>01.432 Mohorjevih luijg bode letos romalo med Slovenc« I Če dodamo to število onemu prejšnjih let, poidemo do števila 10,30!).0(l0 k lij is, reci deset milijonov tristoin devet tisoč ter šestdeset knjig, katere je družba tamo kot letna da ila svojim udom razdelila od svojega oSstanka fčm. Pri tem lem pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi itd. Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjigo in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo kujige najprej ko mogoče. Opravili bodemo zaboje s knjigami po tej-lo vrsti: Škofije : 1. Ljubljanska, 2. Goriška, 3. Krška, 4. Tržaška, 5. Lavantinska, 6. Razni kraji, 7. Amerika in Afrika. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj taboj, ko dobijo „aviio“, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne str9ške morajo čast. poverjenikom povrniti poramezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji no zastavljajo prepotrebnega prostora. Politični pregled. Zasedanje deželnih zborov. — Večina deželnih zborov je že pričela zborovati. Zborovanje je do sedaj precej mirno. Nemci so žuguli češkem deželnem zboru z obstrukcijo in ni tudi gotovo, da bi je ne zapričeli. V tor1, če ne bo skrajna sila, vam svetsjem na koncu: Poboljšajte se in premislite grehe. A tudi na narodnem polju delajte nekoliko bolj z razumom, kakor do sedaj. Potem bodete Boga in ljudem ljubi. Vse dobro vam želeči. Novice. Za »Slovensko slrotišče11: P. n. gg. Andrej Kogoj 50 v, p. n. Leske je nabrala v Sv. Križu, v Dobravljah, v Malih Žabljah in na Cesti 55 K 18 v. Vsem dobrotnikom izrekamo iskreno zahvalo. Bog stotero povrni vsem in obudi velikega dobrotnika, ki ga zaupno pričakujemo. Za „Alojzljevišče“: Preč. g. Iv. Kodre 10 K, preč. g. Fr. Razpet 10 K, č. duhovščina, ki se je udeležila pogreba r. prevzv. knezonadškofa, podarila dve tretini sveč „Šolskemu Domn“ in eno tretino „Alojzijevišču“ v vrednoBti 57 K 21 v. — Bog povrni I Živinozdravnk v Vipavi je postal g. Fran C o k, rodom iz Hruiice pri Podgradu. Službo občinskega zdravnika v Bovcu je vsprejel gosp. dr. Alojzij Kraiger, rodom iz Postojne. Smrtna kosa. — V četrtek pokopali so na tukajšnjem pokopališču gosp. dr. Franceta Bressana, komisarja pri državnih železnicah, ki je po kratki in mučni bolezni še jako mlad umrl v Trstu. V Kobleglari na Krasu je amrla pred par dnevi v najlepši dobi svojega življenja 18-letna Rozalija Pipan, hčerka bivšega večletnega župana Josipa Pipan. Mir njeni duši I Umrl je v pondeljek zvečer upokojeni glavni agent avstrijskega Llovda Oton Mosettig; v starosti 67 let. Pokojnik je bil rojen v Renčah pri Gorici. V tukajšnjem osrednjem semenišču sti h krati razpisani stolici za stari in novi zakon. Za pismeni in nstni izpit je določen 5. in 0. dan decembra, za dotično prošnjo pa jo čas do 4. istega meseca. „Goriška zveza1' vsprejema tudi letos naročila na žlindro. Cena je določena na K 51— za kvinta!. čujte! — Vipavci in Brici, ki imate letos dobro kapljico, poslušajte moj na-sv6t: ali bi no bilo dobro, da bi vsak, kdor ima precčj vina na prodaj, oglasil so v „Prim. L'stu“ ? Ni treba drugega, kakor kraj, ime in ceno vina naznaniti — pa bomo vedeli, kam iti po vino: takč bi se odpravili meSetarji in prekupovalci, tako bi bila Vipava *in Brda nekaka vinska zadruga — Vi, vinorejci, bi ložjo prišli do svojih kron, katero slo zakopali v svoje vinograde ... Ta je nuj nasvčt: če ima kdo boljšega, pa ogl&ii se I Eden, ki še rad pije dobro vino. Opozarjamo na prilogo g. Jakopa Šuligoja, edinega slovenskega urarja v Gorici. Z ozirom na naš dopis iz Podgore od dne 12. t. m. na odgovor v „Soči11 od dne 14. t. m. št. 82, izjavljamo, da ni preč. g. kurat v nobeni in nika-koršni zvezi z našim dopisom. Samomor. — V noči od pondeljka na torek se je izvršil v hiši,' nahajajoči se v ulici Ponte nuovo št. 11 strašen samomor. V ti hiši je stanoval pri družini Forcesin iestošolec tukajšnje gimnazije Julij FiBcher, star 19 let in sin začasno vpokojenega stotnika Fischerja, bivajočega v Opatiji. Dijak Jnlij Fischer je bil priden in marljiv učenec, a trpel je Bkoro vedno na glavobolu. Valed tega urinila se mu je misel, da bode prej ali sloj zblaznel. B;1 je zaradi tega navadno potrt in zamišljen. V torok ob dveh urah in pol zjutraj so mu jo um tako potemnel, da je skočil s postelje, odprl okno ter skočil skozi vanje. Gospodar Forcesin, katerega je odpiranje okua vzbudilo, skočil je nagloma s postelje in so je kmalu prepričal, kaj se je zgodilo. Pohitel je k nesrečnemu dijaka, ki se pa ni posebno poškodoval, ker je bilo okno nizko, ter so bila tla, na katere je telebnil, gladka. Posrečilo *e mu je spraviti Fischerja zopet v sobo ter ga nekoliko pomiriti. Potem pa je šel gospodar iskat zdravnika. A da bi tega ne storil. Fischer, namreč čuteč se prostega, skočil je zopet s postelje. Podal se je v kuhinjo, tu je poiskal velik kuhinjski nož ter se je začel po vratu ž njim tako mesariti, da si je prerezal vso vratno žile. Ko je prišel gospodar domov, našel ga je v kuhinji žo mrtvega, kar je zdravnik, ki jo prišel kmalu za gospodarjem, tudi konslatiral. Pokojnikovo truplo prepeljali so v mrtvašnico na tukajšnjem pokopališča. Goriški župan pri cesarju. — V ponedeljek dopoladne je cesar vsprejel v avdijenci goriškega župana dr. Frana Marani-ja. Vojaški novinci. — V pond. predpoludne je bilo v našem mestu jako živahno. Pripeljali so se vanje vojaški novinci, naši fantje, iz raznih strani dežele, da so se potem z železnico odpeljali v Trst in drugam v vojaško Blužbo. Naj bi se vsi zdravi vrnili med svoje domače po dokončani vojaški službi. Prepovedane fologatije. — Govori se, da je vojno ministerstvo prepovedalo napravljati fotografije raznih točk bohinjske železnice. Ravno tako so baje prepovedali fotografije železniškega moBtu pri Solkanu, na katerih bi bili fotografirani tudi vojaški stražnici, nahajajoči so na obeh straneh omenjenega mostu. Znižanje voznih cen za poStne uslužbence. — Železniško ministerstvo je dovolilo, da se znižajo na državnih železnicah vozne cene tudi pomožnim poštnim uradnikom in sploh poštarjem na deželi. Dotične prošnje se imajo vlagati potom poštnega ravnateljstva na ravnateljstvo državnih železnic. Tatvina. — 14-letna Marija Faganel iz Oieka je ukradla Ceciliji Pavšič, stanujoči v ulici San Manro stokronaki bankovec, katerega je izročila, kakor je povedala na policiji, bivšemu pometača Urbančiča, ki ji je za to dal 34 kron in ji ukupil jedno srebrno uro. Urbančiča iščejo. Pravijo, da se je Faganel z Urbančičem vlačila po Ajdovščini. Ravno na II. obletnico sv. misijona na Lokvah je umrl voditelj misijona o. Frančišek Doljak: v hvaležen spomin ljubljenemu misijonarju smo Lokvarji imeli 16. t. m. peto rmšo in molitve za f o. Frančiška. Sv6ti mu večna Inč ! Prešernova veselica dne 8. t. m. v Vel. Žabljah izvršila ae je prav sijajno. Že na predvečer je mogočen kres ob šviganju rakotov, na Gabričja, oznanjal okoličanom bližajočo se veselico. Lep dan privedel je dokaj sosedov, tako da je bila okničana vesel, dvorana natlečeno polna. Vse točke izvršile so ae popolnoma točno. Med občinstvom je bilo prav napeto zanimanje, uzoren mir in pazljivost, kar je dokazovalo, da ngaja in zanima poslušalca vse. Posebno so ugajale poslušalcem točke: govor, igra in dvospev Sarafan, kojemu je sledil prav frenetičen oddašek in odobravanje. Sarafan se je ponavljal. Petje, deklamacijo in samospevi bili so z največjim zanimanjem in burnim ploskanjem sprejeti. Pri deklamaciji in pri igri Bte se posebno odlikovali Rožica I. in Pepca II. — Po veselici slišala se je le pohvala in splošna ocena : Bilo je krasno, nepozabno11. P a t r i j a rh. Porotno sodišče v Gorici. — Prihodnje zasedanje porotnega sodišča prične dne 27. novembra t. 1. ob 9. nri dopoludne. Predsedoval bo porotnemu sodišča predsednik okrožnega sodišča dvorni svetovalec Karol vit. Defacis, na-mestovala ga bosta deželnega sodišča svetovalca Ervin Schnarda in Mihael ■Gabrijelčič. Vipavska železnica. — Meseca avgusta t. I. se je peljalo po vipavski železnici 11.300 oseb in 660 tonelat blaga. Dohodkov je bilo skupaj 16.300 kron v nasprotja s 14.436 K r istem meseca minolega leta. Prvih 8 mesecev t. I. je ta železnica prepeljala 69.100 oseb in 38.700 tonelat blaga. Skapnih dohodkov je bilo 118 000 K, leta 1904 pa 93.249 K. Na južnem kolodvoru v Gorici ibodo izvršili veče poprave in prizidajo nove dele, napravijo nov dohod, ker je sedaj vse pretesno in neprilično. Delavska posredovalnica v Gorici. — Po prizadevanju društva za po-vspeševanjo obrti se otvori v Gorici delavska posredovalnica b širokim delokrogom. V obseg te posredovalnice bodo pripadali tndi kmečki delavci. Vlada bo dala 2000 kron podpore. Cerkveni tat. — Janez Štrukelj iz Volč pri Tolmina jeakradel v cerkvi na Bohinjski Bistrici iz pušice 3 K 16 v denarja. — Neka Marjeta Žvab, ki je pri stranskem oltarju molila, je to vse videla in takoj potem naznanila ljudem. Tatu so prijeli in ga obsodili na pol leta Ježke ječe. Občinski (lom na Otlici je res 3ep in pripraven: eno leto obstoji županstvo Dol-Otlica, pa ima že svojo krasno pisarno. In druga županstva, ki so stara in zastarela — kakšne občinske pisarne imajo? Kjer zasede župan svoj prestol, tja vlečejo za njim občinsko ^,šaro“ . . Šolske sestre, ki poučujejo žensko mladino v šoli sv. Cirila in Metodija v Trstu, kapile so si lastni dom. V njem otvorijo dne 1. novembra t. 1. privaten zavod za poak in odgojo slov. dekli j od 6. leta naprej. V zavodu se bodo poučevali razven vseh šolskih predmetov razni jeziki, risanje, ženska ročna dela in godba. Petstoletnica. — 18. oktobra poteče 600 let, kar je bil porojen mož, čeg&r delovanje je uplivalo na razvoj vesoljne zgodovine in je zato alavnoznan med omikanim svetom. Ta je bil Enej Silvij Piccolomini, pozneje papež Pij II. Za nas Slovence je še posebnega pomena, ker je med našim narodom živel in delal, fiil je nekaj časa župnik v Starem trga na Štajerskem, škof tržaški, ustanovil je ljubljansko škofijo, bil pozneje svetovalec cesarja Friderika III. Slovel je kot izvrsten jezikoslovec, izboren govornik in pesnik. Po smrti Kalista III. je postal I. 1468 papež. Vsa njegova skrb se je obračala na to, da bi uničil turško premoč v E»ropi. Žal, da ni bil podpiran od evropskih vladarjev. Umrl je v Jakinu, ko je osebno vodil vojsko proti Turkom. Trst ima po letošnjem štetja z okolico vred 196.369 prebivalcev. It Trsta se poroča: Mil. g. škof dr. Nagi je posvetil v nedeljo 1. okt. ob navzočnosti cesarskega namestnika kneza Hohenlohe. vojaških dostojanstvenikov in mnogo drugih odličnjakov novo župno in vojaško cerkev sv. Vincencija Pavlanskega. Ponarejalca denara. — V četrtek je zasačil v Trsta policijski cficijal g. 'Jarij Titz v neki hiši dva ponarejalca srebrnega in zlatega denara, katora so odvedli koj v zapore. Zasačena sta bila pri delu in našli so r sobi, kjer se je izdeloval ponarejoni denar, mnogo orodja in tudi več ponarejenih kosov denara. Ponarejalca sta Italijana. 50.000 K za Istro. — Splitsko »Naše Jedinstvo" je priobčilo nastopno vest: Na shodu hrvatskih poslancev na Keki je bilo sklenjeno, da se svota 60.000 K, ki je bila nabrana na Hrvatskem leta 1903 povodom znanega gibanja in je preostala, daruje hrvatskemu konviktu v Pazinu. Ta konvikt ima že mali fond 20.000 K. Zopet velika sleparija v Trstu. — Iz Trsta poročajo : V glavnih skladiščih je preiskava dognala, da ho skozi 12 let pozabili (1) pobirati pristojbine od vozov, kar znaša škodo 1,600.000 K. Na smrt obsojen je bil te dni od rovinjskih porotnikov Angel Marconi, star 28 let, doma iz sela Pilati v davčni občini Novaki v motovunskem sodnem okraja v Istri, ker je dne 31. marca t. 1. z nožem zaklal nekega Močiboba, in sicer v prepira zaradi nekega zemljišča. K izprcmcmbl pri kranjski dež. vladi. — V soboto dopoludne so se predstavili uradniki dež. vlade in okrajni glavarji novemu dež. predsedniku gospodu Schwarzu. Pozdravil ga je v njihovem imenu dvorni svetnik dr. Schaflgotsch, ki je silovito hvalil barona Heina ter je čestital novemu deželnemu predsedniku, da je naslednik takega moža. Novi deželni predsednik se je zahvalil, omenjal je uljudno b par besedami Schallgotscha, o baronu Heinu pa ni spregovoril besedice. Pozdravil je novega dvornega svetnika grofa Chorinskega ter je povdarjal, da je vladi poBtrebno zaupanje ljudstva in da bo iz postopanja vladnih organov mora kazati ljubezen do Ijndstva. Meščan proti kmetu. — Kmetovalci ljubljanske okolice bo sklenili, ceno mleka povišati na 20 vin. Ta korak n-temeljujejo sami na sledeči način : Gospodarsko življenje v vseh pridelovalnih strokah bo je v zadnjem polstoletju silno izpremenilo. Pri tem je bilo posebno hudo prizadeto kmetijstvo, zlasti pa kmetsko gospodarstvo, ker mu ni dostajalo primerne skrbi od strani poklicanih či-niteljev in potrebne strokovne organizacije. Edino le pri kmetijskem pridelovanja se še držo že več desetletij ustanovljene cene pridelkov, ali pa so vsled tujega, zlasti prekmorskega tekmovanja še celo padle, dasi so se proizvajalni stroški več kakor podvojili. Kmetijsko gospodarjenje je torej v svoji sedanji obliki vBekako zgubonosno; dokaz tema je silno izseljevanje in zadolženje kmetij, ki na Kranjskem znaša skoraj dvesto milijonov kron vknjiženih dolgov. Kmetovalci ljubljanske okolice, ki imajo svoje gospodarjenje prikrojeno za pridelovanje mleka za mesto, ao danes v istih btiekah, kakor dragi tovariši po deželi, in to vsled visokih davkov in doklad, vsled neznosne draginje domačih in Igospodarskih potrebščin, zlasti neobhodno potrebnih močnih krmil in posebno vsled odhajanja delavnih sil v mesta in v inozemstvo. To povzroča v sedanjih razmerah neznosno drage delavne sile, ali pa kar naravnost one-mogočuje dobiti delavce. Kmetovalci vidijo torej rešitev Bvojega gospodarskega stališča edinole v svoji organizaciji, ki ji bodi naloga, urediti mlečae cene v razmerja z današnjimi proizvajalnimi stroški. Odzivaje tej nalogi nastavijo ceno mleka od 1. oktobra 1905 naprej na 20 vin. za liter in prosijo, da Be tega njihovega resno preudarjenega koraka ne smatra za lehkomiselno podraženje enega najvažnejših živil, temveč za nad vbo pravično ureditev cene, ki ima namen, da njih gospodarski obstoj sploh omogoči. Kmetovalci opozarjajo na to, da je imelo mesto Ljubljana dosedaj izmed vseh mest z nad 20.000 prebivalci v Avstriji najcenejše mleko in da je Bedanja mlečna cena veljala več, kakor pol stoletja, vzlic tema, da so se neizmerno podražili vsi tvorniški in obrtni izdelki, trgovski predmeti in delavne sile. List „Slov. Narod* pa je začel zaradi tega strašno hujskati ljubljansko meščanstvo proti kmetu, tako da je prišlo med meščankami in kmeticami, ki so pripeljale mleko na trg, do hadih spopadov. Proti podraženju mesa. — Sol-nograški mestni svet je sklenil, da se odpošlje ministerstvu za notranje reči peticija, s katero se zahteva od vlade, da napravi konec vednemn podraženju mesa a tem, da ae olajša uvoz živino iz Rusijo in Rumunije, in pa a tem, da vlada ustanovi državne mesnice. ’ Jo res, da katoliška cerkev nima življenske moči v sebi — da nima bodočnosti ? — Preteklo je že 16 stoletij, odkar je av. Avguštin pisal: »Cerkev ima mnogo sovražnikov, ki v svoji nadutosti menijo, da ji ni obstanka, da nima v sebi življenja; nestrpno težko pričakujejo njonega razpada.“ A kako so se varali močno 1 Kako 3e motijo sedajni sovražniki sv. cerkve. Oni zginejo, cerkev pa ostane in priča še nadalje o moči .Petrove skale*. Že v svoji mladosti je sklenil odpadnik Julijan zastaviti vae svojo moči in celo svoje življenje, da uniči sv. križ. Ž vso silo in na vse načine je preganjal sv. cerkev, moči cele države je dvignil proti „Galilejcu“, (tako je zaničljivo imenoval našega Odrešenika). A smrtno ranjen je v zadnjih trenutkih zavpil: „Galilejec, zmagal si 1J la cerkev je stala in rastla. Prišel je Volter. Črtil je sv. križ iz dna srca in zagotavljal in zatrjeval svojim znancem: „Predno me ponesete v grob, hočem napraviti, da ne bo niti enega križa več na svetu.11 Nadntež I Ni bilo tako svete stvari, da bi je on s svojimi nagnjusnimi usti ne opljuval. A ni ga več 1 Ostal je, lažnjivec, le kot zloglasen pomnik frivolitete in nadutosti. Sv. cerkev pa živi in raste 1 Kljub vsem sovražnikom je tudi v zadnjem stoletja tako narastla, da lahko vsakdo spozna, da ne bo še razpadla. Na Ruskem živi 10 milijonov katoličanov, ki pričajo, da se sv. cerkev ne ukloni pred nobeno krutostjo. Na Pruskem jo naraatlo število od 6 milijonov na 13. Na Angleškem raste število od dne do dne; sedaj je tam katoličanov Bkoraj 11 milijonov. V Švici jih je bilo pred sto leti 642 000, sedaj jih je nad milijon. Povečalo Be je število v Skandinaviji 4krat, na Balkana 3krat. Je-li to znamenje propada ? Vjet na otoka sv. Helene je spoznal Napoleon : „Narodi propadajo in ginejo, prestoli se rušijo — le cerkev stoji ... I4 Da, narodi se zgubljajo in prestoli padajo; Napoleon sam jih je porušil precej, tudi njegov — najmogočnejši — je padel, le prestol sv. Petra ne pade, trdno stoji kakor skala. Ia naj nam katoličanom upade pogum ? 1 s. Slovesna sv. maša na Augleškem. — Protestantski sotrudnik lista „Daily News“ je bil navzoč pri sloveBni službi v katoliški stolnici v Londona in to prav lepo popisuje. Med drugim piše tudi to: Ne daleč proč od sebe vidim 36-letnega moža, slabo oblečenega, brez ovratnika. Ker mož kleči, vidim, da ima tadi vso črevlje preluknjano in raztrgane. Obraza je žalostnega, videti je, da ga tarejo razne skrbi, poteze na obraza so fiae in pri-kupljive. Nikdo izmed navzočih ne moli pobožneje nego on. Ta pogled mi da mnogo misliti. Če prideš v naše protestantske cerkve, kako te bode vse g odalo in vprašanje je, če boš sploh smel vstopiti. V katoliški cerkvi pa more naj-nbožaejši človek sedeti poleg najlinejše dame, ne da bi ga dragi radovedno ogledovali ali ga morda celo prezirali. — Tako je mnenje protestantskegačasnik irja o katoliški cerkvi. Junaška škofa. — Dva škofa sta umrla zadnji čas kot žrtvi krščanske ljubezni do bližnjega. V New Orleansu razsajala je takozvana rumena vročinska bolezen. Ko je to zvedol škof Kapele, ki je bil ravno na birmovanju, se je takoj povrnil k Bvoji čredi. Sam je hitel v bolnico med okužene bolnike, kjer jim je stregel z vso požrtvovalnostjo tako, da se je tadi njega polotila nevarna bolezen in mu vzela življenje. — Mehikanski list „EI Pais“ navaja drugega škofa, ki je tudi iz Ijabezni do bližnjega moral v zgodnji grob. V Tamnulipasu, v stolici škofa Filemona F erro je obolelo veliko število oseb za raznimi boleznimi. Škof Fierro jih je obiskovH.l vsak dan in jim stregel z vbo ljnbeznjivostjo. Slednjič se je tudi njega polotila nevarna bolezen, za katero je umrl. — Njegovo smrt so splošno vsi obžalovali, kar ae je pokazalo prav lepo ob njegovem pogreba. Na c. kr. akademiji umetnosti je sprejet tadi Slovenec, mladi, nadarjeni kipar g. Ravnikar iz Radeč pri Zidanem mosta. Kitajski častniki v avstro-ogerskl armadi. — V zadnjih dneh je dospelo na Danaj deset kitajskih častnikov, ki l bodo radi nadaljno izobrazbe uvrščeni v posamezne polke raznega orožja avslro-ogerske armade. Stfirokatollčani počasi izumirajo v Švici, kjer imajo svoj glavni sedež. Katoličanom so pobrali najlepše cerkve tako v Genovi in v Bernu. Sedaj stoje te krasne cerkve prazne, a revni katoličani so morali zidati nove. V Djnkovu jo umrl pretečeni teden prečastiti gospod kanonik Josip Sestak. Za sežiganje mrličev se ogreva med drugimi tudi aocijalno demokratični list „Naprej“, ki izhaja v Idriji. S tem pač ne bo rešil delavstva. TovarniSki delavec — mašnik. — V Absamu je daroval novo sv. mašo pater Sponring. Pred devetimi leti jo bil še tovarniški delavec, potem pa se je poprijel uč ;nja ter s svojo marljivos tjo dosegel duhovniški stan. Gradnja novega ruskega bro-dovja. — Iz Londona poročajo, da poveri Rusija gradnjo vseh novih vojnih ladij inozemskim ladjedelnicam, izključene so pa nemške. Velikanska povodenj je na Kitajskem poplavila otok Hongming 13 čevljev visoko in obrežje pri Tehaohi. Mrtvih je nad 16 tisoč ljudi. Potres v Kalabriji. — V soboto so Be po raznih krajih Kalabrije zopet ponovili več sekand trajajoči močn i potresni sunki. Prebivalstvo je vsled [tega jako zbegano. Bojkot zavarovalne družbe. — 7000 Čehov, ki so zavarovani pri mo-ravsko-šlezijski zavarovalnici, je odpovedalo pogodbe, ker so bile povodom shoda nemško-nacijonalne stranke raz-obešene na poslopja zavoda nemško-na-rodne zastavo. Novo zdravilo proti jetiki. — Prof. dr. Behringer je izpovedal, da na-stopi s svojim novim zdravilom pred javnost šole prihodnje poletje. O zdravilla je trdno prepričan, da bo imelo najboljše uspehe. Kako so v Port-Arturju zdravili alkoholike. — E. Nožin popisuje v .Birževih Vjedomostih“, kako so na dvorišču ognjegasilnega doma zdravili alkoholike. General Steselj je naročil policijskemu komisarja, naj z „domačimi sred-stvi“ zdravi alkoholike. Lek brezove masti se je uporabljal strogo in brezobzirno. Ditična procedura se je vršila na sledeči način : Vsacega jutra so postavili osebe, ki so bile potrebne tega zdravila, v vrsto na dvorišča. Dražba je bila zelo mnogovrstna: delavci, vozniki, kitajci itd. Prišel je policijski komisar, jetniški paznik mu je podal listino z obtoženci. Policijski komisar je najpredpozdravil svoje znance, potem pa obšel celo vrsto, ter se prod vsakim nstavil. — „Zakaj?“ — „Vaškorodje (= vaše visoko-rodje), včeraj...“ — „Sto na r.., dva tedna zapora 1“ — „Dalje. Zakaj?" — „Včeraj, Vaškorodje “ — „Sto nu r„ danes in jutri*. In tako je šlo do posledajega. Od strahu zblaznela. — V občini Ges8tenyes v okraja Eiser.burg je bila amrla 17letna deklica. Doli so jo na mrtvaški oder, in ponoči je čala pri njej neka ženska po imena Rijsli. Okrog polnoči jo nastalo veliko vpitje v sobi, kjer je ležalo mrtvo dekle in stanovalci v hiši bo prišli seveda vsi na pozorišče. Prej navidezno mrtvo dekle je sedelo tam na mrtvaškem odru, v kota pa je jokala in Bi palila lase čurarica Rajsli. Zblaznela je bila od strahu. Car Nkolaj II. In otroške igrače. — Da ima ruski car baš sedaj toliko skrbi, kakor noben drugi vladar, vendar si najde časa, da komponira igrače za svoje otroke. Nedavno je narisal zeleno kačo s pikami, da se je po sliki izdelala igrača za sina prestolonaslednika. Pri tem se je strogo pazilo, da se niso rabile strupene barve, ker ima enoletni hetman vseh kozakov še navado, da nese vsako stvar v usta. Sploh Be car čati najsrečnejšega v kroga svojih otrok, s katerimi se po otročje igra. Za kratek eas. Poznti gn : „Oh, gospod zdravnik, moj mož jo zvečer nervozen. Dajte mi kako sredstvo zoper to nervoznost-1. „llm, gospa, poskušajte dobro sred-tvo - kljnč hišnih vratu. Moderno: On: ,.Ločiti «<• mo-rava na vsak način". Ona: „Misliln sem že dolgo nato — je pač čudno,[kako se midva v vsem vjemava-4. Fanatik: -Avtomobil, ki jo pro-vzročil toliko škodo, je imel motor na špirit". Abstinent: „Tn se vidi spet pogubno moč alkoholovo". Lepo povedano: A: Juti -/.e spet je spisal X. nov roman ?“ B : Res. Pa je skrajno strašen". Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294-— do 300'— „ Portorico . . „ 260-— „ 280-— „ Santos . . . „ 210-— „ 230-— Slakdor................ 76— „ 80 — Otrobi debele . . ■„ 12 — „ 14-— drobne . . „ 12— „ 13-— Petrolij v sodu . . „ 42-— „ 43-— „ zaboju . „ 13 — „ 1360 Moka ogerska: št. 0 K 29 80 št. 1 K 28 60 št. 2 K 27 40- „ 6 „ 23.80 2620, „ 25 40, št. 6 K 22 40. ♦♦♦♦ Podpisani priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Jochmanno-vega in Majdičevega mlina; dalje imam tudi razne tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski brinovcc, domači tropinovec, izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenine Žnideršič Valenčič itd. JOSIP KUTIN Semenlška ulica hiš. štev. I. ♦♦♦♦ Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovallšče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najb oljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kra marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. kra- ijmit^J Kdor ljubi kakao in čokoludo, temu bodi priporočen : Ivana H°ffQ Kandol-Ksučs ki inm najmanj tulače v sobi, ju tor. j najlažo prebaven, ne prov*ro.'rt nikoli r.aprtoeti in je ob tiajbolj-tem okusu urmlno poceni Priaten enmo n imenom _ Ivan Hoff in > levjo varatvono xaantk>> 1 Zavojipo'/»kg90vinarjev . . '/. • 60 »fP Dobiva «• povaod. Loterijsko številke. T-st . L:nc . I I. oktobru. . . 83 60 67 25 24 . . 61 37 88 75 11 Naprodaj je posestvo =—tt— v Dol. Vrtojbi štev. 3. Oglasiti se je pri M. Garkiču (Lukiču) Vurnik: Missa pro defunctis ki jo jo kritika glasbenih veščakov v „Cerk. Glasbeniku", „Drm in svetu", v „Voditeiju" in Slovencu11 pohvalno ome-njalK, dobiva so komad (sedaj po znižani ceni) a 80 v, 6 komadov 3 vK,olO komadov 5 K pri skladatelju v Št. Vidu pri Zatičini, Dolenjsko. Kuhinjska Sola v Gorici, ulica Vetturini št. 9 Priporočam slav. občinstvu svojo kuhinjsko šolo. Š1. novembrom sprejmem več učenk. Oglasiti se je pri podpisani. voditeljica. »|3 Saunig 8 Dehleua i i__~ P1 ulica Munlcipio št. 1. Gorica. Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rckamiranje). V zalogi sc tudi nahajajo anglcSka dvokolesa „Helical Premier“ in slantoreeni stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“. And. Fajt, pek. izvedenec Gorica |—— tekallšče Fr. Josipa št.2(lastna hiša), In podružnica it. 20. Izvršuje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi najfinejšega, kakor za nove maše in godove, kolače tsa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po čel ji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno gor iško pinco in potice itd. GO Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po Jako nizkih cenah. Vsako popravo Izvrši hitro, dobro In pc ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezplačno. Nadalje priporoča šlvglne stroje najbolje vrste po tvornišklh cenah, a ne kakor posredovalci. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki »Šolskega doma“. Lekarna ristofolelii i' (Jorici Prave in edino žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije 0krepi Selodcc, storč, da zgine v kratkem času omotica in Šivalna linost (mrtvost). To kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Dclaunica cerhffenih |osod in cerhOeriEga Srnja Fr. Leban, Griča, Magistralna ulica šteti. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. lij:; mii i franh. Karol Draščik, pekovski mojster na Korun v Gorici’ odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinja izvršuje naročilu vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. = A. Krušič trgovec in krojaški mojster Gorica, Corso Glus. Verdi 83 izdeluje vsakovrstne o-blckc za vsaki stan in sicer zaciv., voj. in drž. uradnike in duhovnike. Za vse obleke Je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško ln domače blago za Jesensko sezono. Ima zalogo gotovih oblek iu sukenj za vsaki stan. v Gorici v. Teatro 20 m Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. i v Gorici i . . . . kr. 32 Cnrfii...kr. Brt ® v KoTiiInnpin Jedilno .... kr. 32 „ lino . . „ 36 „ fineje . „ 40 „ bolje . „ 44 dalmatinsko . ,, 48 istrljansko . . „ 56 Corfu kr. BO * v. Semlnarlo Ilari............... 00 ® 10 Lucca Nlz/.a Naj fineje O • • • »I W © :::11 # ... gi. i w BVuVhI PriPoro*am £č. duhovščini In cerkvenim ogkrbnlštvom. ########## Prosiva zahtevati listke! P "d 03 & 03 a o d o k Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Ceno nizke, solidna postrežba! fino krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najine nove anerikaaake blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. * o M O ►V $ o v p. i Prosiva lahtev&ti listke!