Director y Administrador LUDOVICO FURLAN ★ calle Coronel Ramón Lista 5158 Succ. 17 U. T. 50-5502 Naročnina: Eno leto $ 5.—; % leta $ 3.— Posamezna štev. $ 0.15 PRAUICA JUSTICIA h»s<:iiioi>h;o yugoslavo - esloveno M l-S u r- h s * F (J M t TARIFA REDUCIDA Concesión ><'o. 3051 Registro de la Propiedad Intelectual N? 196.979 No. — štev. 8. Buenos Aires, 10 de Enero de 1946. AÑO — LETO I. Osvoboditev Trsia Ena najsijajnejših zmag po svojem strateškem in vojno političnem pomenu. Načelnik Generalštaba Jugoslovanske Armade, generallajtnant Arsa Jovanovič, ki se je te dni vrnil iz operativnega področja pri Trstu, je dal sledečo izjavo o borbah za ossvoboditev Istre in Trsta: "Pod kakšnimi pogoji je bil izvršen prodor na liniji Reka-Klana-Postojna proti Trstu?" "Za osvoboditev Trsta, Istre in Slovenskega Primorja je maršal Tito že marca določil IV. armado, VII. in IX. korpus. Glavno udarno skupino so sestavljale edinice IV. armade, ki so bile v tem času v Dalmaciji, medtem ko je sovražnik držal večji del Like, Gorski Kotar in Hrvatsko Primorje. IV. armada je morala torej likvidirati vsa ta močna sovražna oporišča, da bi mogla neposredno začeti bitko za Istro, Trst in Slovensko Primorje. In res, v hitrem naletu je osvobodila Bihač, Gospic, Ogulin, Gorski Kotar, Hrvatsko Primorje in vse otoke v severnem Hrv. Primorju in že 25. aprila prispela do Rečine. PREKO SILNIH TEŽAV Ko je IV. armada prodrla na področje gornja Kolpa-Reka, je VII. korpus ščitil armijski bok na črti Novo mesto - Kočevje, medtem ko je 9. korpus v Trnovskem gozdu in na Nanosu. Hitro prodiranje IV. armade v ta prostor je izvalo močno sovražnikovo reakcijo iz Karlovca proti Ogulinu, iz Novega mesta pri Črnomlju na Vinico, iz Ljubljane in Rakeka preko Loža in čabra na Delnice in iz Trsta ter Istre proti Reki. Svoje glavne sile so Nemci vrgli na področje Opatija - Reka - Klana. Izkoriščajoč stare jugoslovanske in italijanske utrdbe so tu zapirati najkrajšo pot do Trsta. Ujeti nemški oficirji so pozneje izjavili, da so imeli Nemci nalogo zapreti to pot in za vsako ceno prepročiti Titovi armadi dohod k Trstu. Res je izgledalo, da je IV. armada obkoljena od sovražnikovih sil. Toda vse to ni omajalo štaba armije in borce v njihovi trdni nameri, da izvršijo nalogo, ki jim jo je zadal vrhovni komandant. OPLOrIL JE DRZEN MANEVER Smer Reka - Trst je bila zelo težka. Napadati v tej smeri fron-talno bi pomenilo izgubiti dragoceni čas in ne izvršiti naloge. Zato je armijski štab pod vzel sledeči načrt: Pomožni napad je usmeril na sovražnika fronto Opatija - Reka -Klana. V tej smeri so naše sile imele nalogo, da s čim odločnejšim napadom privežejo nase glavno so- vražnikovo moč. Glavni manever pa je štab uperil v smeri Delnice -Oabar - Lož z nalogo, da v tej smeri prodrejo čete preko Snežnika in Pivke na važni križišči Sv. Peter in Ilirska Bistrica, odkoder bi se pomaknile v Trst. Pomožni manever-ski oddelki so se z otokov izkrcali v Istri z nalogo, da preko Pazina z južne strani obkolijo sovražnikove sile na področju Reka-Klana. V času izvajanja tega manevra je imel VII. korpus nalogo, da z odločnim udarcem v smeri Kočevje-Ribnica - Ljubljana varuje desni armijski bok, medtem ko je TX. pus imel nalogo, da z akcijo v smeri Gorica - Tržič obkoli Trst z za-padne strani. Manever preko gorskega terena Snežnika in Pivke je bil zelo težak toda drzen man,ever, ki nam je, v slučaju iznenadenja. zagotavljal najboljše rezultate. Napad v tej smeri se že od početka ni mogel vršiti z veilkimi armiiskimi silami. zato je armijski štab formiral v tej smeri dve napadni skuniir: prva ie bila sestavljena od po-kretnih edinic, pešadije, motorizirane artilerije in tankov, ki je imela nalotro, da se brezobzirno pre-biie k Trstu; druga skupina, ki je bila sestavljena zi strelskih divizij, pa je imela nalogo, da s postopnim napredovanjem v smeri Sv. Peter - Trst zavaruje boke prve pokretne skupine. Manever desnega armijskega krila je popolnoma uspel. Hitra skupina ie po razbitku sovražnika, in kljub srditemu sovražnikovemu odnoru že 27. aprila zavzela važne točke, križišče Sv. Peter in Ilirsko Bistrico, kar ie bilo odločilno v bitki za Trst. Na področju Sv. Peter Ilirska Bistrica je imel sovražnik vsecra dva polka pešadije, ker ie davina njegovih sil bila vezana liniio Reko - Klana. Istočasno je iužna maneverska skupina, po izkrcanju na področiu Učka - Planina, pod vzela na«rel pokret k severu, da bi obkolila sovražne skupine na področju Reke. Na desnem maneverskem krilu armiie so divizije druge skupin" korakale v rlol-ri-la razbila ves sovražnikov odpor vzhodno od Trsti in v noči od 29. na 30. april pričela z uličnimi borbami v mestu Trstu. V Trstu so traiale borbe dva dni in dve noči in 1. maja ie bil likvidiran posled-nii odpor. V tem času so edinice IX. korpusa osvobodile Tolmin, La Reforma Agraria en Yugoeslavia Atención especial, sin duda alguna, merece la ley que sobi'e la "Reforma Agraria" en Yugoeslavia sancionó pocos meses atrás, el parlamento provisional de ese país, y el que se halla en vías de ser ratificado definitivamente por el actual parlamento, legalmente constituido en base a las recientes elecciones del día 11 de noviembre ppdo. Esta ley viene a satisfacer en su totalidad el sentimiento de los agricultores yugoeslavos que a través de años fueron injustamente explotados por los grandes terratenientes de Eslovenia, Vojvodina, Hercegovina, Bosnia y Dalmacia, mediante el trabajo que dejaban en tierra,- sobre las que jamás derecho alguno tenían. La injusta repartición de las tierras, donde se observaba la existencia desde grandes terratenientes hasta pobre agricultores que nada poseían a no ser sus fuerzas que forzosamente las tenían que ofrecer al servicio de aquellos quienes poseían la tierra, creó y agudizó de día en día el conocido "Problema Agrario" en Yugoeslavia. Las diversas medidas ficticias y de carácter demagógico con que pretendiera mostrarse el extinto rey Alejandro I, amigo y protector de los agricultores, no dieron resultado y su falsa sanción dejóse inmediatamente al descubierto al ser puestas en práctica. En efecto, el mencionado monarca, habiendo anunciado haberse abocado en la solución del problema de referencia creyó con ello atraerse las simpatías de la masa popular y el reconocimiento de los que hasta entonces lo desconocían. La ley, en la que se registraba esa solución, si bien establecía la supresión de las grandes posesiones de tierra, hacía excepciones, al renglón seguido, de las posesiones eclesiásticas y los llamados "Campos Experimentales". Todo esto dió posibilidad a los "Señores" que poseían ia mayor parte de las tierras, conseguir de la corrompida burocracia de ese entonces que sus posesiones fuesen consideradas como "Campos Experimentales". En esa forma fué burlada la solución que se daba el Problema Agrario, las grandes posesiones de tierra se convirtieron en los llamados "Campos Experimentales", y seguían subsistiendo los grandes terratenientes y los pobres agricultores carentes de su propia tierra seguían siendo explotados. La implantación de la dictadura, en el año 1929, sumió en la imposibilidad todo arreglo en la cuestión agraria y ese deplorable cuadro continuaba sin cambios en el mareo de los límites yugoeslavos. Pero la Constitución del Parlamento provisional yugoeslavo llevada a cabo en la lucha trajo aparejada también la solución de este problema, solución ésta, emanad de leyes sancionadas ex-profeso. Esta solución que es una verdadera reforma agraria se basa en los siguientes principios: a) la tierra pertenece al que la trabaja; b) dar tierra al que no la posee o posee muy poca. Y, para que el punto b) pueda ser llevado a su cumplimiento se ha dispuesto la nacionalización de: a) las propiedades que excedan de 45 hectáreas de tierra; b) todas las propiedades de los Bancos y Soc. Anónimas que no sirven a intereses generales; c) las propiedades abandonadas durante la guerra y sin sucesión legítima; etc. Además la ley que nos ocupa dispone que las máquinas agrícilas en las propiedades de carácter arriba mencionado serán distribuidas entre los agricultores entre quienes se reparta la tierra. Las tieras son distribuidas en proporción al número de miembros de la familia y en base al rendimiento. Este reparto oscila entre 25 y 30 hectáreas. A los que no trabajan la tierra le son distribuidas entre 3 y 5 Hs. Para los monasterios se ha dispuesto 10 Hs. mientras que para aquellos monasterios que encierran alguna importancia histórica se han dispuesto 30 Hs. Derecho a la tierra tienen, en primer lugar aquellos que tienen muy poco o nada; los soldados del Ejército de Liberación Nacional, los inválidos de ambas guerras y las familias víctimas del terror nazi-fascista. Los que así lo desean pueden agruparse, mediante contrato establecido por 10 años y solicitar conjuntamente la tierra la que, también en conjunto cultivarán y repartirán las ganancias, con lo cual se proporciona facilidad a los que tiendan hacia la fundación de cooperativas agrícolas. Esta solución del problema agrario, verdadera "Reforma Agraria", ha sido largamente esperada por los pueblos de Yugoeslavia, y hoy, una vez establecida satifizo los deseos de todos y especialmente de los agricultores yugoeslavos. J. I. V. Gorico in Tržič in na široki fronti prodrle do Soče, kjer so se 2. ma-ia srečale z zavezniškimi silami. Prva udarna skupina je prodirala k Trstu, ne da bi zaščitila svoje levo in desno krilo Toda v času nje- nega prodiranja so prihajale strelske divizije armadnega desnega krila in podvzele akciio proti severu v smeri Postojna - Rakek - Ljubljana in proti jugu v smeri Ilirska Bistrica - Reka in dajale na ta Italijanska "Demokracija" in Trsi Zelo nam je neprijetno, če moramo postaviti "demokracijo" v narekovanje, ko govorimo o italijanski demokraciji. Če pogledamo, kaj danes delajo italijanske lažne "demokratične" stranke v vprašanju naše Primorske, potem moramo z obžalovanjem ugotoviti, da hodijo po isti poti kakor italijanski fašizem in da se poslužujejo na tej poti vseh tistih agitacijskih argumentov, katerih se poslužuje italijanski fašizem. človek bi mislil, da bo italijanska demokracija v tej strašni fašistični vojni, po tem zverskem napadu italijanskega fašizma na jugoslovanske narode, po tem grozovitem opustošenju slovenskih, hrvaških in srbskih dežel, napravila vse, da se čimpreje izbriše spomin na ono sovraštvo, ki ga je italijanski fašizem umetno posejal in razpihal med jugoslovanskim in italijanskim narodom. To je prvo, kar nam je potrebno, zakaj Itali-lija in Jugoslavija nista samo neposredni sosedi, temveč tudi dve ljudstvi, ki sta ekonomsko in kulturno tesno navezani drugo na drugo. Jasno bi moralo biti italijanski demokraciji predvsem to, da če hoče zopet doseči prijateljstvo in zaupanje našega ljudstva, se mora predvsem dosledno odreči imperializmu, to je predvsem vseh imperialističnih priprav za ponovne pohode na Balkan. Mi nismo nikoli pozabili in ne bomo nikoli pozabili, da za liberalno Italijo v prvi svetovni imperialistični vojni ni bil glavni argument za pridobitev in aneksijo naše primorske pokrajine narodnost, temveč "strategične meje" nove "velike" Italije. Glavna gesla /li-beralističnega italijanskega imperializma so bila: "Mare nosotro" (naše morje), "Sacro egoismo" in drznejši italijanski imperialistični način stabilnost podvzeti operaciji ZAGRIZENE BORBE PO TRŽAŠKIH ULICAH Borbe v Trstu so bile zelo srdite Sovražnik je branil vsako iilico in vsako oporišče. Posebno močan je bil ogenj sovražnikove "artileri-je z obalskih utrd in nemških vojnih ladij. Artilerijski ogenj z ladij je z močnim zapornim ognjem na vzhodnjih pobočjih Trsta skušal zadržati predor naših edinic v mesto. Toda niti to ni pomagalo, ker so naše edinice v naskoku prešle to strahovito zaporo in se prebile v mesto, kjer so pričele z boji. Ko ie bilo mesto popolnoma osvobojeno, so te razbojniške nemške ladje zbežale in se v Benetkah predale zaveznikom. Ko so nekatere zavezniške sile prispele maja v Trst, da bi uoo-rabile pristanišče za oskrbovanje svojih čet, ki so prodirale proti Avstriji, so Nemci v Trstu držali še dve majhni popolnoma obkoljeni oporišči, eno v mestu, a drugo v okolici mesta. Naše edinice so likvidirale tudi ti dve oporišči. Bitko za Istro, Trst, Gorico in Slovensko Primorje so izvojevale torej z nadčloveškim naporom, hrabrastjo in požrtvovalnostjo naše edinice brez vsake druge pomoči in položile v bitki za te naše kraje preko 8.000 žrtev. V bojih za Trst so se posebno odlikovali naši mladi tankisti." "Kolikšne, so bile sovražnikovo sile in ali je. sovražnik pošiljal na to fronto pojačanja? Kakšne izgube je imel sovražnik?" SOVRAŽNIH STRT - PLEN OGROMEN "Po osvoboditvi Trsta ie močna nemška skupina ki je štela preko 16.000 vojakov, poskušala, da se s področja Reke prebije proti Trstu, češ da bi se predala zaveznikom. Edinice IV. armade so popolnoma obkolile to nemško skupino po načinu "kane" na maneverskem o-zemlju pri Ilirski Bistrici in jo popolnoma razbile 4.. 5. in 6. maja, njeni žalostni ostanki pa so se 7. maja predali našim edinicam. Ta- ko je bil na področju Istre, Trsta in Slovenskega Primorja popolnoma uničen 67. nemški armadni zbor, ki je štel preko 60.000 vojakov. Ko so naše edinice prodrle na področje Reke, je sovražnik vrgel iz severne Italije, in sicer iz Vidma, na ta sektor celo 187. divizijo, da bi preprečil prodor naših čet proti Trstu. Na sektorju Reke je bilo poleg te divizije tudi še 237. divizija in deli 392. divizije. V teh borbah je imel sovražnik preko 20.000 mož izgube. Naše edinice so zaplenile ogromne količine vojnega materiala, razna skladišča orožja, municije, hran, nepoškodovane tovarne in ladjedelnice na vsem tem področju. Te operacije IV. armade bodo vpisane v zgodovini naših vojn kot ene izmed najbolj sijajnih po svojem strateškem in vojno - političnem pomenu". "Ali je Trst pretrpel velike izgube?" "Trst je pretrpel samo delne poškodbe. Gre predvsem za oporišča, v katerih so se Nemci upirali do zadnjega. Ta oporišča je naše topništvo popolnoma uničilo". TRŽAČANI SO SODELOVALI "Kako je prebivalstvo Trsta sprejelo našo armado?" "Prebivalstvo Trsta, ki je v samem mestu po večini italijansko, v okolici pa pretežno slovensko, je zelo prisrčno sprejelo naše edinice in na različne načine dokazovalo svojo pomoč pri osvobojevanju Trsta. Prebivalstvo je našim četam prenašalo hrano in jim izkazovalo razne druge usluge. Združene italijansko - slovenske skupine OF v Trstu samemu, kar je treba posebno povdariti, so pomagale našim edinicam pri zavzemanju posameznih oporišč v mestu, ki so nam jih označili prebivalci Trsta sami. Prebivalstvo Trsta vidi, da je njegovo mesto tesno povezano s svojim jugoslovanskim zeledjem in da je njegov razvoj ter gospodarski napredek Trsta samo v demokratični, federativni Jugoslaviji. Za sedaj je to področje samo pod vojno okupacijo Jugoslovanske Armade, dokler se to vprašanje končno ne reši na mirovni konferenci.'1' ("Primorski Dnevnik") pisuni so popolnoma neženirano zapisali, da je Trst za Italijo ne "punto d'arrivo" (točka prihoda) temveč "punto di partenza" (izha-jališče). Resnični, glavni cilj imperialistične liberalne Italije je torej bil, ne osvoboditev italijanskega življa temveč ustvaritev italijanske prednostne utrdbe "place d'arme", izhodišče za napad na balkanske narode ob prvi prihodnji ugodni priliki. Italijanski fašizem ni bil začetnik te imperial-stične politike, teh imperialističnih načrtov, temveč samo najdo-slednejši in najbolj goreči njihov nadaljevalec in izvršitelj. Ustvaritev takega "izhodišča" niso bile samo prazne sanje in fantazije italijanskega imperializma. Oglejte si ozemlje Primorske. Vse železniške postaje, celo na lokalnih železnicah so nesorazmerno razširjene z normalnimi ekonomskimi potrebami te dežele. Zgrajeno je neverjetno število vojašnic in vojaških skladišč, na vsaki gorski masiv, k strategični važni točki je speljana prekrasna avtomobilska cesta, povsod trdnjave in zasede. Sicer pa, kaj bi govorili o teh stvareh: mi vsi smo bili priča pohoda italijanskega fašizma iz tega izhodišča v notranjost naših dežel in dalje na Balkan. Primorska s Trstom z ene strani m Albanija z Valono z druge strani, sta tisti oporišči, s katerima imperialistična Italija lahko spremeni Jadransko morje "Mare nostro", to je italijansko morje, ekonomsko zasužnji ves zapadni del Balkanskega polotoka in zagotovi sebi pot za razbojniške napa-oe na mirno prebivalstvo tega polotoka To je tista strašna resničnost, ki se skriva za histeričnim vrisoem povampirjenega italijanskega fašizma s katerim se kiikor vidimo danes solidarizira vsa italijanska lažna "demokracija". Primorska v rokah italijanskega imperializma je bila v tem zadnjem četrt stcletju tista z železom in jeklom okovana fašistična pest ki je davila ne samo jugoslovanska ljudstva, temveč ves Balkan ter v ogromni meri zavirala ves njihov gospodarski in politični razvoj, zavirala predvsem ljudske demokracije na Balkanu. Tega mi ne smemo pozabiti in tega bi ne smela pozibiti predvsem resnična italijanska demokracija. Zakaj, če bi estala Primorska v tem ali drugem obsegu v rokah Italije, bi to samo pomenilo, da se nieni vladal-ci niso odrekli dosedanji imperialistični politiki na Balkanu . Kakšna je torej ta "demokracija ki se ne samo v besedah ampak tudi v svojih dejanjih ne odreče imperializmu in zasužnjeva-n.ju tu.iih narodov? Stvar bi se za resnične demokrate tu ne smela končati. Jasno ko beli dan mora biti vsakemu resničnemu demokratu, da če se Italija ne spremeni v resnično demokratično državo, če se v svoji politični praksi in v svoji gospodarski orientaciji ne odreče imperializmu, nadvladi na Jadranskem morju, stremljenju po zavojeva-nju Balkanskih dežel in zadrži Trst ali druga mala obrežna mesta na Jadranski obali, se bo nujno v tej ali drugi obliki, v teh me-, Ji. italijansko večino nadalje kotil italijanski fašizem. Vsak imperialistični režim, pa če se bo na-zival tudi "demokratični", ga bo tajno rabil v svoje imperialistične cilje. Preprečeval bo, da ga resnično demokratično ljudstvo teh mest likvidira. Tega nobena kričava formalna "demokracija" ne more preprečiti. In zato moramo zopet vprašati: Kakšna je ta "demokracija", ki se samo v besedah, ampak tudi dejansko ne odreče fašizmu, ki je najhujši zasužnjevalec ne samo balkanskih narodov, temveč tudi italijanskega ljudstva v našem Primor ju? Toda medtem, ko gre italijanska lažna "demokracija" molče mimo vprašanja Italijanskega imperializma in italijanskega fašizma, ki sta osnova vseh umetno ustvarjenih nesoglasij med jugoslovanskimi in italijanskim narodom in edino kriva vseh naših skupnih nesreč ter utegneta postati kriva vseh naših nesreč v bodočnosti, nam grozi in sporoča, da bo našlo vprašanje Trsta, Primorske združene in edine vse Italijanske do poslednjega. Nadvse zanimivo pri tem je to, da je italijanska "demokracija" proglasila zase Trst in Primorsko v imenu petstotisoč italijanskih vojakov, nesrečnih žrtev italijanskega fašizma v tej vojni na Balkanu. To je res "demokracija", ki utemeljuje svojo pravico do dežele s tem, da je zločinski italijanski fašizem žrtival zanjo nol milijona bednih italijanskih kmetov in delavcev. žrtvoval zato, da si ustvari prednostno utrdbo "ounto di partenza", za pohod v notranjost balkanskih dežel! Da, to je lepa demokracija", ki v iménü reFrfWr milij ona zločinsko žrtvovanih nes-rečnežev odreka zavojevan emu-ljudstvu pravico do samoopredi-tve. če gornji argument italijanske demokracije" drži, potem seveda demokratična" Italija lahko proglasi zase vso Libijo, vso Abesini-jo, vso južno Slovenijo, Hrvaško Primorje, Dalmacijo, Hercegovino, črno goro, Albanijo, itd., zakaj za zavojevanje teh dežel so padli milijoni nesrečnih italijanskih vojakov, ki jih je italijanski fašizem zločinsko pognal v smrt. Titova Jugoslavija gradi danes resnični demokratizem, ki bo slonel na suverenosti vsega jugoslovanskega ljudstva kot celote, vključeno primorske Italijane. Italijanska lažna demokracija, ki se na žalost narodnemu vprašanju ni poskušala omejiti od italijanskega fašizma, se te dni silno jezi na maršala Tita, da se je upal s svetovne tribune Moskve jasno označiti narodne zahteve Slovencev in Hrvatov. Na mesto jezavih groženij, mislimo, da bi bilo dosti bolj pravilno, da bi italijanska demokracija (brez narekovaja) moško nalila italijanskemu demokratičnemu ljudstvu v čaše čistega vina ter mu povedala sledečo njemu zal nepoznano resnico: Primorska je kompaktno sklenjeno slovensko ozemlje. To o-zemlje ni mešano z italijanskim prebivalstvom, pač pa je na obali Jadranskega morja nekoliko izoliranih mest z nedvomljivo italijansko večino. Odločilno pa je, da je vsa ta dežela od Furlanske nižine kompaktno sklenjeno slovansko ozemlje in da so na njegovi obali mesta z italijansko večino. Nedemokratič- Mimogrede ODMEV. — V zadnji štev. Pravice smo se obrnili do oglaševalcev s prošnjo za privoljenje zmanjšanja dosedanjih oglasov, ter s tem. odstopiti prostor drugemu gradivu. Beseda je vdobila, odmev, kar nam dokazuje, da rojaki, ki so se že odzvali našemu pozivu, kakor tudi oni, ki niso imeli še te prilike, imajo iste šel je in težnje kot, mi, zato so tudi vedno pripravljeni pomagati delavskemu tisku, ter potom tega svojemu narod,u...... Do sedaj so nam privolili zmanjšati oglase in darovali ostali prostor sledeči tovariši: Rojic L.: Tu-rel S.; F. štekar; Kline A.. Škod-nik J., Turel O.; Cotič F.; E. Jek-še; S. Mauric; J. Hlaca. Uprava se toplo zahvaljuje omenjenim, tovarišem in uva da se istim pridružijo še drugi. Mimogrede moramo omeniti, da mi prav dobro razumemo teškoče in okoliščine, v katerih se nahajajo nekateri oglaševalci, kar bomo znali tudi upoštevati. ★ VSI NA DELO! — Vkljub temu. da, od rasa do časa se napravi kakšen korak naprej, toliko v 110 pa bi bilo, da se ta dežela žrtvuje italijanskemu imperializmu in italijanskemu fašizmu prvič zato, ker posamezna izolirana mesta po demokratičnih načelih niso in ne morejo biti značilna za nacionalno pripadlost kake dežele; drugič pa zato, ker hočeta italijanski impe-- rializem in fašizem izkoristiti teh 3-4 stotisoč Italijanov samo zato, da si ohranita bazo za nove spore z jugoslovanskimi narodi in za svoje zločinske roparske pohode na Balkan. Tako bo govorila italijanskemu narodu resnična italijanska demokracija. Mi *pa bomo rekli Italijanskemu ljudstvu in primorski krajini in to bo slišal in razumel tudi italijanski narod v Italiji: "Bratje Italijani v Primorski! Vas in nas je nerazdružljivo pove-vezal zgodovinski razvoj na tem ozemlju. Niti mi brez vas, niti vi brez nas, ne moremo srečno in demokratično živeti. Stoletje že živimo skupno na tem ozemlju in se nismo med seboj prepirali in klali, dokler se nista razvila avstrijski in italijanski imperializem in Mussolinijev fašizem.' Bratsko in složno smo se skupno tolkli proti Mussolinijevim in Hitlerje v i m hordam in jih z združenimi močmi razbijali. Dajmo sedaj, sedimo v prijateljstvu in brastvu, ki go je utrdila in zapečatila naša kri skupno za mizo, povejte nam, kako hočete urediti z nami svoje življenje, da se sporazumemo in po bratov-sko pogovorimo. Druge pa prosimo, da se ne mešajo v naše notranje zadeve. Demokraciji Italije pa pravimo: Kljub vsem težavam, ki jih imate, mi ne obupujemo nad italijansko demokracijo. Ne obupujemo, ker verujemo v tvorne sile italijanskih delavnih množic, ki bodo našle svojo in našo skupno pot". Italijansko "demokracija" s e Nahaja danes na razpotju: .Ali v resnično ljudsko demokracijo, ali pa v "neo-fašizem". D. Gustinčič. kulturne mkot vsestranskem ozi-ru. Danes izgleda, da smo ostali na stopnji, iz katere je težko napraviti korak naprej. Otežkočeval-nih faktorjev, kateri so, ne samo nas, ampak celo naselbino dovedli do tega je več, zato pa se bomo teh dotaknili v eni izmed prihodnjih številk. Pred vsem moramo povdariti. da v naselbini na splošno ni več one žilave delavnosti, ki je bila pred leti in kot posledica tega tudi ni več onega prepotrebnega napredka, ki bi zanimal in vezal našo naselbino, ter tako zasigutircl bodočnost isti. Priznati moramo, da naše delovanje je danes v glavnem usmerjeno: kako hitreje in v večji meri pomagati opustošeni domovini, kar je in mora hiti prva, naša dolžnost.. Da, prva dolžnost, toda ne samo nekaterih, ampak nas vseh, ki v resnici hočemo biti vredni sinovi Nove Svobodne Federativne Republike Jugoslavije; toda pri vsem tem, nikakor ne smemo podcenjevati tudi ostalega prepotrebnega dela v naselbini. Današnje delovanje zahteva vedno več moči, katere moramo pred, vsem vasj deloma, poiskati med mladino, katera kot sveža sila, pod nadzorstvom in skupnim delovanje izkušenih tovarišev, nam bo sigurno jamstvo za bodočnost naše naselbine. Ponovno apeliramo tudi na vse bivše aktiviste, kateri so tekom časa ovustili vsako delovanje, ker v naših vrstah je dovolj prostora in raznovrstnega dela za vse ono., ki resnično čutijo z našim narodom. Zato tovariši, vsi in preko vseh težkoč, vsak po svoji moči na delo! m o TB8STU m m o primorski Napisal Dr. METOD MIKU Ž Nikdar ne bom pozabil velikih dni ob koncu letošnjetra aprila in v začetku maja. Fašistična Nemčija se je podirala hitreje kot domine in vsak dan je prinesel toliko novic, da vse nismo mogli niti več premisliti. Zadnjega anrila mi je dejal Peter (Boris Kidrič) in Lidija (ŠentjurČeva) — bili smo takrat v Skrodu — na i se odpravim v Trst. Kot ie bilo takrat že vse mogoče. je bilo tudi to. Na Bazovico so nas obiskovale nemške granate, kjer je bilo zelo teško likvidirati eno izmed obrežnih nemških baterij in mornarico, ki jo je bilo v zalivu mnogo, na Opčinab pa se velika in nadvse zagrizena sovražna skupina ni in ni hotela nredati. A Draošin in Šilje-govič (povelinika) sta se samo smejala in nikdar vsa tri leta nisem videl veseHšega. komandanta in komisann. Vsi smo vedeli eno «amo: Trst ie naš in osvobodili qn homo s svojimi 1 notnimi silami. Dalmatinci. Hercegovci. Bosanci, Srbi, Makedonci in naš slavni IX., korpus so se oripravliali s pesmi-" jo na zadnji in odločilni juriš. Trst ie padel in po njem se je kadilo, da ie jemalo sapo in vid, a se mi je zdelo vse to lepše, kot če bi bil pri veliki maši. Stali in obstali smo na svobodnem obrežju sinjega Jadrana, ki je bil miren in tih. Prav živo sem se takrat spomnil dobro opisanega prizora v Finžgarievem "Pod svobodn i m soncem", kako naši pradedi začu* deno ogledujejo in prisluškujejo bizantinskemu morju. Ta prizor >e bil sličen našemu, razlika je bila le v letih, kraju in orožiu. Tudi pred nami se je odpirala velika in široka vozna pot, osvobojena in zato sposobna prinašati nailepše in najboliše dni. Nihče od nas se takrat ni spraševal: čigav ie Trst? Kajti mimo nas so korakale trume nemških in fašističnih uietnikov, svobodoljubno tržaške ljudstvo pa nas i o pozdravljalo. Trudni smo nolegli no tleh in driuri in tretji dan se ie ponavljalo isto. nato šele. ko so padle tudi Oočine, ko so naši vsa i silo ž > prešteli ogromni vojni nlen y mestu že trdno V/nostavili red in oblast. prišli v Trst tndi nrvi zavezniški izvidni-ški tanki. a Z temi jih je prišlo še ve'-. V vseh teh dneh smo pokopali do osem tisoč našl-h borcev. Kot takrat, tako danes dovolj gla- sno pričajo, kdo je mesto osvobodil. Osvobojenje ostale Primorske je šlo lažje, četniki so nudili povprečen odpor le v Brdnih, od koder so se prebili na zapad in se tam predali, od Nemcev pa ie skupina več desettisoč mož, ki se je skuašla rešiti od Reke proti severozanadu, v naših kleščah pri Ilirski Bistrici kapitulirala. Vsak pošten in zaveden Slovenec z zanimanjem in nestrpnostjo nrebira v teh dneh poročila o delu v Londonu, od katerega naj bi Ma odvisna usoda Primorske in Trsta. Spričo neizpodbitnega dejstva, čigav da ie v»s ta svet in kdo ie vse to osvobodil, bi ne bila potrebna nrav nobena skrb. če bi ne bilo iasnejše od sonca, da fašizem še živi. da ie bil v Milanu obešen na ogled samo ustrelieni Mussoli-ni in ne ves italiianski fašizem in da italiianski zunajni minister de rjf>sr>®ri fsedai premier — op. SANS-a) íe vedno brenka na stare imperialistične strune, še sanjajo zakrknjeni imperialisti, da bi po naši zemlji gradili vojaške ceste in vojašnice, v katerih bi bila imperialistična armada, tista armada, ki se je še danes nekaznovana drži slovenska kri, dim naših pogorišč in stotisočera prokletstva ponižanih slovenskih src. Ne zahtevamo te zemlie. V besedi "zahteva" je skrita beseda "sila", s silo pa jemlje le tisti, ki ni v pravici. To zemljo danes zahtevajo ponovno le tisti Italijani, ki se jih še vedno drži duh Musso-linija. Mi danes kot zmagovalci, zvesti in dosledni zavezniki velikih zaveznikov in v svesti si popolne, ne po naši krivdi okrnjene lastninske pravice do te zemlje, govorimo vsemi svetu: Primorska, in svobodoljubni Trst je prvič v svoji zgodovini po zaslugi slavne IV. armade in iz svoje lastne sile izprevidel, da, mu je možno uspešno in človeškega dostojanstva vredno življenje samo v Titovi, demokratični in. svobodni Jugoslaviji. Rektor ljubljanske univerze dr. Milko Kos, priznani evrop s k i znanstvenik - zgodovinar, je 22. septembra v "Slovenskem poročevalcu" povedal zgodovinsko resnico o Trstu in Primorski. Berimo ga in uvideli bomo, kako je vse italijansko imperialistično pisanje o zgodovinskih pravicah in upravi- čenosti Italije do teh kraj ve velika zgodovinska laž in potvorba. S tako lažnivim pisanjem bi vse te kraje lahko potemkakem zahtevali tudi narodi, ki so se proglasili za potomce Keltov, Japodov, Gotov in Longobardov, vseh tistih narodov torej, ki so se nekdaj za nekaj časa mudili v teh krajih. Teh danes ni več, prav tako ne, kot ne more noben resen Italijan trditi, da je direktni in čistokrvni potomec tistih Rimljanov, ki da so že 200 let prebivalci Primorske in Trsta, če torej velja v svetu danes še zdrav razum in občeveljav-na človeška spodobnost, ta zemlja sodi k nam, ker smo tisoč tri sto let na nje živeli, delali, trpeli, umirali in obstali. Drugo, kar moramo poudariti pred vsem svetom, je naša zavezniška iskrena in dosledna borba s fašizmom, ki je po zlomu Jugoslavije prepravil slovenske in jugoslovanske dežele. Ko je tedaj uradno že ne več fašistična Italija 8. septembra 1943 kapitulirala in ko smo Titovi partizani razorožili in polovili ogromno število italijanske vojske (samo v tako imenovani Ljubljanski pokrajini več divizij), smo vsej tej vojski dali na izbiro: naj se bori z nami do zmage nad Hitlerjevo Nemčijo, ki je odslej dalje tudi sovražnica demokratične Italije (kot se je uradno na-zivala), ali pa ji je prosta pot proti jugu. Ostali so le pravi demo-kraticpi borci, malo sicer, a dovolj in v dokaz, da so v italijanskem narodu še zdrave in naprednejše sile o teh, ki danes uradno nosijo blesteče naslove pravih demokratov in rodoljubov. Le ti sijajni borci so padali skupno z našimi partizani za svobodo tudi nase slovenske zemlje. In ti borci ~ italijanski partizani vedo, da je Primorska naša In da so se za to zemljo borili prav zato, ker so pravi in iskreni italijanski rodoljubi. In prav ti in edino ti vedo in tudi samo ti imajo izldiučno pravico v imenu pravih Italijanov povedati, resnici in pravici na ljubo: Trst Sloveniji in Jvgoslaviii! Tn ti partizani. pravi demokrati in naši so-borci na slovenskih tleh nroti fa--izmu niso tisti uradni Italijani, h danes govore v Londonu blesteče m bahate besede. A beseda še ni dejstvo in ves svet nai ve. da je prav ta danes uradna Italija, ki se megalomansko skuša uvrstiti v vr«te zmaguj oči h in ne premaganih držav, zamudila veliko in naj-len-o priložnost nostati naš in velikih zaveznikov pravi zaveznik in voini tovariš. Le mi, borci Titove Jugoslavije v in italijanski partizani smo in ostanemo zvesti zavezniki svojih velikih zaveznikov. In taki hočemo ostati tudi v miru in v prepotreb-nem in koristnem sožitju vseh resnično demokratičnih in svobodoljubnih narodov. Meje pa se morajo urediti tako, kot se nujno morajo. Ker ie Titova Jugoslavija demokratična, so vsemu, so vsemu, še tako malenkostnemu italijanskemu živi ju zajamčene vse pravice enakopravnih in enakovrednih narodov, in sosed želi poleg soseda živeti kot človek in ne kot volk. Kot enakovrednim in zmagovitim zaveznikom naj črte in linije režejo po naši zemlji in po naši krvi! Z nami so štiriletne borbe in končna zmaga in na teh črtah naj: POD LIPO SOŠKI: PRAVIČNA KAZEN Zdi se, da gre takrat prav za res, da so pričela sodišča za likvidacijo vojnih zlo čincov, delati na vso paro v Evropi, kakor se seveda sposobi za ljudi ki so rajši zlu-žili slabemu nego dobremu. V Rusiji, na Ogrskem, na češkem, v Nemčiji in celo v Italiji, so padli pod kroglami pravičnih sodišč, narodni izdajalci, a mnogo jih še čaka v ječah dan sodbe. Za nas Slovence, je sodba proti vojnim zločincem v Ljubljani, predvsem značilen dogodek. Te dni je bilo v slovenski prestolici obsojenih 17 na smrt, 16 pa na več let prisilnega dela. Med na smrt obsojenimi sta tudi dva duhovnika, o katerih nam poročilo pove celo imena, so to: Peter Križaj in Fran Cerkovnik. Prvi je obtožen, da je kot vojaški kaplan dezertiral v nemške vrste, kjer je nagovarjal in sam sodeloval pri mučenju in ubijanja Slovencev. Drugi pa je obtožen, da je izdajal okupatorju partizane in da jih je pozneje tudi sam mnogo po-strelil. Razvidno je, da se jugoslovanska sodišča ne ozirajo v kakšna oblačila je obtoženec oblečen, ali v frak ali v vojaško uniformo ali pa da nosi talar, sodijo ga po njegovih zločinah. Če je zločinec slučajno duhovnik, je to tembolj utemeljeno, da totični ni bil nikoli pravi duhovnik, temveč, se je pod duhovniškim plaščem skrival le pro-pal človek, ki je pripravljen ob prvi priliki povzročiti zlo svojemu bljižnjemu in takih, kakor je razvidno ni bilo malo na Slovenskem. So pa bili na Slovenskem tu nad vse spoštovanja vredni duhovniki kakor je na primer dr. M. Miku/, ki je stopil takoj od začetka v partizane, za ta "zločin" mu je ljubljanski škof Rožman prepovedal izršcvati verske obrede. Značilna je njegova izjava, ki jo je takrat izdal, in ie bila kakor idirek-ten odgovor Rozmanu, pravi proti koncu sledeče: "To, da sta le majhen delček naroda in okupator odločila, da moja navzočnost in delo v slovenski armadi "pohujšanje verne slovenske ljudi", je zame za sedaj sicer velika ovira, nikakor pa ne razlog, da bi pustil duše tolikih poštenih ljudi. Takoj pa sem bom umaknil, ko bo ves slovenski narod, predvsem pa moji partizani, izrekel nad menoj obsodbo. Glas vsega naroda je namreč, kot pravi stara prislovica — Božji glas — in temu sem bil vedno kot duhovnik pokoren. MOSKOVSKA FONFERENCA Nič bolj razveseljivo dejstvo ni moralo biti za ves civilizirani svet, ki si v resnici želi dolgotrajnega miru, v vseh ozirih uspešna mos- Stoj! Ne moreš dalje, tu je meja, žica, mina, carina in karabinjer, ko je onkraj črte ostal še moj rodni brat, mati in sestra, moj tovariš v dolgi borbi za osvobojen je in bratstvo?! (Slovenski poročevalec 26. sept. 1945). S AN S. kovska konferenca. Kar ni bilo mogoče skleniti v Londonu se je z vsem uspehom izvršilo v Moskvi. Ves demokratični svet se je tako-rekoč odahnil, ko je bila razglašena izjava "treh velikih" v kateri čitamo, da je bil sporazum popoln, ter da ni daleč tisti čas, ko se bodo predstavniki zmagovitih držav zbrali k toliko pričakovani mirovni konferenci, na kateri, smo gotovi, da bo Jugoslavija upoštevana kot država, ki je po številu prebivalstva, ena med tistimi, ki je največ žrtvovala za zmago nad nacifašiz-raom. S to konferenco se bijiža tudi tešitev naše Primorske. Zaman bodo vse spletke italijanske diplomacije; če bo na konferenci vladala, namesto imperialistično in reakcjonarno zavlačevanje, prava demokracija, odkritosrčnost in dobra volja za pravično postavitev mej, potem smo lahko radi Primorske brez skrbi. Svetovna reakcija je imela vzrokov dovolj, da se je veselila, ko se je zadnja konferenca zunajnih ministrov v Londonu tako izjalovila, kajti vsak nesporazum med zavezniki, ga takoj izkoristi s tem da med njimi čimbolj ruši zvezo. V tem času smo imeli priliko citati tendencjozne vesti, da bi človek mislil, da je vojska med zapadnimi zavezniki in Sovjetsko Rusijo že neizogibna. V resnici, da včasih angleška in ameriška politika da mnogo misliti, toda da bi se vpletli v vojno z Rusijo to je malo verjetno, vsaj vladnim krogom teh držav je dobro znano, da bo tak poskus pomenil konec, ne Sovjetske Rusije marveč njih samih, kajti dobro poznajo Rusko moč. Tudi Rusiji sami ne bi koristila ponovna vojna, kakor ji ni tudi nikdar prej, zato pa ruski voditelj povda-rjajo da je prijateljstvo med zavezniki predpotrebno in koristno za ohraniti mir. Nasprotno pa misli svetovni ve-lekapitalizem ali imperjalizem ki vidi v Sov. Rusiji največjega sovražnika. Skuša v utrujeni in izmučeni Evropi in po ostalem svetu obuditi fašizem, čeprav z drugo krinko, da bi ga dvignil, če bi prišel čas ter ga pognal proti Rusiji v upanju, da če bi bila Rusija poražena, potem bi bilo tudi svobodno svetovno delavsko gibanje lahko uničiti. V liberalnem sistemu, kakor je na pr. v Sev. Ameriki in Angliji je za razvoj fašizma v tej povojni dobi najprimernejši. Danes hoče priti na površje ne več s silo, temveč z demagogičnimi nauki; vele-kapital ga v svoji kampanji podpira, medtem ko zanika vsako pomoč in sodelovanje demokratičnim strankam. Vse gre za pridobitev delavstva, kajti razvidno ie že, da bo povojna doba povzročila v kapitalističnih državah veliko gospodarsko krizo, mogoče celo ista pro-vokirana od velikih kapitalističnih družb. Brezposelnost ali predloge stavke povzročajo nezadovoljnost med delavstvom in takrat so zapeljivi nauki o morebitnem zboljšanju. kakor nalašč razglašeni med nezadovoljno maso, ki išče izhoda iz svoje ga položaja, če ima-taka demagogija med delavstvom uspeh potem so posledice tega usodne, kajti prei ali slej pade svobodni proletarjat v kremplje imperjalizma, in vojna je neizogibna. Včasih je toliko opevana brezpogojna svoboda, za fašistično razširjenje nevarna. Kako si moremo predstavljati javni nastop fašističnega voditelja Mosleya v Londonu, med tem ko je angleški narod pretrpel največje sjo ravno radi fašizma? Ruski režim je do sedaj najboljše jamstvo, da fašizem nima tam prostora, čeprav se mnogi spotikajo, češ, da tam ni svobode. Resnica je da svobode ni za propagiranje fašističnih idej, kakor se je izrazil Molotoff ob priliki 29. obletnice ruske revolucje. Sporazum na moskovski konferenci, je bil radi tega močan udarec na buditelje fašizma, kajti vsak sporazum med zavezniki pomeni, da se jači prijateljstvo med njimi, kar je tudi jamstvo, da je bodoči mir zagotovljen. Nobenega dvoma ni, da se bo svetovna reakcija po tem udarcu skušala zopet opomoči, sredstvi zato ima dovolj, toda vse kaže da igra zadnjo in odločilno karto, če jo zaigra je igra zaigrana za vedno. Pri tem pa je glavni faktor delavski razred, treba je, da je oprezen na vse kar se dogaja. Danes je samo ena pot, po kateri lahko brez omahovania stopamo, to je tista pot, po kateri stopajo zmagoviti demokratični narodi z Sov. Rusijo na čelu, vse drugo je šarlatanstvo, in zavijanje, ki vodi človeštvo v neizgibno pogubo. Govor I- sazni3M>a, predstavnika Koordinacijskega Odbora v posnoč Jugoslaviji Na prireditvi vseh društev 22. dec. p. 1. je I. Sazunič imel govor katerega objalvjamo v celoti: Hermanas y Hermanos Eslovenos: Como presidente de la Comisión Coordinadora de ayuda a Yugoeslavia, me fué confiada la honrosa misión, de traeros del Comité Ejecutivo el fraternal abrazo y sincero agradecimiento, por todo el bien que habéis hecho como dignos hijos de la Patria de origen, en pro de la ayuda, y para mitigar tan siquiera en algo, los dolores y miserias, de nuestros sufridos pueblos. Esta manifestación de verdadera hermandad y camaradería, que presenciamos esta noche, y que a todos nos llena de júbilo y alegría, es un indicio claro, que esa unidad no es tan difícil lograrla, cuando todos ponemos un poco de buena voluntad, y un poco de espíritu de tolerancia y sacrificio al servicio de la misma. Unidos i solamente así, lograremos lo que es nuestra máxima obligación, que es la ayuda moral y material a nuestra Patria. Hemos de contribuir, aunque sea con el mínimo aporte, en la reconstrucción de la Patria devastada. Los que así piensan y proceden, pueden estar seguros que algún día tendrán para ello su premio. Los que no piensan así y con sus Betitudes injustificadas y puramente de orden personal, en la dirección de núcleos de nuestra población y sociedades, entorpecen el logro de la unidad, algún día responderán de ello, pues es muy grande el daño que nos hacen. Ruégoles a aquellos hermanos eslovenos, croatas, serbos, Montenegrinos, Ma-cedionios y otros, que salvo honrosas excepciones, han dado muy poco o nada para la ayuda de nuestros pueblos, que tomen el ejemplo de nuestro proletariado, de nuestras abnegadas mujeres, que se apresuren antes que sea tarde. Que también ellos que son más pudientes, participen activamente y de acuerdo a sus posibilidades en esta cruzada de unión y ayuda. Si no se organizaron, que lleven sus aportes a cualquiera de las organizaciones afiliadas a la Comisión Coordinadora, y ayuden así a dar cumplimiento a la tarea que nos hemos impuesto, de remitir en el año próximo la cantidad de 500.000 pesos para la ayuda de nuestros queridos hermanos. Si los hombres encargados de cumplir con esta difícil pero honrosa obligación, no les inspiran suficiente confianza para cumplir tamaña tarea, desde ya los invitamos, a que vengan, y compartan también ellos la responsabilidad de esta humanitaria cruzada de ayuda, que además de honor, es obligación para todos nosotros. Les ofrecemos todas las posibilidades y oportunidades, para que no tengan ningún pretexto de ausencia, y formen junto con nosotros este ejército, no de lucha, sino de ayuda. No creo que nadie de nosotros, conscientemente quisiera permitir que nuestros hermanos sigan muriendo de hambre y de frío. Por eso espero que todos haremos lo posible de salvar alguna de las vidas de nuestros padres, hermanas y hermanos. El suelo de nuestra querida Patria, está cubierto de tumbas de héroes y esperar más, sería aumentar el número de éstas. Ayudemos pues y pronto. No esperemos de enviar a los héroes que quedaron con vida ni coronas ni palmas, pues esto sería criminal. Empecemos esta noche misma a redimirnos, prometamos eme bregaremos por la unidad pese a quien pese. Prometamos que nuestros esfuerzos en pro de la ayuda se multiplicarán, y que no descansaremos en esta tarea, hasta que nuestros hermanos de allende los mares la necesiten. Unicamente así, podremos decir un día también nosotros, que después de múltiples errores, hemos retomado el camino del bien. El camino que nos lo impone nuestro deber de Patriotas, camino señalado por los queridos héroes caidos en la sobrehumana lucha, ante cuyas tumbas nos inclinamos respetuo-sos. Camino en fin, por el que nos guían, los queridos hernjanos y camaradas, que tuvieron la suerte de salvar sus vidas, para nuestro bien, y que hoy rigen los destinos de Nuestra querida Patria mártir, la bienvenida República Popular Yugoeslava, a cuyo frente se encuentra el pródigo hijo de nuestro pueblo, el valiente Mariscal Camarada Tito. Vsem cenjenim rojakom SE PRIPOROČA, DOBRO POZNANA Krofačinica v Villa Devoto I.EOPOLD UŠAJ Avda. Feo. BEIRO 5380 U. T. 50-4542 Po Malih Organizacijah V L A H O O it O R A Znano je vsim, da se odbor Ljudskega odra že dve leti ni izpreme-nil, da so nekateri tovariši vstraj-no ostali na istih mestih, kamor so bili na zadnjem občnem zboru izvoljeni. Sedaj ko zopet nekoliko prosto dihamo smo se pripravili da skličemo občni zbor, kateri so bo vršil 20. januarja. Zahvaliti se moramo in vse priznanje dati našim požtrvovalnim članom, ki so skozi dve leti, ko je bilo društvo na pol zaprto, tako tesno držali svojega delavskega društva in skrbeli domalega vsi, da je bila članarina, brez da bi imeli kake koristi od tega, vedno redno plačevana. Nobeno slovensko društvo ne bi moglo toliko časa vdržati, brez posebnih finančnih sredstvi, toda Lj. Oder ki je poznal že večkrat slabe čase, tudi takrat ni propadel, čeprav so mu nekateri že določili dan. Borili .smo se kakor smo pač mogli in včasih so bili momenti res kritični, toda vest da lahko zopet pričnemo z delovanjem, nam je dala novega poguma. Tako nepričakovano nam je prišla ta novica, da je •celo tako važen jubilej kakor je bila dvajset letnica, šla mimo nas skoraj neopaženo. Bili smo kritizirani in čestokrat neopravičeno, kajti če odbor ni vršil popolnoma svoje naloge, ni bilo iz nemarnosti ne iz lenobe, marveč radi prevelikih nalog, ki nam je naložil čas, smo bili prešibki. Danes opozarjamo na vse člane na resnost časa, ko nam je delavsko in kulturno društvo bolj kot nikoli potrebno. Zatorej moramo danes pregledati in zbrati vse naeš moči, da damo društvu prejšnji razmah, da ga dvignemo med najbolj ugledno društvo v iz-seljeništvu, da bo prava postojanka zavednega slovenskega delavstva, naši mladini pa najboljša zapuščina. Da se uresničijo naše sanje, je potrebno da na novo izvoljeni odbor pomnožimo z večjim številom članov, da stopijo vanj sposobni in delavni člani, ki bodo kos dela in odgovornosti, ki ga bodo imeli pred seboj. Najboljše jamstvo zato je članstvo samo, katero smo gotovi, da bo znalo iz svoje srede izbrati najboljše tovariše, katerim bo izročeno bodoče vodstvo našega društva. Seveda moramo povdariti in ponovno apelirati, da naj se nihče na brani dela, naj sprejme nesebično vsako funkcijo ki mu bo dodeljena, kajti naj se vsak zaveda, da je doba skozi katero gre naše društvo zelo resna. ★ Vse štiri prireditve, ki so se vršile v Ljudskem odru, potem ko je bilo društvo odprto, so bile vse nepričakovano dobro obiskane, če-px*av smo imeli malo sreče z vremenom. Zzmed vseh pa je bila Sil-vestrova zabava najbolje obiskana. Z ostalimi društvi smo priredili 22. decembra p. 1. v naših društvenih prostorih, veliko prireditev,' katere čisti dobiček je bil namenjen za pomoč našim bratom v Jugoslaviji. Take prireditve se bodo v tem letu prirejale pogostoma, skupno z drugimi slovenskimi društvi, tako da bomo slovenci s skupnimi močmi pripomogli Koordinacijskem odboru, ki si je nadel na- logo zbrati pol miljona pesov v tem letu za pomoč Jugoslaviji. ★ V društvenih prostorih smo razobesili slike naših slovenskih častnikov, ki so si zasluge in odlikovanja pridobili v borbi za svobodo v partizanskih vrstah. Vsi razen enega so mladi, med njimi je general Dušan Kveder komandant mesta Trst, eden pa je označen kot narodni junak. Slike je prejela "Pravica" iz Sev. Amerike. Tajnik: Mirko Murk. Odbor D. K. D. Ljudski oder se tem potom nejprisrčneje zahvaljuje rojakinji Lei Sardoč za krasen stenski krožnik katerega je darovala. Odbor je istega oddal Koor. odboru in je bil dražban na skupni prireditvi 22. decembra. Za o-menjeni krožnik je koordinacijski odbor prejel $ 84.00 za pomoč našim bratom v domovini. Rojakinji Lei Sardoč, vnovič najlepša hvala. Enako se odbor zahvaljujejo rojaku I. Klun za darovano steklenico pelinkovca, katera se pa ni mogla dražbati na Silvestrov večer kakor je bila njegova želja. Naše priznanje rojaku I. Klun. NAŠE PRIREDITVE Ko se je raznesla novica po naselbini, da je Ljudski oder zopet prost zaprek, ki so ga kakor veriga oklepale, da ni mogel nad poldrugo leto uokaza-ti nobenega kulturnega napredka, smo tudi z veseljem sprejeli vest o prvi prireditvi. Da je škodovala društvu dolgotrajna doba zaplenjenosti ni dvoma, poznalo se je to na prvi prireditvi 14. oktobra, kjer so bili znaki pomanjkljivosti posebno pri dramatičnem odseku precej vidni. Svojo stopnjo višine je obdržal pevski zbor, ki kljub temu da spada med najstarejše pevske zbore v iz~ seljeništvu ni pokazal do sedaj nobene utrujenosti. Zasluga gre seveda v prvi vrsti tov. Josip« Samcu, ki ni samo vstrajen in spreten pevovodja, marveč zna tudi v zboru držati slogo in edin-stvo. Takoj na drugi prireditvi, je bilo opaziti več življenja tudi v dramatiki. Igra "Tri zaostale ure" je bila v vseh ozirih spretno igrana. Posebno so bile izvrstno podane tri glavne vloge, v katerih so nastopali naši dobro poznani igralci: Šviligoj, Srebrnič in Mladovan, medtem ko so ulogi ečvljerja in partizana, vzeli nekaj izrazitosti, ravno pri koncu, kjer bi se moralo največ pokazati. Treba je seveda upoštevati, da sta oba mlada in odra malo vajena. Tovarišu Mi-lostu bi priporačal, da bi pričel z kakšno bolj obširno socjalno igro, mogoče se bo še katera vdobila dokler ne dobimo novih. Tudi ponovilo bi se lahko kakšno samo da ni okoliščinam preveč tuja. Na skupni prireditvi 22. decembra, na kateri so vsa slovanska društva v Buenos Airesu pokazala svojo umetnost, je bil program obmejen zgolj na petje in deklamacije. kar je seveda za takšne obširne prireditve najbolj primerno. Ne bom natanko opisoval vse točke programa, tudi morebitne poinanjklivosti ne bom v kritiko stavil, ker je bilo razvidno, da so društva kakor tudi prireditelji žrtvovali se do skrajnosti, da so, kakor mi je znano, v zelo kratkem času dali na oder tako krasen program. Kdor ljubi petje, je imel na tej prireditvi užitka dovolj. Zbori so naravnost tekmo- vali kdo bo boljše zapel, ali prvenstvo je seveda odnesel zbor Lj. Odra in najbolj pristranski gledalec je moral to priznati. Nad vse dobro sta bili izvajani zadnji dve pesmi, namreč skupni mešani zbor, gi ga je dirigiral pevovodja Trebše in skupni mešani zbor, ki ga je dirigiral tov. Samec. Prvi je zapel "Nazaj v planinski raj". Mnogoštevilni in ubrani glasovi pevcev vseh slovenskih društev so se ulivali v znani melodiji na poslušalce in nam nehote obujale skrita hrepenenja, po tistih planinah, ki jih pogrešamo komaj takrat, ko nam jih lii mogoče videti in po njih hoditi. Izrazito in krepko je zadonela pesem "Delavski pozdrav" ki jo je skupno z orkestrom vodil Samec, moral jo je še enkrat ponoviti, ker so gledalci tako želeli. Deklamacije so bile dobro izbrane in dobro izvajane, pri tem je treba še posebej omeniti, da je v vseli deklama-cijah nastopala naša mladina. Bariton Angel Hrovatin je pevec na mestu, človek bi se ga nikdar ne naveličal poslušati. Tudi takrat nam je zapel par pesmi, za kar je bil deležen burnih aplavzov. Udeležba je bila kljub neugodnem vremenu precejšnja. V začetku se je bilo bati, da se sploh prireditev ne bo vršila, saj je ob 9. še deževalo. Radi te sitnosti je tudi program pričel več kot eno uro bolj pozno kot je bilo javljeni, kar je bilo vzrok, da se je spored podaljšal čez polnoči in je naše mlade plesalce spravljalo že v obup. Ljudski oder ima v resnici nekaj pri- vlačnega; rekel boš o njem marsikatero slabo besedo, pripisoval mu boš vsakovrstne napake, toda njenemu povabilu se ne moreš odreči. Kdor je bil tam na Silvestrovo je imel tak občutek. Prostor je bil ta dan premajhen in zdi ae mi da od otvoritve ni bilo potem več toliko slovenskih rojakov društvu skupaj zbranih. Slovenci smo res konservativni ljudje, da starih slovenskih navad ne pozabimo, tudi v tujini ne; gotov sem, da bo navada praznovati Silvestrov večer, ostala še tedaj, ko sploh ne bomo več slišali v koloniji slovenske besede. Program na Silvestrovo ni bil dolg, bil pa je raznoličen in je bil občinstvu všeč. Rekli bi skoraj, da je bila otroška prireditev, kajti nastopali so razen zbora izključno otroci. Rosita je dobro zaigrala na klavir nekaj arji iz Verdijevih oper, ki so pomojem mnenju, malo težki za malo Rozito. Tudi mlada plesalka Gabrovec je očarala gledalce s svojimi dinamičnimi kretnjami, ki so že izraz izkušene klasične plesalke. Deklamacije so tudi izvajali izključno le naši otroci in nekateri celo prav majhni. Živa slika ki je predstavljala poslovitev starega leta je bila jako dobro preštudirana le konec ni imel tistega močnega utiša, ki ga je prestava imela ves čas. Če bi namesto plesa, eden iz skupine deklamiral bi menda imelo večji utis. Večer je bil izvrsten in ne preveč topel. V najboljšem razpoloženju smo si segli v roke, želeč si sreče in veselja v novem letu. M. Š. Iz 5Idr«ž«»nja Svobodna »Jugoslavija Slovan»lii odsek čajno prisotnostjo neutrudljivega borca T. Kodelja. Na tem sestanku se je izbral širši odbor sestoječ iz 13 članov, kateri se je nadel nalogo širiti in ojačiti organizacijo. Odbor si je nadel nalogo organizirati čim večjo pomoč, skupno s vsemi obstoječimi slovenskimi društvi v Bueons Airesu. Po dolgih razpi-avah, se ie napravilo skupen sestanek, katerega so se udeležili predstavniki vseh društev. Toda na tem sestanku ni bilo mogoče priti do sporazuma glede pomožne akcije, ker delega-tie nekaterih društev so bili mnenja da ni še prišel ugoden čas za takojšnjo pomoč, drugi so obsojali delovanje U. S. J. da mesto da bi delali za pomoč domovini da se dela za podpirati gotovo politično stranko te dežele. Na ta način se je hotelo rušiti pomožno delovanje za naš narod, ter blatiti U. S. J. Odbor uvidevši da pomožno delovanje se ie širilo je uvide! potrebno izdajati svoje glasilo, toda v tistih časih izdajati svoje glasilo je bilo skoraj nemogoče, radi tega se je odbor obrnil do bratov Hrvatov da bi oni d »I i na razpolago eno stran v J. I .V. katera nam ie bila dana in se iim tudi zahva-ljuipmo za njihovo plemenitost. Moramo nowebno povdariti delovanje Slovenskih žen organiziranih v U. S. J. katere so pridno nabirale blapo, prodaiale solidarne bone '"n ob nedeljah šivale in čistile obleko. Pr¡Bii«d«i|a'j »kupna prireditev slovenskih druS« líev v pomoč bratom i domovini se feo vršila v soboto 2. Februarja ol» 9.11© zvečer v prostorih C. I». BI. S. v Vlili »evoto, Simbrén 5148 V nedeljo 9. decembra je U. S. J. Slovenski odsek imelo svoj prvi redni občni zbor, kateri se je vršil v prostorih D. K. D. Ljudski oder. Vabilu se je odzvalo precejšnje število članov in članic, ali omeniti moramo da ob takih prilikah bi nobeden član ne smel izostati, posebno pa ko se gre za ojačiti delovanje, za čim več pomagati našim v domovini. Občni zbor je otvoril tov. predsednik, kateri je v kratkih besedah obrazložil delovanje in stališče organizacije, ter se zahvalili vsim ki so pomagali pri tem narodnem delu. Za njim je povzel besedo tov. tajnik, kateri je podal obširno poročilo, katero prinašamo v celoti: U. S. J. Slovenski odsek, se je ustanovil v naibolj kritičnih časih katere je nreživliala naša rodna domovina in sploh vse človeštvo. Svojo prvo sejo je naš odbor od-držal dne 19. marca 1944. v času ko je tukašnja reakcija bila v polnem razmahu, ko je bilo vse demokratični gibanje in pomožno delovanje zasledovano in kaznovano z zaporom, trpinčenjem in zaničevanjem. Navzlic tem težkočam se je ustanovil provizorični odbor, katerega delo in cilj je bil organizirati vse protifašiste v naši naselbini za pomoč domovini. Po štirih mesecih trdega in nevarnega dela se je napravilo obširno sejo s aktivistami Lj. odra, Iv. Cankarja ter s člani bivšega odbora za pomoč Z.S.S.R. in s slu-' Resolucije Sprejete ii«i Občnem Zisosru E . S. »i. Slovenski (¡>dsek dne Sí. 9)eeensbre 1915. Pisma iz Naše Primorske Redni Občni zbor U. S. J. Slovenski Odbor, smotra j oč da predstavlja večino slov. organiziranega izseljeništva v Argentini, smatra da tolmači želje našega izseljeništva, je sklenil sledeče: 1) Da se solidariziramo in istočasno izražamo naše simpatije novi jugoslovanski vladi in maršalu "Titu". 2) Pozdravljamo N. O. F. Slovenije in njene voditelje. 3) Naj energične je obsoj amo ubežne reakcionarne politike, ki se zbirajo okrog Petra Karadjordje-viča, kateri z njih provokatorsko konfuzivnistično, protinarodno politiko hočejo rušiti edinstvo jugoslovanskih narodov. 4) Želja nas Slovencev iz Julijske Krajine, ki danes živimo v Argentini je da se upoštevajo naše pravične zahteve, da se priključi Trst, Gorica, Reka in vsa Julijska Krajina kakor tudi Koroška k Jugoslovanski Republiki. 5) Naše zahteve po priključitvi Julijske Krajine in Koroške so popolnoma upravičene, toliko iz etničnega, zgodovinskega, kakor iz gospodarskega stališča. 6) Zahtevamo od Združenih narodov , da se upoštevejo zahteve našega žrtvovanega naroda, ki je žrtvoval vse za zmago civilizacije nad nacifašizmom, da postane član družine kateri pripada. 7) Smatramo za popolnoma demokratičem in pošten način re- šitev italijanske narodne manjšine, da se isti da popolnoma avtonomijo v okvirju Federativne in Republikanske Jugoslavije, ker edino na ta način bode zagotovljeno mirno sožitje med italijanskim in jugoslovanskim narodom. 8) Obsojamo vsako šovinistično gonjo proti italijanskemu narodu. 9) Odobravamo upravičene zahteve po reparacijah, katere je predložila Jug. delegacija na Londonski konferenci, katere smatramo za pravične in da v resnici tolmačijo naše težnje. 10) Zahtevamo da se odobrijo gospodarsko obnovi, ker italijanski - nemški nacifašizem je vse uničil in izropal. 11) Zahtevamo da se izpolni točka Atlantskega čarterja, pod točko samoopredelitev narodov, za katero je bilo prelito toliko dragocene krvi. 12) Zahtevamo da se v naj-krejšem času upostavi poštne zveze med Julijsko Krajino in drugimi deželami. 13) Pričujoče resolucije se objavi v vseh naših časopisih in da se iste pošlje v objavo vsem argentinskim časopisom in poročeval-nim agencijam. želja občnega zbora, članov in članic je da se priključijo vsa Slov. društva v Argentini k Slovenskemu Odboru Udruženja Svobodna Jugoslavije, glede pomožne akcije. Slovenske žene so pokazale v pomožni akciji, dale so vzgled kako čuti slovenska žena v Argentini do svojih sester v domovini, ki so se tako junaško borile, skupno s možmi za osvoboditev domovine. Priča kako so ženske delale so dve razstavi obleke ki so se napravile v prostorih Ljudskega odra, katere so bile izključno delo naših žensk. V zadnjem času kakor je Vam vsem znano o zadevi Slov. lista je list ostal brez vsake ljudske opore in to radi svojega reakcijonarne-ga pisanja proti borcem v domovini in njenim voditeljem. List je kmalu prenehal izhajati, kmalu nato so poslali vsem organizacijam okrožnico katero je sprejel tudi naš odbor in Slov. stran J. I. V. V omenjeni okrožnici so poročali da konzorcij odda Slov. list na razpolago slovenskim društvam in naselbini, če se pride do sporazuma. U. S. J., Slov. odsek in J. I. V. so predložili gotove predloge, potom katerih bi lahko skupno izdajali list, toda naši predlogi niso bili sprejeti. Uvidevši da Slov. stran J. I. V. ne zadostuje našim potrebam in da damo naši naselbini demokratično glasilo, pisano v smislu AV-NOJ-a in nove Jugoslavije se je v ta namen ustanovil list Pravica o kateri bo obširneje poročal tov. u-rednik. i Zahvalimo se odboru Lj. Odra ki nam je dal na razpolago svoje prostore, toliko za seje, kakor tudi za njegovo propagandistično delo med članstvom v pomoč domovini. Po končanem poročilu tov. tajnika je noročal tov. blagajnik o stanju blagajne. «3 «sáp BI S s» e » Mehanična delavnica Villa Real 140 losé Ingenieros U. T. 757-S40 RESTAURACIJA " I® b* 5 & k « d n 5 k is ** KROGLISc'E IN KEGLIŠČE Jožefi škodnih Añasco 2652 U. T. 59-8995 Ker se je zadnje čase nabralo v uredništvu precej pisem iz Primorske, smo sklenili priobčiti ista v tej štev. da zadovoljimo vse one kateri so poslali pisma v objavo. Uredništvo. Naš rojak Franc Paglavec je prejel sledeče pismo: Čepovan 1-9-45. Dragi brat! Po dolgih letih se zopet oglašam. Povem ti da mi je umrl mož 8. decembra 1944 umrl je radi pomanjkanja hrane. Letos 5 Marca so nam zažgali hišo, prišli smo ob vse, hude čase smo preživeli da ni niti za popisati kako se je godilo po naših krajih. V našem dolu je ostalo polovico hiš. Čepovan je zgorel, ostale so samo te hiše: Vinklerjeva, Na-cetava, Blajčeva, Kofolova in župnišče druge so vse zgorele. Peter iz Dola je prišel ob vse bil je interniran v Nemčiji, sedaj je doma. Ciril je pri vojakih že tri leta, moj sin je tudi pri vojakih tri leta in se nahaja kot ujetnik v Franciji. Ako prejmeš to moje pismo, prosim te da mi takoj odgovoriš. Stanujem pri Štefanu na Ravnem. Sprejmi pozdrave od tvoje sestre. Kristina. Tudi ženski odsek je podal svoje poročilo, predsednica, tajnica in blagajničarka so poročale o svojem delovanju, enako je poročal o svojem delovanju otroški odsek U. S. J. Predložena je bila resolucija, katera bo objavljena v Pravici, ista je bila enoglasno sprejeta. Nato se je prešlo na volitev novega odbora, kateri je sestavljen takole: Predsednik: Franc Vovk, podpredsednik: Franc Zaje, tajnik: Ivan Košuta, podtajnik: Henrik Šuligoj, organizatorični tajnik: Anton Stemberger, blagajnik: 0-don štanta, podblagajnik: Ludvik Gregorič, odborniki: J. Bažec, G. fitavar, F. Koren, F. Birsa, F. Mo-horčič, P. Kodelja in F. Jamšek. Pregledovale! računov: J. škodnik in F. Cotič. Po končanih volitvah je govorilo več tovarišev, kateri so poživljali prisotne da pomagajo pri nabiranje za domovino, istotako so bili vsi mnenja da je treba priti do sporazuma v naselbini glede pomožne akcije. Odbor U.S.J. Slov. odsek. so nas tepli s žilovko. Jaz ti pišem, pa si mislim da mi ne boš verjel. In ne samo to, če nisi ubogal malega otroka je šel po policijo pa te je policija pretepla. Mnogo tisočev ljudi so ustrelili, obesili, na vse načine so mučili ženske in moške. Drugič ti bom omenil še kaj, kjer sedaj ti ne morem več popisati. Sprejmi mnogo pozdravov t iin tvoja žena, Tvoj brat Viktor. Tovariš Franc Sulčič je prejel od brata sledeče pismo: Sv. Križ pri Trstu 27-7-1945. Dragi brat! Vsi smo zdravi, tudi ta težki križ krvave vojne smo prenesli z velikimi težavami. Nismo več računali na življenje, tako je bilo strašno zmerom smo bili v nevarnosti da pademo zadeti od angleške bombe ali pa pod nemško puško ali v kakem koncentracijskem taborišču. 27 februarja 1944. so me Nemci pobrali in pognali iz hiše. Odpeljali so nas iz Križa 250 mož in fantov. Odgnali so nas v Nemčijo, družine so ostale doma, mi pa smo morali delati za tuje otroke. Vsega ti nemorem popisati, kakšno strašno življenje smo prebili tekom te vojske. Rad bi ti vse popisal pa ni mogoče in se bi ti zdelo da je nemogoče kaj tacega. Natrpali so nas v tovorne vagone za živino v vsak vagon po 50 mož. Štiri dni in štiri noči smo se vozili brez jesti in piti, niti na stran nismo morali. Ko smo prišli v koncentracijsko taborišče so nam dali pol litra črne kave (?) takoj so nas porazdelili ene na kmete, druge pa v tovarne. Na kmetih se je začelo šele pravo gorje, ne vem kako sem prinesel te moie kosti. Z menoj je bil tudi Lado od Slave, do danes niše prišel domov, mislim da on ki je bol mlad so ga poslali kopati strelske jarke. V Nemčiji smo bili vsi raztrgani, kakor rečejo pri nas kakor cigani. Nemški otroci so nas pljuvali. Mladi in stari so nas zasramovali in pljuvali, celo Naš naročnik F. Golja je prejel sledeče pismo: Čiginj 26-VI-1945. Dragi Franc! Zame je zelo slabo od kar ni Lambería, zapuščena sem, stara in sama. Zelo. se tresem, če ne boš prišel kmalu domov me ne boš več videl. Lamberta so odpeljali v internacijo, čeravno ni bil nič kriv, saj veš da se ni nikamor vmešaval. Prvič je bil v Italiji po kapitulaciji Italije so ga odpeljali v Nemčijo. Po par mesecih je umrl mu-čeniške smrti. Tako sem ostala sama, duševno in fizično sem popolnoma izčrpana. Ne misli da je samo moj Lambert bil tako nesrečen je še več drugih če-gincev: Kauvne, Ivanet, Potokar, Ličen in Pritavč. Nekaj se jih je vrnilo. Tukaj pri nas je zelo slabo. Tekom vojno* so bili pri nas stalni upadi. Pucovi fantje so vsi pri vojakih. Za Julčita se ne ve že od lanskega leta, odpeljali so ga Nemci. Te pozdravlja tvoja mama. ★ Rojakinja Marija Cej ie dobila pričujoče pismo: Ravnica 9-11-1945. Draga sestra: Sprejmi najlepše pozdrave in ti sporočani da Olga je prejela tvoje pismo." Veseli nas da ste v.si zdravi, enako smo tudi mi. Huda nesreča nas je zadela, Nemci so nam očeta ubili 26 septembra 1943. Trnovo je vse požgano in porušeno. Ostali smo bosi in nagi. Živimo kakor begunci v vasi Ravnica. Stric je umrl meseca maja. Olga in Valerija in trije otroci so sedaj doma, njem ni popolnoma zgorela hiša. Brat Benedikt je v Franciii. Sedaj odhajajo ljudje na Trnovo tla popravijo hiše pred bližajočo se zimo. Požgane so cele Lokve, Nemci, Rijavci, in Trnovo. Vas Voglarji je ostala nepoškodovana in ljudje so ostali doma. Tukaj pri nas je bila dve leti huda vojska, najhujše bitke so bile zmi-raj proti Trnovemu, tukaj pri nas je veliko moških padlo. Ranjene so bile Darinka Štrosarjeva, zgubila je nogo, Zmuzov mlajši fant je brez roke, stric Franc iz Vipolž je bil hudo ranjen, sedaj je že boljši. Sporoči Veroniki Zmu-zavi in Malji da so vsi živi. Sprejmite najlepše pozdrave in prosim te da mi takoj odgovoriš. Pavla. ii U A M PIC-Df IC E N Q U I I. M- K S La Agr. YUGOESLAVIA LIBRE, Filial Dock-Sud, en colaboración con la Filial Piñeyro y el Club Demócrata Yugoeslavo organizan para el día 27 de enero un GRAN PIC-NIC, a total beneficio de los pueblos de Yugoeslavia. El mismo so llevará a cabo en la playa de QUILMES, en el Recreo ROSARIO. Quedan invitados todos los yugoeslavos y simpatizantes de los pueblos de Yugoeslavia. NOTA: Parrilla bien surtida. PRECIOS MODICOS. Desde la Secretaría, sita en la calle Londres N? 1249, Dock Sud, saldrán camiones especiales a las 6.30, 7, 7.30 y 8 hs. PRECIO DE IDA Y VUELTA S 1,— TRGOVINA Z ŽELEZNINO BAZAR Zaloga raznovrstnih barv in firnežev CENE ZMERNE KAZIMIR SIRK G A O N A 2369 U. T. 59-1118 Pričujoče pismo je prejel rojak Caharija Marij: Nabrežina, 25. IX. 1945. ... Mi smo vsi zdravi, čeprav smo mnogo pretrpeli tekom vojske. Na splošno bilo je grozno, toda lakote nismo trpeli, ker smo se vedno pravočasno potrudili da smo imeli vedno za jesti. Življenje pa je bilo neprestano v nevarnosti. Iz zraku in po grmovju je pokalo, čez dan in ponoči od septembra 1943. To so bili boji med partizani na '«'ni strani, Nemci, fašisti in belogardisti na drugi strani. V teb bitkah je padlo okrog 35 Nabrežincev, in z drugih vasi pa mnogo več. Vse je delalo za Tita in svobodo, toda ta ni še prišla, tako kot hočemo mi. Naši kraji so okupirani po angleški vojski, to pa nam ni po volji, ker mi hočemo biti združeni z našiin narodom. Brda, Istro, Trst in ta okraj so osvobodili partizani. V Trstu so se borili partizani pet dni, ko je bilo vse osvobojeno so prišli pa Angleži ukazovati. Te dn ibo konferenca na kateri se bo igralo za našo kožo, to je ali nam bodo dali svobodo ali pa bomo ostali sužnji še naprej. Gigliotti-ja, tajnika fašistov in Pepota od Tonce so vrgli v jamo, Brovedar.i pa je ušel. Tukaj v okolici je požganih več vasi te so: Cerovlje, Vižovlje, Mauhinje, Komen, Rihenberg in še druge. Sedaj nam preti lakota, namreč to zimo je bila suša tako velika, da so se posušila skoraj vsa kostanjeva debla. Ko bi bilo vsaj kaj zaslužka, toda tega ni skoraj nič ker ni "dela". Zakaj pa je ni, to neverno. Draginja je zelo velika tako n. p. kg. krompirja 25 lir, kg. fižola 100 lir, kru-* šna moka 80 lir, koruzna moka 40 lir, fcjsladkor 800 lir, zabela 600 lir. Eno jaj-^e stane 25 lir. Kave pa že več let ne Poznamo. Cena ene obleke je 10.000 lir, Par čevljev stane 3.000 lir, par nogavic Pa 250 lir. na čepica (kapa) stane 300 lir in dnevna plača pa je reci in piši samo 165 lir. Jaz sem bil tudi odpeljan v Nemčijo, kjer sem ostal 15 mesecev, skupno nas je bilo tam 150 Nabrežincev. Leopold Caharija, kateri je iz Argentine odšel v špansko vojsko in potem v Franciji interniran do pričetka te vojne, je bil pozneje pripelien v Italijo kjer je ostal do poloma fašizma. Ko je prišel domov je tu ostal samo mesec dni na kar je odšel k partizanom, takrat je bil kapitan a sedaj v Titovi armadi je major. Sprejmite pozdrave od mame in vsih skupaj. Poldo. * Rojak Silvo Pahor je prejel od svoje sestre pismo v katerem med drugim piše sledeče: . . .pri nas v Jugoslaviji je velika revščina, dobila sem pismo iz Renč, žalostno zažgali so nam hlev, tudi hišo so zažgali ali so vseeno rešili da ni vse pogorelo, stricu Hilariju isto. Cvetko so odpeljali v Nemčijo že 16 mesecev od tega, ne vejo nič za njo. Mož od Helene (to je sin od Terezine poštarce) je bil težko ranjen, mož od Angele (Slavko od Čotarja) je živ v Ljubljani. Marijo od tete Flore je bil pri partizanih kjer ie padel. Mnocro gorja so prestali v naših krajih od strani fašistov in Nemcev. Ako moški niso bili pri vojakih, so jih pa Nemci zaprli ali odgnali v taborišča... ★ Tcvpri" Fr.-ipc Zvonik je prejel od svoie hčerke sledeče pismo: Skrilje 24-8-1945. Dragi tata! Z velikim veseljem sem prejela vaše pismo in me veseli da ste vsi zdravi. Tudi jaz sem bila vedno zdrava, toda v internaciji sem «e popolnoma pokvarila. Bila sem v koncentracijskem taborišču v Nemčiji blizu Švice. Deset mesecev sem tam preživela. Bile so nepopisne žrtve in prelivanje krvi za to lepo našo Primorsko. Veliko žrtvi je med našimi vaščani; samo fantov je padlo 23. Od teta Tončke in od tete Augustine so padli možje. Saksido in njegovega sina Andreja so ubili v istem dnevu. Andreja so naprej s puškinim kopitom napol ubili potem so ga na Cesti v gostilni pri Pauli obesili in nato so zažgali hišo. Vas Cesta je bila požgana 2 junija 1944. Vašega prijatelja Henrika od Brat.i-ne so Domobranci, sami domačini, prejeli in ga mučili dva dni in dve noči in ga nato usmrtili, še danes niso našli njegovega trupla. Dragi oče, pisala sem Vam že v dveh pismih da sem izgubila veliko mater 17-4-44. Tako sem ostala popolnoma sama. Ne želim niti živali kar sem morala pretrpeti. Prosim Vas ako mi morate poslati kaj spodnje in vrhnje obleke kakor tudi čevlje, ker sem ostala bos.i in naga, bliža se zima in se je prav bo-iim. Ne morem si ničesar kupiti, ena ker" nimam denarja in druga da se sploh ničesar ne dobi. Imela ssm obleke ampak Nemci so mi vse vzeli. Zgonikovi so zelo žalostni po Rudet", ki je padel kot partizan, dal je svoje mlado življenje za domovino, padel je 24. aprila 1945. Vsi vaščani ga obžalujejo. Pri Mežnarjevih so vsi zdravi in tudi Pušnavi. Samo teta Mila je tekom vojne pomagala Nemcem, takih liudi ie mnogo v naši vasi in radi njih je bilo PO NASELBINI SMRT. — Po dolgi in mučni bolezni, združeni z večimi težkimi operacijami je umrl v bolnišnici Alvear, dne 23. decembra rojak Matija Suligoj, star 65 let, doma iz Solkana pri Gorici. Spadal je v vrste prvih socialistov na goriškem, pozneje je bil tudi član kom. stranke. Bil je priden delavec, mirnega značaja, zato tudi zelo pri ljubljen med domačini in prijatelji. Lahka naj mu bo tuja zemlja. Ostalim izrekamo naše sožalje. tudi mnog žrtvi. Krtelj Ivan stanuje v Skriljah kjer so mu hišo zažgali. Sprejmite najlepše pozdrave od Vaše hčerke Danile. * Opomba uredništva: Rojaki, ki so nam izročili pisma v objavo, poslana iz Vrtovina, Gojačevga in iz Pašjaka pri Reki na i se v kratkem zglasijo v uredništvu. ★ PISMA. — Na glavni pošti je večje število pisem, katera so slabo naslovljena in se ista niso mogla dostaviti naslovi j encem. Opozarjamo naše čitatelie da gredo na glavni poštni urad (Sec. poste restante) in pregledajo pisma, morda dobijo katero pismo. Za dvigniti pismo je potrebna Cédula de identidad. V društvu Ljud. oder imajo pisma sledeči rojaki: Saunig Kar-melo in Marijo Gregorič, katera lahko dvignejo vsak dan od 19-22 ure. BOLEZEN. — že več časa se nahaja v Carue tov. Paula Prijon, katera se zdravi na revmi. Tov. Paula Prijon je bila aktivna članica S. P. D. Ivan Cankar, člani in članice je želimo skorajšnjega okrevanja, da bi jo imeli zopet kaj kmalu v naši sredi. ★ SMRT. — V nedeljo 6. t. m. je po kratki in mučni bolezni umrla Ivanka Mlečnik stara komaj petnajst let. Naj ji bo lahka zemlja, žalujočim starišem naše iskreno sožalje. * BOLEZEN. — V bolnišnici Alvear, sala XII postelja 6. se nahaja že več mesecev rojakinja Marija širok iz Solkana, želimo skorajšnjega okrevanja. ★ ŠTORKLJA. — V torek 18. decembra je obiskala štorklja družino našega rojaka Franca in Radico Gregorič, ter jima prinesla čvrstega sinčka kateremu so dali ime Anton Danilo. Iskrene čestitke. ★ ŠTORKLJA. — Družini Tomi-šič v Cinco Saltos se je rodil dne 8.12. sinček, kateremu so dali ime Boris Izidor, častitamo. Elegantne obleke po najnovejšem kroju, si lahko nabavite pri Krojačnici "GORICA" Frane Leliun WARNES 2191 RECREO "LLAO-LLAO" RIO CARAPACHAY TIGRE, F.C.C.A. IZ BORNA DOMAČA KUHINJA. ČEDNE IN ZRAČNE SOBE CENE ZMERNE Se priporoča rojakom I. OBEBBANM Kadar se misliš preseliti poslužise PREVOZNEGA PODJETJA ANTON BLAŽENA PREVAŽANJE PO MESTU IN NA DEŽELO TRIUNVIRATO 2789 y. T- 54 . 0257 RIO CARAPACHAY TIGRE. F.C.C.A. U. T. 749-589 - _ Prevoz s postaje TIGRE, F.C.C.A. do Recrea in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50 Keglišče, velika plesna dvorana. Prostor za PIK-NIK R E C IS E O •* E r n Lastnika brata R4PVTAB PRVOVRSTNI HOTEL z najboljšo KAVARNO in RESTAVRACIJO Se priporoča rojakom dobro znana ČE VLJ ARNICA Delo solidno 1L. BranikoviS MOBLOTE 138 La Paternal Edini slovenski stavbenik v Saavedri Vam je na razpolago za načrte, betonsko proračune in firmo Andrej B©žič Tehnični konstruktor DONADO 4876 U. T. 70-6112 TRGOVINA J E S T V I N Oton Tiarel ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1392 PRAVICA Editado por las Sociedades D.K.D. Lj. Oder, S.T D. I. Cankar y Agr. Yug. Libre - Com. Esloveno «IVr.IEX.lE IN BORBA Slučajno sem prišel med same Špance, pred katerimi sem vedno skrbel, da opravičim spoštovanje in zaupanje, ki smo ga bili deležni s strani španskih tovarišev, vojakov in komandantov. Poverjena mi je bila organizacija avtomo-bilijskega transporta ene brigade, kmalu za tem sem bil imenovan vodja avtomobilske čete s činom poročnika. Na tem delu sem imel več kot dovolj priložnosti, da vporabim vse svoje tehnične in organizatorične sposobnosti. Med vojaki in oficirji je vladalo medsebojno spoštovanje in samovoljna disciplina. Skupni interesi in mržnja do sovražnika so nas na to trdno navezali. Na našem delu smo imeli ogromne težave, katere so se povečale po prebitju Aragonske fronte, mi, ki smo se nahajali v centralni zoni smo se znašli v zelo kritičnem položaju. Primanjkovalo nam je vsega: obleke, hrane posebno pn orožja. Z obzirom na veliko važnost avtomobilskih odredov v moderni vojni, smo morali napeti vse sile, in tako včasih smo prišli do genijalnih iznajdb, samo da so vozila naprej funjccijonirala. Ako bi se naša borba ne odigravala v tako zgodovinsko težkih momentih, ko je fašistična reakcija na višini, ter da bi naša borba bila kronana z uspehom, namesto da sedimo med bodljikovo žico, pripadala bi nam mesto v obnovi Nove Svobodne Španije. Iz tega je razvidno, da naša borba ima popolnoma realne temelje, bilo iz osebnega ali razrednega stališča, toda jaz kakor tudi vsi moji tovariši smo vedno pripravljeni, da osebne interese žrtvujemo za razredne. Kaj nameravam v bodoče? Oči nas vseh so uprte v Jugoslavijo. Vsi dogodki pokazuiejo, da bo Jugoslavija morda v najkrajšem času novo pozorišče borb. Roka italijanskega in nemškega fašizma se grabežljivo steza. Generalska-"bankarsko - farška klika, ki se. že 10 let drži na državnem krmilu s pomočjo obljub in terorja, izgubila je vsaki oslon v narodih Jugoslavije, ki vsaki dan bolj preteče zahtevajo konec nacionalnega in ekonomskega tlačenja. Mi smo dobro poučeni o čestih manifestacijah pod parolo politične svobode in obrambe zemlje. Pri teh manifestacijah prisostvujejo tudi elementi, ki so bili dosedaj tuji našemu gibanju, to so so-kolška mladina in rezervni oficirji. Tako se je dogodilo, da n avelikih protifašističnih demostradjah v Beogradu policija je napadla demostrante a oficirji so jih branili. Beogradska vlada išče pomoči od zunaj, kakor zgleda pripravljena je na kapitulacijo. Dokler Cvetkovič vodi pogovore z Dr. Mačekom, Cinkar Markovič in knez Pavle letata iz Rima v Berlin. Dr. Korošec, katerega roke so omadeževane z delavsko krvjo, eksponent nemškega fašizma, govori, da se nam ni treba ničesar bati, ker da smo obkroženi z samimi prijatelji. V svojem poslednje« govoru se je ta "častni" oeč jezil na komuniste češ, da po nepotrebnem vznemirjajo narod, kateremu nobena nevarnost ne preti. On komuniste imenuje vse one. ki niso pripravljeni kapitulirati pred nemškim in italijanskim fašizmom. Maska antikomunizma je zelo uporabljena od vseh odprtih in prikritih fašistov. Do danes nevem če mi bo možno vrniti se v Jugoslavijo, ker nimam državljanstva, vsekakor pa bi rad šel v Beograd. Iskreno se Vam zahvaljujem za poslani mi denar, kakor tudi za pripravljenost, da mi pomagate iz te situacije. Na vem v kakšen položaj še pridem in mogoče bo, da bom Vaše pomoči potreb-nejši kot sedaj, zato pa za sedaj Vas prosim ne delajte si stroškov, ker sem "preskrbljen" z najpotrebnejšim. (Nadaljuje). Bar in RESTA VRANT "MI R A M A R '' PARRILLA - PRVOVRSTNA KUHINJA - KEGLIŠČE J. L A 17 * U. T. 50 - 4300 Avda. Feo. BEIRO 5294 Rojaki! Nudi se vam prilika da ste po zmerni ceni lepo oblečeni Krojačnica F ti AN C M ELMN C PAZ SOLDAN 4844 U. T. 59-1358 Trgovina čevljev nudi izbiro povrstnih čevljev vseh vrst po res ugodnih cenah. ŠOLSKE POTREBŠČINE A I, R E R T B E L T R A M * DONATO ALVAREZ 2288 LA PATERNAL I® i v a r n a Krogiššee in Keglišče »J URO KOVA f SVEŽE PIVO WARNES 2113 lllll! LA PATERNAL SLOVENIJA V KOSI KI I ZA SVOBOOO MIRKO G. KUHEL, TAJNIK SANS-a (Nadaljevanje) BOLNIŠNICE V SLOVENIJI V okrožju VII. korpusa na Dolenjskem se nahaja največ bolnišnic, ki so izredno dobro skrite na tajnih prostorih. Starejše bolnišnice v tem okraju so v neposredni bližini druga druge, toda natančni prostor je celo visokim oficirjem glavnega štaba nepoznan. Ranjence in bolnike pripeljejo v bolnišnice zavezanih oči ali v temni noči in na isti način jih tudi odpeljejo,. Pota so skrbno skrta in celo sledovi stopinj so tako natančno izbrisani, da se človek v goščavi izgubi. Ta izredna previdnost je postala potrebna, ko je za časa italijanske okupacije sovražnik izsledil nekaj bolnišnic, bodisi vsled izdaje belogardističnih ovaduhov ali radi neprevidnosti, jih nagloma napadel in ranjence barbarsko pomori!. Ista usoda je zadela bolnišnice v IV. vojaškem okrožju prve dni iulija 1944. Vsaka bolnišnična skupina sestoji iz več poslopij, starih in novih. Stara poslopia so bila navadno zgrajena v globinah, daleč v gozdu, tako da je bila streha vodoravno s novrSjenjem, zakrita z zelenjem in skoraj nevidna. Ta poslopia so temna in vlažna in ne delajo blagepa vtisa na pacijente niti ne na obiskovalce. Nova poslopja pa so zgrajena na površin, so belo pobarvana v notranjščini in imaio okna zagrnjena z zavesami. Postelie so cnreraliene z žimnica-mi, rjuhami in blazinami. Toda to le zadnie čase. Spočetka je služil FJtior MIZARSKA DELAVNICA * Dr. Luis Relaustecrui 44G3 U. T. 67 - 3621 KROJAČ NICA Simt'islwv Maurié Velika izbira modernih oblek ★ Irelles 2642 U. T. 59 - 1232 MEHANIČNA DELAVNICA Ani® m> ii M Une Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750 Ferdinand Cvtie Trgovina z železnino ★ Lope de Vega 2989 U. T. 50 - 1356 Frune Ste kar Stavbinski podjetnik ★ Ramón L. Falcón 6371 U. T. 64 - 3084 dolg oder za eno samo posteljo, kjer so polegali ranjenci in bolniki drug poleg drugega. Nekatere so bile obite z blagom od zavezniških padal. To blago se uporablja na najkoristnejše načine, da je življenje v tem gozdnem zatišju čim prijetnejše. Ena teh bolnišnic je v oskrbi zdravnice X., ki je študirala medicino na Dunaju. Namenjena je bila spočetka za partizansko porodniško bolnišnico, toda radi številnih slučajev se sedaj sprejemajo tudi jetični pacijenti, ki imajo svoj poseben paviljon, kakor tudi vojaški ranjenci. Dojenčki so zdravi in v nič manj slabšem položaju, kot če bi bili v redni porodnišnici. Postelje-mrežnice so najnovejšega izdelka, ompremljene z gorki-mi odejami, čistimi rjuhami itd. Vse je izredno čisto in snažno, navzlic velikim potežkočam radi vode. Porodniška soba je modernega načrta in ima posebne vhode in izhode. Pri vsaki postelji visi karta s kronologičnimi podatki o fizičnem stanju matere in otročička. (Nadaljuje) PEKARNA in SLASčIčARNA 1». Benelč Razvažanje na dom • Avenida J. Bautista moBi*?5a U. T. 43-0860 TRGOVINA I E S T V I N Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 TRGOVINA JESTVIN in raznih pijač Frezke Sjnzeeig Perú 498 Villa Martelli U. T. 741-0032 RESTAVRACIJA bvamm mimn.F AÑASCO 2622 B.. R0.1IC TRGOVINA I E S T V I N TRES ARROYOS 1600 U. T. 59-2153 PLANOS - CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES Pedro Morón 5130 U. T. Esc. Lope de Vega 2802 50-7186 50-5995