MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XVII • september 2011 • Številka: 6 str. 7 str. 7, 24 str. 8 Podaljšana linija 19 I do Iga Ižanska kolišča postala del svetovne dediščine Opozorilo voznikom ob začetku šolskega leta MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2011 Drage bralke, dragi bralci! Po poletnem premoru se Mostiščar vrača s številnimi novicami, mnogo med njimi jih je bilo tako odmevnih, da so o njih poročali tudi drugi mediji. Med njimi je novica, ki nas je razveselila konec junija, ko so bila kolišča pri Igu skupaj s preostalimi kolišči okoli Alp vpisana med svetovno dediščino človeštva. Gre šele za drugo slovensko znamenitost, ki je del prestižnega seznama Unesca. Kako bodo ta vpis znali izkoristiti Slovenija, Ljubljansko barje in Ig, bomo spremljali tudi v prihodnje. Konec avgusta pa smo v naši občini dočakali spremembe v javnem avtobusnem prevozu - Ig z Ljubljano zdaj povezuje proga mestnega prometa, kar je bistveno znižalo ceno vozovnice. Na začetku šolskega leta se bodo novosti verjetno najbolj razveselili dijaki, ki so med najbolj rednimi potniki. Nova povezava z Ljubljano pa bo verjetno pritegnila tudi tiste, ki jih pot dnevno vodi v mesto, pa so naveličani iskanja parkirišč in plačevanja parkirnine. Trenutni vozni redi se bodo glede na potrebe še prilagajali. Ob začetku novega šolskega leta je na cestah povečana skrb za najmlajše udeležence v prometu, šolarje, ki morajo vsakodnevno preživljati soočanja z vozniki, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti v naseljih, kar je zlasti nevarno na mestih, kjer ob cestišču (še) ni urejenega pločnika. Kdo izmed vas zares upošteva območje omejitve hitrosti na 30 km/h, ki velja v središču Iga? Poleti se je zvrstilo kar nekaj tradicionalnih prireditev, obeležili smo 20. obletnico razglasitve samostojnosti Slovenije, pod Krimom je potekala dvodnevna konjeniška prireditev, avgusta pa so se na barju spet vrnili v čas koliščarjev. O njih in še mnogo drugih pišemo v tej številki Mostiščarja. Pred nami je živahna jesen, ki jo bo odprl Ižanski sejem, v okviru katerega bo potekalo tudi tekmovanje Šefla, ponovno se boste lahko podali na štirimejo občin ter občudovali največje in najbolj izjemne kmetijske pridelke na razstavi v Iški vasi. Želimo vam prijetno branje. Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 14. oktobra 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 28. september 2011. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Te dni mineva eno leto od nenadnega izginotja reke Iške. Letos poleti so se množice hladile le v Iškem vintgarju, saj je struga v spodnjem delu še vedno brez vode. Foto: Maja Zupančič SLIKOVNO GRADIVO -navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej, v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja Koledar prireditev sobota, 17. september, od 10. do 17. ure, središče Iga Ižanski sejem in pokal Šefla Občina Ig in društva ponedeljek, 19. september, ob 19. uri, Knjižnica Ig 22. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sobota, 24. september, ob 10. uri, Vrbica Vrbica 2011 - srečanje na stičišču štirih občin Občina Ig četrtek, 29. september, ob 19. uri, Dom krajanov Iška vas Podelitev priznanj za najlepšo hišo, kmetijo in vas v občini Ig Občina Ig 29. september-2. oktober, Dom krajanov Iška vas Razstava buč in kmetijskih pridelkov TD Iška vas MOSTIŠČAR JE URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Andreja Zdravje Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Lektoriranje: Katarina Mihelič Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Maruša Švigelj Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. www.obcina-ig.si 2 Prenovljena Ižanka V sredo, 22. junija 2011, sta minister za promet Patrick Vlačič in župan Občine Ig Janez Cimperman slavnostno predala v uporabo obnovljeno Ižansko cesto. Obnova vozišča v dolžini 3 km je bila izvedena z namenom sanacije nevarnih mest. Pri tem je bil uporabljen postopek hladne reciklaže, zato je bilo možno dela izvesti v zelo kratkem roku. Popolna zapora je bila vzpostavljena 25. aprila 2011, promet je bil delno sproščen 20. maja 2011. Ker gre za cesto, na kateri je v povprečju več kot sedem tisoč vozil dnevno, si je Direkcija RS za ceste prizadevala dela organizirati tako, da bi bila popolna zapora čim krajša. Tudi minister Vlačič je v svojem nagovoru poudaril zadovoljstvo, da se bodo Ižanci po dvajsetih letih lahko spet vozili po spodobni cesti. Med vabljenimi so bili poleg predstavnikov izvajalca del Cestnega podjetja Ljubljana, Direkcije RS za ceste, tudi župani občin, ki so vključene v razvojno os 3a, in župan MOL Zoran Janković. V kratkem kulturnem programu pred uradnim odprtjem, ki je bilo na dvorišču domačije Šteblaj nasproti Bencinskega servisa Petrol, pa so sodelovali otroci OŠ Ig, in sicer otroški pevski zbor pod vodstvom Ive Vnučec. Na stojnicah so se predstavile s svojimi dobrotami članice Društva žena in deklet na podeželju Ig ter TD Iška vas. S sprevodom ižanskih starodobnikov pa je bila cesta tudi uradno predana v uporabo - brez klasičnega rezanja traku. Marica Zupan Občinska uprava Omejitev uporabe pitne vode Občina Ig kot upravljavec javnega vodovodnega sistema v občini je 8. julija 2011 obvestila, da je prepovedana uporaba vode iz javnega vodovodnega sistema Golo-Zapotok za zalivanje vrtov, polnjenje bazenov ter pranje avtomobilov in zunanjih površin. Dne 23. avgusta 2011 je bilo izdano obvestilo za omejitev iz javnega vodovodnega sistema Iška vas (za naselji Iška vas in Iška) ter omejitev za uporabnike centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbujejo iz vodarne Brest (naselja Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Podkraj, Brest, Matena, Iška Loka, Ig, Kot, Staje). Vsi ukrepi oz. obvestila veljajo do preklica. Uporabnike smo obveščali skladno z načrtom obveščanja, s katerim ste bili uporabniki seznanjeni prek računov (hrbtna stran računa) letos spomladi. Obveščali smo prek radijskih postaj Zeleni val, Val 202, Radio Slovenija 1, obvestilo je bilo na občinski spletni strani www. obcina-ig.si ter na plakatnih in drugih mestih. Obveščanje se je izvajalo tudi prek gasilcev z gasilskimi avtomobili, za kar se jim zahvaljujemo. Zaradi visokih temperatur so se nekateri dotoki zmanjšali, prav tako je prišlo zaradi izsuše-vanja zemlje do številnih lomov cevovodov. Vzdrževalci so bili na terenu ter so odkrivali in sanirali napake. V času, ko je veljala omejitev uporabe vode, je bilo opaziti precejkršitev, kar je ugotavljal na terenu Medobčinski inšpektorat občin Ig in Škofljica. Če uporabniki ne upoštevajo varčevalnih ukrepov iz objav ob motnjah pri oskrbi z vodo (32. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ig (UL RS, št. 41/2009), se jih kaznuje za prekršek z globo 400 eur (46. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ig). Katja Ivanuš Režijski obrat Zbranim je spregovoril minister Vlačič. Foto: Maja Zupančič Sanacija Iške Podjetje Hidrotehnik, d. d. je začelo sanacijo brežin reke Iške po lanskih septembrskih poplavah, in sicer v naseljih Iška (jez - slapovi) ter v Vrbljenu (hipodrom). Režijski obrat Foto: Uroš Čuden Urejanje struge v naselju Iška. www.obcina-ig.si 3 Režijski obrat sporoča Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: - na tel.: 01/280-23-14, - po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, - prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si. Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem visok znesek na računu. Kako opravite reklamacijo računa? Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok reklamacije. Reklamacijo lahko oddate: • po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, • po faksu: 01/280-23-22, • po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si • osebno na občini Ig v času uradnih ur. Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01/280-23-14. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času. Kako uredite spremembo plačnika storitve? Informacijo o spremembi lastništva lahko posredujete na obrazcu: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01/280-23-22, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si ali osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Sprememba mora vsebovati: - verodostojno listino, ki izkazuje lastništvo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev), - stanje obračunskega vodomera ob primopredaji. Poravnane morajo biti vse zapadle obveznosti do primopredaje. Katja Ivanuš Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Telefon: 01 280 23 00 Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Tip oglasa Velikost Cena z DDV Oglas - cela stran čb 19 cm x 27 cm 240 € Oglas - cela stran barvni 360 € Oglas - pol strani čb 19 cm x 13,5 cm 130 € Oglas - pol strani barvni 200 € Oglas - tretjina strani čb 19 cm x 9 cm 90 € Oglas - četrtina strani čb 9 cm x 13 cm 75 € Oglas - osmina strani čb 9 cm x 6,5 cm 40 € Mali oglas brezplačno Zahvala/čestitka 15 € Cena številke 1,80 € Župan Direktor občinske uprave Sprejemna pisarna Družbene dejavnosti Komunalne dejavnosti Gospodarske dejavnosti Kmetijstvo Požarna varnost in zaščita Turizem Finančno-računovodska služba Urbanizem Režijski obrat Medobčinski inšpektorat 01 280 23 02 01 280 23 04 01 280 23 00 01 280 23 10 01 280 23 12 01 280 23 08 01 280 23 24 01 280 23 24 01 280 23 18 01 280 23 06 01 280 23 16 01 280 23 14 01 360 16 24 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše GLASILO OBČINE IG • september 2011 MOSTIŠČAR Odvoz biorazgradljivih (bioloških) odpadkov S 1. julijem 2011 je v veljavo stopila Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (UL RS, št. 39/2010) - v nadaljevanju: Uredba. Kot odziv na poročanje medijev o obveznem ločevanju biorazgradljivih odpadkov se v zadnjem času pojavlja čedalje več zahtevkov za posode, namenjene odlaganju bioloških odpadkov tudi z območij, kjer danes odvoz tovrstnih odpadkov ni organiziran. Odvoz bioloških odpadkov je za zdajorganiziran samo v naselju Ig. Po uredbi je treba odpadke iz gospodinjstva hišno kompostirati v kompostniku. Če pa povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva ne kompostira sam, mora te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku. Omenjena uredba vseeno v prvi vrsti poudarja, da mora povzročitelj odpadkov iz gospodinjstev kompostirati v hišnem kompostniku. Treba je dodati, da je v 12. členu uredbe navedeno, da »izvajalec javne službe povzročiteljem odpadkov iz gospodinjstva, ki kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad hišno kompostirajo, storitve zbiranja teh odpadkov ne zaračunava.« Poenostavljeno povedano pome- ni, da bodo tisti, ki bodo kompostirali doma, plačevali manjkot tisti, ki bodo biološke odpadke predajali izvajalcu javne službe v posebnih posodah. Vsa ta določila uredbe začnejo veljati po sprejetju preostalih podzakonskih aktov, ki so v pripravi. Ločuj z glavo, živi zdravo! Uroš Čuden Občinska uprava Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Matena-Ig Kaj je zbirni center? Zbirni center je nepokrit ograjen prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje nekaterih vrst ločenih odpadkov. Odpadkom je namenjenih več velikih zabojnikov, pred vsakim je napis, kaj v določen zabojnik sodi. Odpadke v posamezne zabojnike odlaga uporabnik sam ob asistenci in nadzoru oskrbnika zbirnega centra. Občasen nadzor zbirnega centra (med obratovalnim časom in zunaj njega) bodo izvajali uslužbenci Medobčinskega inšpektorata. Lokacija in odpiralni čas: - je znotraj območja čistilne naprave Matena - vsako soboto od 9. do 12. ure (razen če je sobota na praznični ali dela prost dan) Komu je namenjen? Nam enjen je ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev. Stor itev zbirnega centra se lahko poslužujejo prebivalci občine Ig, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki - pred oddajo odpadkov se bo oskrbniku treba izkazati z odrezkom plačane položnice za odvoz odpadkov. Kaj lahko pripeljete v zbirni center Matena-Ig? kopalniška oprema, preproge, oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, svetila in senčila ipd. omare, stoli, gradbeni elementi, parket, iverne plošče ipd. monitorji, TV-aparati, zasloni, radijski sprejemniki, računalniki, telefoni, bela tehnika ipd. masivne kovine, radiatorji, jekleni profili, kopalne kadi, sodi, ročke, kantice, pločevinke, pločevinke pijač ipd. grmičevje in vejevje, ostanki košenj, listje, rože ipd. u' GüKEl » 4, r. M ' шш organski kuhinjski odpadki, povrtnine, sadje ipd. večja kartonska embalaža nosilke, ročke, plastenke, PE- in PP-zabojčki, odpadna in ovojna folija bel čist stiropor, embalaža ovojna folija iz kmetijske dejavnosti V sklopu začasnega zbirnega centra bo urejen tudi EKO otok za ločeno zbiranje nekaterih drugih frakcij (modra posoda: papir i n karton, zelena posoda: steklo, rumena posoda: plastenke in pločevinke). Večino teh odpadkov se lahko predela. Ker ste jih oddali ločeno, ne bodo končali na odlagališču, temveč v predelovalni industriji. Je odlaganje odpadkov brezplačno? Oddaja odpadkov iz gospodinjstev je BREZPLAČNA. Zaradi tega dejstva se v občini Ig od zdaj ukinja letna akcija zbiranja kosovnih odpadkov po domovih. Kje lahko oddate preostale odpadke? Preostale odpadke (npr. gradbene, azbestne odpadke, avtomobilske gume, nevarne odpadke ...) naši občani lahko oddajo v Zbirnem centru Barje. Za odvoz odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih (proizvodnja, obrt, kmetijstvo), je dolžan nosilec dejavnosti skleniti pogodbo z ustreznim pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov. Za dodatne informacije lahko pokličete na Občino Ig (tel.: 01/280-23-12, Uroš Čuden). Hvala, ker ločujete odpadke! OBČINA IG št. 4/2011 september 2011 Uradne objave Na podlagi določil Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in 16. člena statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) je Občinski svet Občine Ig na 6. redni seji dne 8. 6. 2011 sprejel ODLOK o turistični taksi v Občini Ig 1. člen S tem odlokom se ureja plačilo turistične takse v Občini Ig, način obračuna, višina turistične takse in nadzor nad njenim pobiranjem. 2. člen Turistična taksa je pristojbina za prenočevanje, s katero so zavezancem za plačilo v turističnem območju na voljo določene storitve in ugodnosti, ki se jim ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunavajo posebej. Turistično takso plačujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki na območju Občine Ig (v nadaljevanju Občina) izven svojega stalnega prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja (v nadaljnjem besedilu turisti) v nastanitvenem objektu. Turisti plačajo turistično takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Turist je dolžan plačati turistično takso tudi v primeru, ko so deležni brezplačnih storitev za prenočevanje. 3. člen Turistična taksa je prihodek proračuna občine. Turistična taksa je namenski vir za dejavnosti in storitve v javnem interesu določenih z zakonom. 4. člen Na celotnem območju občine Ig se določi turistična taksa v višini 11 točk. Znesek turistične takse se izračuna tako, da se pomnoži število točk z vrednostjo točke. Vrednost točke turistične takse znaša ob uveljavitvi odloka 0,0918 EUR. Vlada Republike Slovenije lahko enkrat letno na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin uskladi vrednost točke. Vrednost točke se določa v mesecu aprilu za prihodnje koledarsko leto. 5. člen Plačila turistične takse so oproščeni: - otroci do 7. leta starosti, - osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, - osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije, - otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, - učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti, - dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih domovih, - osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni, - tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse, - člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice. Turistično takso v višini 50% plačujejo: - osebe od 7. do 18. leta starosti, - turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF, - turisti v kampih. 6. člen Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice, sobodajalci in kmetje oziroma sobodajalke in kmetice, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistično takso v imenu in za račun občine hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti poleg s predpisi o prijavi bivališča določenih podatkov, razvidno tudi število prenočitev posameznega gosta oziroma turista. Osebe iz prvega odstavka morajo pobirati in odvajati turistično takso za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje. Če je turist oproščen plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti vpisan razlog oprostitve v evidenci, ki je določena v 2. odstavku tega člena in jo morajo voditi osebe iz 1. odstavka tega člena. 7. člen Osebe iz 1. odstavka prejšnjega člena tega odloka morajo pobrano turistično takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec nakazati na poseben račun občin. Hkrati pa so dolžne občini predložiti mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev in znesek pobrane turistične takse. Mesečno poročilo predložijo tudi v primeru, če niso imeli gostov. O znesku turistične takse in nočitvah morajo voditi posebno evidenco. 8. člen Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravlja pristojni davčni organ. Nadzor opravlja tudi pristojni občinski inšpekcijski organ v okviru svojih pooblastil. Prisilno izterjavo turistične takse opravlja pristojni davčni organ. Če osebe iz 6. člena ne odvedejo turistične takse v roku in na način, ki je določen v 7. členu, občina sporoči pristojnemu davčnemu uradu, naj turistično takso prisilno izterja. 9. člen Zavezanci za plačilo, ki nimajo poravnanih obveznosti do občine iz naslova plačevanja turistične takse, niso upravičeni do koriščenja storitev in ugodnosti, ki jih z namenom pospeševanja turizma izvaja in nudi občina. 10. člen Za vprašanja, ki s tem odlokom niso posebej urejena, se neposredno uporablja Zakon o spodbujanju razvoja turizma. 11. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v uradnem glasilu Občine Ig Mostiščar. Datum: 8.6.2011 Številka: 21501/005/2011 Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r. Kolišča na Igu kot del svetovne kulturne dediščine Odbor za svetovno dediščino je na 35. zasedanju v Parizu 27. junija 2011 soglasno uvrstil serijsko nominacijo Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Predstavniki, ki so sodelovali pri nominaciji kolišč na Unescov seznam na obisku pri županu: z leve Barbara Zupanc (KP Ljubljansko barje), Gašper Hrastelj (Urad za Unesco), Špela Španzel (MK), Špela Karo (ZVKDS, Center za preventivno arheologijo) in Damjana Pečnik (MK) Občina Ig je z velikim veseljem in ponosom sprejela novico o uvrstitvi kolišč z našega območja na Seznam. Ob tej priliki čestitamo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi nominacije. V začetku avgusta je bil pri županu Janezu Cimpermanu sestanek v zvezi z aktivnostmi v občini po vpisu kolišč na Unescov seznam. Sestanka so se udeležile predstavnice Ministrstva za kulturo, direktorica Krajinskega parka Ljubljansko barje, predstavnik Urada za Unesco in predstavnice ZVKDS, Centra za preventivno arheologijo. Dogovorjeno je bilo, da se še v letošnjem letu postavi na področjih, ki so bila vpisana na seznam, informativne table o opisu kolišč in transna-cionalne nominacije na podlagi gradiva iz dosjeja. Slovesnost ob tem dogodku je predvidena za oktober. Nadaljnji načrti okrog kolišč pa sledijo po sprejetju strategije prostorskega razvoja Občine. Slovesnost s podelitvijo certifikata Unesco Svetovne dediščine je bila 9. septembra 2011 v idiličnem kraju v Neuchätel v Švici. O tem pa v prihodnjem Mostiščarju. Zloženko Koliščarji na Ljubljanskem barju lahko dobite tudi na Občini Ig v slovenskem in angleškem jeziku. Marica Zupan Občinska uprava Foto: Andreja Zdravje Podaljšana linija mestnega potniškega prometa 19 I do Iga Podaljšana linija 19 - 19 I (Tomačevo-Ig) - je v ponedeljek, 29. avgusta 2011, povezala Ig z Ljubljano. Podaljšana linija 19 I zagotavlja potnikom z Iga v Ljubljano nižjo ceno prevoza, povečano število odhodov v prometnih konicah, Urbano kot enotni prevozni izkaz za potovanje in vključevanje v celotno mrežo mestnega potniškega prometa LPP. Od Tomačevega do postajališča Barje linija 19 (po novem 19 I in 19 B) obratuje kot do 29. avgusta 2011, od Barja pa bo vsak prvi odhod v smeri Ig (19 I) in vsak drugi odhod v smeri Jezero (19 B). Prestopanja ni! Linija 19 I bo obratovala vse dni v letu, ob delavnikih bodo avtobusi vozili v 30- do 45-minutnih intervalih med 5.00 in 22.26 uro, ob sobotah in nedeljah pa v redkejših intervalih med 5.45 in 21.57 uro. Cena vozovnic Do zdaj je bila polna cena mesečne vozovnice z Iga v Ljubljano za občane 82,80 €, za šolarje 72,45 €, enosmerna vozovnica pa 2,30 €. Po novem se bodo potniki z Iga s terminsko Urbano vozili po ceniku mestnega potniškega prometa: plačali bodo 17 € za šolsko in 34 € za splošno vozov- nico. Z vrednostno kartico Urbana se bodo potniki lahko peljali na liniji 19 I za 0,80 €, znotraj Mestne občine Ljubljana in do končne postaje linije 19 I na Igu. Cene veljajo do 31. 12. 2011. Vrednostno kartico Urbano je mogoče kupiti in napolniti tudi na Igu v papirnici in galeriji Margala, d. o. o., v Centru Ig. Imenske kartice Urbana je mogoče kupiti na avtobusni postaji Ljubljana in sedežu LPP. Nova postajališča Nova postajališča linije 19 I z Iga v smeri Ljubljane (Tomačevega) bodo: Ig (KPD, spomenik), Ig AP (avtobusna postaja), Ig Petrol. Prestopanje na medkrajevne linije Bus, d. o. o. (linije Ig-Golo-Zapotok-Rob, Ig-Iška Loka-Mate--na-Brest-Tomišelj-Strahomer-Iška vas-Ig) bo omogočeno na postajališču Ig AP (avtobusna postaja). Primestni avtobus, ki bo vozil na omenjenih progah, bo vezan na odhod avtobusa 19 I. Vozni red Vozne rede si lahko ogledate na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si in spletni strani LPP, d. o. o.: www.jhl.si/lpp ter na avtobusnih postajališčih. Janez Cimperman Trasa linije 19 I na Igu www.obcina-ig.si 7 aktualno MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2011 Opozorilo voznikom ob začetku šolskega leta Šolske počitnice se bližajo koncu in kmalu bodo šole ponovno odprle svoja vrata. Policisti Policijske postaje Ljubljana Vič želijo ob tej priložnosti opozoriti voznike na določbe Zakona o pravilih cestnega prometa, ki se nanašajo na varstvo otrok kot najbolj izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu. Policija že vrsto let nadaljuje z aktivnostmi v okviru preventiv-no-represivne akcije Varna pot v šolo. Policisti v okviru akcije vse udeležence v cestnem prometu opozarjajo na upoštevanje določb Zakonov s področja prometne zakonodaje z namenom, da bi vsi vozniki otrokom omogočili varen začetek šolskega leta 2011/2012. ZPrCP otroke namreč uvršča v posebno skupino udeležencev v cestnem prometu in jim s tem v zvezi namenja posebno pozornost, saj določba 87. člena pravi, da morajo biti otroci deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev v prometu. Policisti Policijske postaje Vič opozarjajo vse udeležence v cestnem prometu na posebej previdno vožnjo v okolici šol ter vrtcev, kjer na prehodih za pešce v okolici šol poteka tudi varovanje otrok v smislu določb 87. člena ZPrCP. Vozniki in drugi udeleženci morajo pešcem omogočiti, da varno prečkajo vozišče. Mimo vozila, ustavljenega na cesti zunaj vozišča, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, je voznik dolžan voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi vozilo ustaviti. Kadar pa je vozilo, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, ustavljeno na smernem vozišču, vožnja mimo za vozila, ki vozijo po istem smernem vozišču, ni dovoljena, vozniki vozil, ki vozijo mimo po smernem vozišču za vožnjo v nasprotni smeri, pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi vozilo ustaviti. Vozniku, ki ravna v nasprotju s to določbo ZPrCP, lahko policist izreče globo v višini 300 evrov. Starše, ki bodo svoje otroke v šolo vozili z avtomobili, želimo opozoriti na to, da se sme na sprednjem sedežu prevažati otroka, ki je manjši od 150 cm, če je vgrajen zadrževalni sistem, ki je primeren otrokovi telesni masi. V vozilu, v katerem ni vgrajen zadrževalni sistem, se lahko prevaža otroka, ki je manjši od 150 cm, na sedežu, ki ni prednji. Če policist ugotovi, da se prevoz otroka ne opravlja skladno s to določbo, sme vozniku prepovedati nadaljnjo vožnjo. Udeleženci v cestnem prometu morajo v bližini šol voziti posebej previdno in upoštevati, da so otroci nepredvidljivi in razigrani, zato se od vseh pričakuje večja stopnja strpnosti do najmlajših. Vsem otrokom želijo policisti Policijske postaje Ljubljana Vič uspešen in varen začetek novega šolskega leta, voznikom pa varno vožnjo. Miroslav Kumin, vodja policijskega okoliša IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV Spodbujamo mlade in njihov razvoj Tokrat smo se odločili za prispevek o uspehih in dogodivščinah, ki jih naši mladi vaščani dosegajo na različnih interesnih področjih. Njihovi uspehi in udejstvovanja pri različnih aktivnostih niso zanemarljivi, zato radi spremljamo njihov vsakdan. Tudi z novim šolskim letom bo tako. Srečno vsem šolarjem v novem šolskem letu. Jaka Grünfeld Že 6 let je njegova strast atletika. Prva tri leta je treniral kratke razdalje (sprinte) na 60 in 200 m ter daljino, pozneje pa dodal tem panogam še met krogle in vortexa*, nato pa še met kopja. Začetki treniranja so bili pri klubu AK Špela, potem je sledil prestop v AD Mass v Ljubljani, kjer je začel delo z novim trenerjem, s katerim je zelo zadovoljen. Danes trenira met krogle, kopja, diska in vortexa (*Raketa Vortex je namenjena za metanje v daljino. Met Vortexa postaja pomembna atletska disciplina, ki je v sezoni 2009/2010 zamenjala disciplino met žogice na posamičnih in ekipnih osnovnošolskih tekmovanjih.). Koliko treninga je potrebnega za uspeh? Jaka pravi, da za zdaj zadostuje štirikrat na teden pri trenerju v Ljubljani, trikrat na teden pa doma. In dosežki? Doma prešteje že več kot 50 medalj (največ zlatih) in kar nekaj pokalov. V metu diska nosi klubski rekord v skupini U-14. Ponosno pove, da je rekord 28,80 m izboljšal najprejna 31,14 m, pred kratkim pa na 32,14 m. Na tekmovanju v Kopru je vortex zalučal kar 59,54 m. Da bi tudi na tem področju dosegel rekord, mu manjka še 5-7 m, kar bo seveda dosegel z veliko treninga. V naslednji sezoni pričakuje dobre rezultate in ima veliko željo, da popravi klubski ali državni rekord. Jaka pri svojem športnem navdušenju ne pozabi na vzornike. V metu kopja ga navdušuje Tero Pitkämäki (Finska), v metu diska Gerd Kanter (Estonija), pri metu krogle pa Christian Cantwell (ZDA). Ajda Cizej Mlada dama z ogromno obveznostmi, željami in pričakovanji o življenju. Kaj vse jo trenutno najbolj okupira v življenju, je povzela kar sama. Ajda o sebi ... Sem zelo zgovorna oseba. Prav zato se tudi vključujem v šolsko politiko ali t. i. šolski parlament. Rada pišem. Med poletnimi počitnicami sem začela pisati tudi knjigo, vendar je še nisem dokončala zaradi obilice šolskih obveznosti. Sem bolj organiziran tip človeka. Če ne poteka vse tako, kot sem predvidevala, velikokrat postanem slabe volje. Zelo rada imam živali. Doma imam 2 kužka, Boogieja in Neguja, ter muco Megi. Moji najljubši živali sta delfin in veverica. Po končani osnovni šoli bom odšla v gimnazijo. Ne vem še, kaj bi bila rada po poklicu, ne morem se še odločiti. Ajda Cizej 8 www.obcina-ig.si iz življenja vaških svetov LZ7" GLASILO OBČINE IG • september 2 01^ MOSTIŠČAR Šport ... Treniram karate trikrat tedensko (ob ponedeljkih, sredah in petkih). Zelo rada hodim na izlete v gore s svojim očkom in se nameravam v kratkem vpisati tudi na tečaj plezanja. Umetnost, kultura in druge prireditve . V šoli obiskujem angleški dramski krožek in dramsko-recitacijski krožek. Zelo rada igram v predstavah in sodelujem na prireditvah tako ali drugače. Zelo rada bi kdaj igrala tudi v gledališču ali v kakšnem filmu. Zelo rada berem knjige, predvsem tiste o alpinizmu. Moje najljubše knjige, ki ne govorijo o alpinizmu, so knjige iz Pomanjkanje vode zelo dobro poznajo prebivalci zaselka Ledine, ki so se dolgo desetletje trudili priklopiti na vodovodno omrežje, vendar je šlo s priklopom vedno nekajnarobe. Njihov vir vode so bile kapnice, v katerih pa je bila količina vode omejena in so morali zelo preudarno ravnati z vodo. Kljub racionalni rabi se je voda porabila in so začeli pogle- serije Vampirska akademija. Letos sem nastopala že na kar nekaj prireditvah po Igu in tudi v domačem kraju. 26. februarja sem tudi sodelovala v radijski oddaji na 1. programu radia Slovenija. Šola . Letos sem dobila bronasto Vegovo priznanje, bronasto priznanje iz znanja kemije, bronasto priznanje iz znanja sladkorne bolezni, bronasto priznanje iz znanja angleščine, bronasto Cankarjevo priznanje in zlato priznanje iz angleške bralne značke. Tekmovala sem še za proteusovo priznanje in priznanje iz znanja fizike. Dobra sem predvsem na področju dovati v nebo ter prosili za čim več kapljic dežja, da so se njihove kapnice ponovno napolnile. Druga možnost pa je bil telefonski klic gasilcem, ki so poskrbeli za dovoz vode. Čeprav smo zakorakali v 21. stoletje, polno najnovejše in najsodobnejše tehnologije, so na Ledinah v Škriljah, na obrobju Ljubljane, živeli tako rekoč sre- družboslovja, vendar mi tudi naravoslovne vede ne povzročajo večjih problemov. V šoli se učim tri jezike: španščino, angleščino in nemščino. Zelo težko se opredelim, a če bi morala izbrati tri najljubše predmete, bi to bili slovenščina, zgodovina in angleščina. Prosti čas in želje za prihodnost . Moj vzornik je Viki Grošelj, ker je pošteno, skromno in z vztrajnostjo dosegel veliko ciljev, ki si jih je v življenju zastavil. Poleg tega je njegovo ime tudi zapisano v knjigi alpinizma z zlatimi črkami za vse alpinistične podvige, ki jih je opravil v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. dnjeveško - brez javnega vodovoda z lastnimi vodnjaki. Od leta 2000 dalje so Ledinčani dobesedno prosili za vodo, vendar ni bilo posluha za njih na VO-KI ne na Občini Ig, zato so se organizirali ter na lastne stroške naročili meritve za izdelavo projektov za vodo, pa se je spet zataknilo pri pridobitvi soglasij za prekop lastniških cest, za izbor parcele za postavitev črpalke itd. Pravijo, da čas celi vse rane. Tako je tudi bilo. Čas je prinesel svoje in počasi se je začelo premikati. Po pogovorih z županom, ki se je aktivno vključil tudi na terenu, so lansko jesen zaropotali gradbeni stroji in začeli na dolžini Ena izmed mojih največjih želja je, da bi nekoč odšla v Himalajo in splezala na kakšen osemtisočak. Pa še za konec . Gotovo je še veliko zanimivih zgodb in težko bi vse spravili v en prispevek. Zato vam bomo v prihodnji številki predstavili še nekajzanimivih posameznikov in skupin. Svoje zgodbe ali želje nam po novem lahko posredujete po e-pošti: svsgoloselnik@gmail.com. Tudi v prihodnje bomo predstavljali uspehe in zanimive dejavnosti naših mladih (in mladih po srcu) vaščanov ter izkušnje, ki bi jih radi delili naprej. SVS Golo-Selnik več kot 700 m kopati vodovodno napeljavo na Ledinah, spomladi so že položili cevi novega vodovoda in preostalo potrebno infrastrukturo. Danes je za Ledine preteklost obračanje v nebo ob oblačnem vremenu in moledovanje za kaplje dežja. In na koncu je prav, da se zahvalimo vsem tistim, ki so vložili svoj trud, da imamo danes na naših domovih vodovodne priključke, predvsem našemu županu Janezu Cimpermanu, operativi občine ter ne nazadnje Tomu Golobu in njegovi skupini strojnikov. Marina Plantan in Dušan Kovačič Novo na Škriljah Med osnovne potrebščine, ki jih ljudje potrebujemo, sodi pitna voda, ki postaja iz dneva v dan bolj dragocen vir za življenje, pa tega ne znamo ceniti. Nekateri mislijo, da so vse dobrine, ki jih kupimo, oziroma tudi voda, na razpolago v neomejenih količinah in da se voda porablja v nenadzorovanih količinah (za zalivanje vrtov, poraba za vrtne bazene, pranje vozil ...). Ko se naenkrat pojavi težava zaradi pomanjkanja vode in je njena poraba omejena s strani organov, ki nadzorujejo njeno porabo, pa postane problem. IZ ŽIVLJENJA STRANK Piknik ob 20-letnici Slovenije SDS Letos naša domovina Slovenija praznuje 20 let, zato smo v OO SDS Ig sklenili, da ponovno priredimo piknik pri Kuharjevi kapelici, in to na praznik - 25. junij 2011. Na slovesnosti so se nam pridružili pevci Moškega pevskega zbora Ig, ki so popestrili program, poln domovinske poezije in misli o Sloveniji, Slovencih, naši domovini. Zbrane - kar rekordno število nas je bilo - sta nagovorila predsednik OO SDS Ig in podžupan Občine Ig Tone Krnc ter poslanka v Državnem zboru RS Alenka Jeraj. Na obisk je prišla nekdanja državna sekretarka na Ministrstva za šolstvo in šport ter svetnica MOL Mojca Škrinjar. Amadeja Petrič in Katja Krnc sta zapeli in zaigrali ter nas tako uvedli v družabni del srečanja. Ob klepetu in kapljici je popoldne hitro minilo in obljubili smo si, da se prihodnje leto spet srečamo. Hvala vsem, ki ste pomagali organizirati piknik. OO SDS Ig Piknik pri Kuharjevi kapelici www.obcina-ig.si 9 Pokrajinsko srečanje pevskih zborov društev upokojencev «r- DU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG 4. junija 2011 je bilo v organizaciji DU Ig v Vrbljenu 1. Pokrajinsko srečanje pevskih zborov društev upokojencev. V 14 pevskih zborih je zapelo 333 pevcev. Prireditev so s svojo udeležbo počastili tudi številni gostje, med njimi naš župan Janez Cimperman in predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak. Idejni vodja za tovrstno prireditev je bila Sonja Galanti. Prizadevno in neutrudno je osebno iskala stike z zbori in ves čas ustvarjalno sodelovala pri izvedbi. Organizacija tovrstne prireditve, še zlasti, ker smo jo prirejali prvič, je zelo zahteven projekt. Toda želja po uresničitvi pogumne ideje je vse sodelujoče zelo motivirala. Spet smo dokazali, da je s skupnim delom mogoče izpeljati vse to kakovostno, čeprav se vmes kreše tudi kakšna iskrica. Prispevek vsakega, ki je sodeloval, je bil dragocen. Kar nekaj vrat je bilo treba odpreti, da se je nabra- lo nekaj sponzorskih sredstev. To je bilo v domeni Alojza Kobala in Toneta Božiča. Zapletena logistika je bila rešena z dobrimi prijemi Toneta Žagarja. Prireditveni prostor je s svojo ekipo imenitno pripravil in pospravil Marjan Žagar, skupina Virant pa je postavila šotor. Sestrice Janželj so zaigrale in zapele pesem za dobrodošlico. Prireditev je odlično in domiselno povezovala Darinka Mazi. Poskrbljeno je bilo za dobro hrano in pijačo. Pripravile in lepo postregle so jo naše marljive prostovoljke in tudi prostovoljci. Pri vsaki mizi so se gostje in obiskovalci lahko posladkali z izvrstnim pecivom. Gospe v narodnih nošah so bile pravi okras, a največ je pomenila njihova prijazno in odlično opravljena naloga - sprejemanje in usmerjanje zborov. Številni člani so prispevali dobitke za sre-čelov. Za zabavo so poskrbeli naši Podkrimski falotje. Za trajne spomine je s kamero poskrbel Janez Vrhovec. Tudi če ne naštejem vseh sodelujočih osebno, njihov delež pri odlično izpeljani prireditvi ni nič manjši. Hvala tudi sponzorjem za prispevke. Selektor na srečanju Mitja Gobec je pozorno spremljal nastope vseh sodelujočih zborov in za sodelovanje na republiškem srečanju v Cankarjevem domu izbral Mešani pevski zbor Medis iz Črnuč. Zvenele so številne pesmi, posebej lepo tiste iz bogate zakladnice slovenskih narodnih. A ko so na koncu in zadnjič pod vodstvom zborovodkinje Me PZ DU Ig Mire Gantar zapeli vsi zbori kot eden prvi kitici Prešernove Zdravljice, smo z njimi zapeli tudi vsi, ki smo bili tam. Združila sta nas pesem in zavedanje, da smo doživeli nekaj lepega. Kakšna škoda, da vas ni bilo tam! Darinka Mazi Batagelj Foto: Janez Vrhovec Malo napetosti pred nastopom MePZ DU Ig Publika nagrajuje pravkar zapeto Tekmovanje za pokal Hribovski golaž Na sončno sobotno jutro, 18. junija 2011, je pred domom Borcev mladine v Zapotoku potekalo že drugo tradicionalno tekmovanje v kuhanju domačega golaža. Udeležilo se ga je kar deset skupin iz ižanske ter drugih občin. Vonj po čebuli je zadišal že ob 10. uri dopoldne, prvi pa so hribovski golaž poskušali številni obiskovalci, ki so med prijetnim druženjem in odličnim kosilom čakali na razglasitev. Pod budnim očesom tričlanske komisije je golaž pripravljalo deset skupin: Ekipa Polo (Višnja Gora), ekipa Rebernice, ekipa Trio-Adio, ekipa Mali Kurešček, ekipa TD Borovnica, ekipa RD Stena (Dragonja), ekipa PGD Matena, ekipa 1. TD Kurešček, ekipa 2. TD Kurešček in ekipa Turistična kmetija Petek (Visoko). Za zmago na tekmovanju stroga komisija ni ocenjevala samo okusnosti golaža, temveč tudi urejenost delovnega prostora, pripravo golaža in higieno tekmovalcev. Sveže cvetlice, Kekčev klobuk in pristen okus hribovskega golaža so zmago prinesli tričlanski skupini TD Borovnica, ki je za zmago prejela pravi kotel, v katerem bodo lahko drugo leto branili osvojeni naslov, drugo mesto je šlo v roke ekipi 2. TD Kurešček Mileni Purkat, tretje mesto pa sta si prislužila lanskoletna prvaka Mira Bitenc in Darko Cerar iz TD Kurešček. Po zanimivem kuharskem dopoldnevu in razglasitvi zmagovalcev je sledilo zabavno popoldne. Obiskovalci so lahko kupili golaž, ki so ga tekmovalci vse dopoldne pridno pripravljali, in vsi so se strinjali, da je bil prav vsak 10 www.obcina-ig.si odličen, zato je imela komisija res težko delo. Poleg tekmovalnega golaža je bilo vredno poskusiti Predsedniški golaž izpod kuhal-nice predsednika TD Kurešček in njegove soproge Milice iz 60-litr-skega kotla, ki je bil v hipu prazen. Na voljo so bile tudi druge dobrote in prav za vsakega se je našlo popolno sobotno kosilce, med drugim tudi za vegetarijance. Ob prijetni glasbi ansambla Ponos dobre volje res ni manjkalo. Turistično društvo Kurešček se zahvaljuje vsem sodelujočim skupinam in obiskovalcem za tako velik obisk in prijeten dan. Zahvaljujemo se tudi našim sponzorjem: TERRA-R.B., d. o. o., Zlatarstvo Jošt Dobravica, Gostilna Ulčar Ig, Gostilna Gerbec Ig, Gostilna Pri Jovotu Ljubljana, Copy Line Simon Železnik Vrhni-ka, His, d. o. o. Ljubljana, Gradbeništvo Mekanović Osman, s. p., PGD Golo, PGD Škrilje, Tone Šteblaj - Zapotok, Janez Nemec - Zapotok, Vojko Kikelj - Zapotok, brez katerih bi bila izvedba te prireditve precej težja. Se vidimo na naslednjem tekmovanju društev občine Ig za pokal Hribovski golaž 2012. Turistično društvo Kurešček Praznovanje državnega praznika v Petelinovih dolinah V počastitev dneva državnosti je društvo Odmev Mokrca letos organiziralo proslavo v spominskem parku v Petelinovih dolinah. Kulturni program in prijateljsko druženje sta potekala na lepo sončno soboto 25. junija. Za vse udeležence in zainteresirane se je že zjutraj začel pohod z Golega, od koder so pohodniki na mesto srečanja krenili peš. Program se je začel po prispetju pohodnikov in vseh zbranih. Najprejsmo poslušali slovensko himno, ki jo je zapel oktet Orfej. Sledil je nagovor povezovalke programa Mojce Poredoš, za njo pa je nastopil župan občine Ig Janez Cimperman. Slišali smo nekaj misli, ki jih je delil z nami ob tem dogodku, in nas spomnil tudi na vse dosežke občine v sedanjosti, ki so realizirani kljub kriznim časom. Lep nagovor vseh udeležencev in seveda zahvala županu za odziv na povabilo. S pesmijo Slovenec sem nas je oktet Orfej spomnil na to, da smo pogumen, delaven in vesel narod, ki ga vedno spremlja tudi pesem. Ne moremo mimo dejstva, da se vsaka izkušnja naroda in vsi zgodovinski dogodki izražajo tudi v njegovi sedanjosti. Brez partizanov in bitke za domovino v drugi svetovni vojni tudi osamosvojitve ne bi bilo. Nobenega dejanja naroda ne smemo podcenjevati in zanemariti, kajti brez preteklosti tudi sedanjost ne bi obstajala. Te uvodne misli je potrdila tudi slavnostna govornica Julka Žibert, predstavnica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana. Z nami je delila svoje misli o dveh pomembnih jubilejih - 20-letni-ci osamosvojitve Slovenije in 70-letnici osvobodilne fronte. Program je z deklamacijo pesmi nadaljevala mlada vaščanka z Golega Ajda Cizej. Za njo smo prisluhnili pesmi Oj, Triglav okteta Orfej, sledil pa je še nastop treh deklet iz Iške vasi. Lara in Zala sta nastopili na citrah ob spremljavi Nike na prečni flavti. Zaigrale so pesem Roža na vrtu. Kot vedno je bil tudi tokrat jasen in odločen nagovor predsednika društva Odmev Mokrca Jožeta Voznyja. Slikovito je uporabil besede, da »mora trobentati resnico, jo negovati in da ne sme dovoliti, da bi usahnila«. Predal nam je svoje misli, da bi skupaj še naprej negovali in širili resnico med ljudi. Še dve deklamaciji smo slišali. Mojco Poredoš z izbiro pesmi Vezenina in Ajdo Cizej s pesmijo Kosec koso brusi. S pesmijo so nastopajoči večkrat skušali izraziti, kar je v naših srcih. Partizanske pesmi so bile zbrane z namenom, da nam pokažejo pot tudi naprej. Tudi konec programa je spremljala glasba. Na harmoniko nam je Žan Žagar zaigral pesem Kjer lastovke gnezdijo, ob koncu pa je še enkrat zapel oktet Orfej. Sledilo je prijateljsko druženje ob hrani in pijači. Zahvala vsem organizatorjem, nastopajočim ter vsem, ki ste nesebično pomagali pri pripravi programa in njegovi izvedbi. Udeležencem pa hvala, da je ta Zbrane je nagovoril predsednik društva Odmev Mokrca Jože Vozny. dan z vašo soudeležbo uspel v slogu, kot ga je nekoč opisal naš nekdanji predsednik Milan Kučan: »Danes so dovoljene sanje, jutri pa je nov dan.« Dvajseta obletnica osamosvojitve Slovenije dokazuje, da še vedno pomnimo večno željo slovenskega naroda - svobodo in lasten košček sveta, kjer smo sami gospodar. To nam je uspelo. Z uresničitvijo lastne samostojne države. Srečno, Slovenija! Mojca Poredoš in Andreja Car Marijan Društvo Odmev Mokrca Foto: Andreja Car Marijan www.obcina-ig.si 11 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2011 8. Pohod po mejah občine Ig Ijvt) ^DRUŠTVO ~ FRAN GOVEKAR IG Društvo Fran Govekar Ig s Planinskim društvom Krim in Društvom Odmev Mokrca je 25. in 26. junija 2011 v počastitev dneva državnosti organiziralo že 8. pohod po mejah občine Ig. Zbrali smo se na najvišji točki občine na Krimu. Pobrali smo star-tnino, razdelili spominske majice, odložili večji del prtljage v spremljevalni avto in se začeli spuščati proti Ustju. Spuščali smo se vse do Vrbice in v prav kratkem času premagali več kot 800 višinskih metrov - k sreči navzdol. Po krajšem postanku smo se začeli vzpenjati proti Kobiljeku in Petelinovim dolinam. Spotoma smo našli lepo zbirko jurčkov. V Petelinovih dolinah so člani Društva Odmev Mokrca malo zavlačevali začetek proslave, ki so jo pripravili ob prazniku, saj je bil v naših vrstah eden od nastopajočih. Pohodniki smo slovesno vkorakali na prizorišče, Pavel se je priključil oktetu in proslava se je lahko začela. Z domačo pesmijo, harmoniko in deklamacijami smo lepo počastili praznik. Sledili so golaž in nekaj domačih dobrot, vendar se tam nismo mogli zadrževati predolgo, saj nas je čakala še dolga pot. Pridružila se nam je petošolka Eva Smole in v nadaljevanju junaško premagovala pot, ki nas je vodila po Mokrcu do Logarnice, kjer smo imeli krajši počitek. Nadaljevali smo proti Kureščku. Tam je bil duhovni seminar patra Jamesa Manjackala, zato smo pot kar nadaljevali, le mimogrede smo ujeli nekaj misli iz patrovega nagovora. Na Visokem smo se pod lipo sredi vasi malo osvežili, že po nekaj korakih nadajevanja pa nas je ustavil domačin in nam ponudil pijačo. Razložil nam je, da se njihova domačija imenuje pri Krogarju, priimek pa imajo Šteblaj. Ižanski Krogarji z istim priimkom izhajajo iz te domačije na Visokem. V nadaljevanju poti smo si pasli oči na lepi pokrajini, pogled nam je segal tudi čez občinske meje, kot na dlani smo videli Turjak, Ahac, Vrh na Želimljami. Prečkali smo potok Mrzli Bršljanovec in kmalu prišli do Rogatca, kjer nas je že čakal naš intendant Franc Klobasa z malico in pijačo. Zaradi našega gostovanja pri proslavi in golažu v Petelinovih dolinah je imel prosto celo dopoldne in še del popoldneva. Po malici smo si v nahrbtnike naložili še nekaj pijače in se po grebenu Strmca začeli spuščati proti Želimljem in nadaljevali proti Rogovili. Tu smo nameravali prenočevati, vendar smo se dogovorili, da pot nadaljujemo do počivališča v Mahu. Napovedoval se je vroč naslednji dan, vročino pa je na razgaljenem Barju najtežje prenašati. Na počivališču nismo imeli sreče, saj je tam že žurirala skupina mladcev. Ustavili smo se ob betonskem mostu, kjer smo se okrepčali z dišečo večerjo, ki nam jo je pripravila Stanka Smole. Postavljati smo začeli šotore, toda fantje so se odločili, da gredo še na veselico v Brest, dekleti pa sva šli prenočevat domov. Ob sedmih smo se spet zbrali, pozajtrkova-li in se napotili naprej. Eva si je za nadaljevanje izbrala domačo posteljo, tudi Dušana ni bilo, pridružila pa se nam je Alenka. Mimo Grmeza, Hauptmanc in Kozlarjeve gošče smo prišli do opazovalnice ptic, jo prečkali ter se usmerili proti Brestu in Tomišlju. Tu smo se srečali z oskrbovalno ekipo, se namalicali, saj nas je čakal še naporen konec - vzpon na Krim. Proti pričakovanju smo potrebovali le malo več časa kot običajno in že smo bili na vrhu. Tu smo imeli kosilo. Potem smo se razšli z željo, da se spet vidimo na naslednjem, devetem pohodu. Zahvaljujemo se Občini Ig, Društvu Fran Govekar, Planinskemu društvu Krim, Društvu Odmev Mokrca za organizacijo, Marjanu in Pavlu pa za vodenje. Zahvaljujemo se tudi Gostilni Ulčar za pijačo, oskrbnikoma na Krimu za prijazno postrežbo, posebno pa oskrbovalni ekipi gospodu in gospe Klobasa ter Stanki Smole za dobro večerjo in zajtrk. Pa še udeleženci 8. pohoda po mejah občine Ig: Marjan Ciber, Pavel Cimperman, Alenka Križman Černič, Tončka Jeraj, Tončka Strle, Stane Babič, Dušan Bivic, Andrej Bolha, Nejc Cimperman, Anže Može in deloma Eva Smole. Tončka Jeraj Tekmovanje koscev in grabljic Zahvala sponzorjem tekmovanja koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, ki je bilo 11. junija 2011: Terra-R.B. d. o. o., Ljubljana KIG d. d., Ig Kožag d. o. o., Iška vas E. Leclerc, Ljubljana, Prigo d. o. o., Brezovica, Supernova Rudnik, Ljubljana Semenarna Ljubljana d. d., Ljubljana Unichem d. o. o., Sinja Gorica Foto: Matjaž Zupan, Maruša Švigelj Bernarda Janežič je osvojila 3. mesto med grabljicami posamezno. GLASILO OBČINE IG • september 2011 MOSTIŠČAR Turistično društvo Iška vas Odprtje ižanske ceste 22. junija 2011 se je na parkirišču pred bencinskim servisom zbralo precej ljudi. Končno se je zgodilo odprtje obnovljene ižanske ceste in na tem pomembnem dogodku za vse krajane občine Ig je s svojo stojnico sodelovalo tudi naše društvo. Sonce je močno pripekalo, zato so krajani, povabljeni, župan in tudi Patrick Vlačič, minister za promet, z veseljem okusili ponujeni hladni bezgov napitek, ki so ga pripravile članice društva. Minister si je z zanimanjem ogledal izdelavo predpražnikov iz ličkanja, v spomin na Ižance pa mu je naša vaščanka izročila ličen predpražnik. Tat na delu v Iški vasi Junija smo na našo žalost ugotovili, da je nekdo vzel rože in korita iz kozolčka pred Domom krajanov v Iški vasi. Upamo, da si je oseba, ki je to storila, polepšala okna ali balkon, s tem pa nam prihranila delo in čas. Za to bizarno dejanje nimamo lepih besed, zato sporočamo le, da drugo leto sadimo kaktuse ali bodečo nežo! Karmen Kavčič TD Iška vas Tako so delali nekoč Čeprav gre poletje počasi že h koncu in nam je junijski dogodek Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic v Vrbljenah že malo ušel iz spomina, si naše društvo vseeno želi predstaviti sodelovanje na tej prireditvi. Društvo se zelo trudi ohranjati stare običaje in iztrgati iz rok pozabe opravila, s katerimi so se nekoč ukvarjali kmečki ljudje v Iški vasi. Zato smo člani društva ob stojnico povabili starejše kra- jane vasi, ki so obiskovalcem z veseljem prikazovali izdelavo različnih uporabnih reči. Večji in manjši predpražniki iz ličkanja ter njihovo spletanje so pritegnili veliko pozornost, izdelave se je pohvalno priučila tudi vnukinja domačinke. Posebnost vasi pa so zagotovo s srobotom tesno povezane suhe deščice, t. i. kolobarčki, ki so jih nekoč vaščani izdelovali in prodajali ljubljanski gospodi, da si je z njimi zakurila v peči. Ljudje so z zanimanjem opazovali najstarejšega iškavrca, kako je s posebno napravo razklal lesene panjičke v deščice in jih povezal, tako da je nastal ličen kolobarček. Kako pa so si v letih po drugi svetovni vojni domačini prislužili dodaten dinar, so vrli možje nazorno prikazali s pripomočkom, s katerim so iz nehranljive krme spletali snope oz. kite. Osem metrov dolgo korito so napolnili z ločkom, ga zataknili za kavelj na koncu korita in si navlažili roke, da jih loček ni porezal. Kavelj je bil pritrjen na ročno kolo, in ko se je to zavrtelo, se je mrva začela urno obračati, roke so jo morale kar spretno loviti, in začela je nastajati kita, ki so jo večkrat prepognili in povezali z vrvjo. Kite so morale biti čedne pa tudi debele in težke. Spleteno seno so s konjskimi vpregami odpeljali na ljubljansko železniško postajo, od tam pa je šlo z vlakom proti Beogradu za polnjenje žimnic za potrebe vojske. Leta 1961 so zadnjikrat poslali pošiljko snopov na jug. V etnološki povorki so se domačini predstavili s pripravo na košnjo nekoč. Da se je to opravilo lahko začelo, je bilo treba poklepati koso in popraviti zob na grabljah, lesene vile v rokah spretnega kmeta pa so že komaj čakale, da pokošeno travo obrnejo in iz suhega sena naredijo kopice. Seveda pa prazen žakeljne stoji pokonci, zato jim je po napornem delu domača gospodinja ponudila okusno malico. Ponudila pa jo je tudi ižanskim koscem in grabljicam, ki so na tekmovanju dosegli odlični dve tretji mesti. Ker je bilo od 14 tekmovalcev kar osem članov našega turističnega društva, bi v imenu teh pohvalila občino Ig za dobro organizacijo prireditve ter se v imenu društva zahvalila županu za povabilo na srečanje in podelitev priznanj. Sonja Žagar TD Iška vas Foto: Špela Žagar /J S društva MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2011 Četrt stoletja delovanja Konjerejskega društva Krim V nedeljo 17. julija 2011, je na hipodromu Vrbljene pri Igu potekala zdaj že tradicionalna velika konjeniška prireditev, letos s poudarkom na 25-letnici uspešnega delovanja našega društva. Ob tej priložnosti smo člani in članice pripravili slovesnost, na kateri smo podelili priznanja društvom, klubom in ustanovam za dolgoletno sodelovanje. Naši ustanovni člani pa so prejeli priznanja za dolgoletno delo in njihov prispevek v društvu. Sledila je častna povorka jaha-čev, kočij, vpreg in kasaških vpreg. Svečanostje odprl predsednikJože Škulj, ki je po končanem govoru predal besedo županu Janezu Cimpermanu, ki je po nagovoru podelil visoko občinsko priznanje našemu društvu. Tretji slavnostni govornik je bil predsednik KGZS in ZDKCS (Zveze društev kasaške centrale Slovenije) Ciril Smrkolj, ki je tudi predal prelepo darilo našemu predsedniku. Slovesnost smo končali s prav posebno jubilejno dirko dvovpreg, v kateri so nastopili le naši člani. Ob 16.30 smo že bili priča startu prve kasaške dirke, posvečene našima prezgodaj preminulima članoma Slavki Vrhovnik in Francu Pircu, ki je bil tudi eden izmed ustanovnih članov Konjerejskega društva Krim. V razburljivem finišu je prvi skozi cilj prikasal štiriletni kastrat Samurajz Milanom Plečkom. Tudi naslednja kasaška točka je bila memorialna. V tej dirki, posvečeni Srečku Pristavcu, se je pomerilo pet vrhunskih kasačev, zmago pa je slavila kobila Lepotica na vajetih Martina Marsa iz Šentjerneja. Zmago v tretji dirki je osvojil tandem Pantera in Janez Zaletelj, ki je v intervjuju povedal, da še vedno najraje tekmuje prav na našem hipodromu. Šest izbranih kasačev je v četrti dirki gledalce dvignilo na noge in sodniški zbor si je moral pomagati s posnetkom fotofiniša za določitev plasmajev prvih treh. Gledalcem pa je adrenalin najbolj dvignila zadnja - najhitrejša dirka, ki vsako leto poteka pod pokroviteljstvom Občine Ig. Zmagovalec Markiz Peški z voznikom Damjanom Pucljem je dosegel čas 1.20,3. Enak čas je dosegla tudi dru-gouvrščena kobila A Mystery, katere lastnica je naša članica Alenka Pirc, kar pomeni, da smo ponovno proučevali fotofiniš. Za razmere našega hipodroma so to odlični kilometrski časi, pa čeprav je pred leti na naši stezi Jasin GL z Romanom Jerovškom postavil rekord steze 1.18,8, ob tem pa dosegel svojo življenjsko - 60. zmago. Po kratki predstavitvi traktorjev Kubota (enega naših sponzorjev) smo vsi napeto pričakovali start dvovpreg konjslovenske hladnokrvne pasme. Razdaljo 1.200 metrov sta v kasu najhitreje pretekla Hašvika in Vala, katere voznika sta bila brata Anton in Miran Gorc iz KD Radohova Vas. Srebro v tej dirki sta si privozila Miro Hlebš in Uroš Zupančič z žrebcem Lemežem in kobilo Linosko, z razdaljo 20 m sta kot tretji skozi cilj prikasali kobili Kunda in Malojka z voznikoma Valentinom Zupanom in Janezom Vidicem iz KK Stol Žirovnica. Celoten konjeniški spektakel na našemu hipodromu je končal Jani Krmac s prikazom dela naravnega konjarstva. Prireditev sta povezovala Jani Šivc in Stane Werbole, ki sta se kot tandem odlično ujela. Svečani del prireditve je vodil Jani Šivc in nas s svojim žametnim glasom popeljal skozi 25-letno zgodovino društva. Napovedovanje kasaških dirk pa je prevzel Stane Werbole, za katerega vemo, da je velik poznavalec in ljubitelj kasaških dirk. Večina ljudi je po končanem uradnem delu ostala med nami, saj je sledila še veselica z Ansamblom Ponos, ki nas je zabaval še pozno v noč. Naslednje jutro po prireditvi so se naši marljivi člani in članice spet zbrali na hipodromu na delovni akciji, da so okolico in hipodrom uredili in počistili, za kar jim gre velika zahvala. V upanju, da nam bo naslednjih 25 let uspelo delovati vsaj tako dobro, kot nam je do zdaj, se bomo pripravljali na naslednje prireditve, ki jih je v letošnjem letu še kar nekaj. Vabljeni ste, da se nam ob prireditvah pridružite, saj je pri nas pod Krimom vedno lepo. Člani in članice pa poskrbimo, da dobra volja in zabava nikoli ne manjkata. Nina Pirc KD Krim Foto: Kaja Špruk Mreža javnih učnih vrtov Mule, društvo za celostno bivanje, si prizadevamo za Mrežo javnih učnih vrtov. V okviru te pobude organiziramo projekte, v katerih omogočamo zainteresiranim, da se na praksi v tujini seznanijo z različnimi pristopi, kako ljudi motivirati k samooskrbi, predvsem pridelavi hrane. V letu 2010/2011 je tako deset žensk obiskalo francosko mrežo 110 vrtov Reseau Cocagne in se pri njih usposabljalo. Posebnost njihovega pristopa je, da so to vrtovi za socializacijo. Izkušnje bomo udeleženke predstavile oktobra tudi na Igu s predavanjem z delavnico. Projekt je sofinanciral evropski program za vseživljenj-sko učenje Leonardo da Vinci. V letošnjem letu smo začeli mednarodni projekt F.I.G.E. - Food is Garden Edible, v katerem smo Irska, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Madžarska in Slovenija. Tudi ta je sofinanciran iz evropskega programa za vseživljenjsko učenje, tokrat Grundtvig - Učna partnerstva. Predsednica društva Mule Nataša Bučar Draksler sem koordinatorka projekta in idejna vodja. V dveh letih bomo omogočile vsaj 24 obiskov v preostalih partnerskih državah posame- znikom iz vse Slovenije. Ogledali si bomo terapevtski vrt, vrt na mestnih zelenicah, vrt za socializacijo, ekološko vas in slovenske vrtače ter primere vaškega sveta, kjer so danes vrtički. Prvo pripravljalno srečanje vseh partnerjev bo konec septembra v Todmordnu v Veliki Britaniji, ki je znan po Incredible Edible Todmorden - iniciativi krajanov za samooskrbo do leta 2018. Poletne počitnice sta izkoristila angleška predstavnika Helen Cook in Nick Green za obisk Iga oz. Slovenije. Njihov pristop k motiviranju ljudi, da si sami pridelajo hrano lokalno, sta na kratkem srečanju predstavila tudi na obisku pri županu občine Ig. Angleža sta bila presenečena, da ima skoraj vsaka hiša na vrtu sadno drevje in zelenjavni vrt, navdušena pa ste bila tudi nad naključnim srečanjem z vrtič-karicama Mihaelo in Pepco na Igu. Tak primer skupnega vrta je ideal za Angleže, saj v nekaterih krajih tudi do sedem let čakajo na gredice. V Sloveniji se bomo udeleženci projekta srečali trikrat: - V marcu 2012 bodo vsi vodje projekta iz vseh partnerskih držav obiskali ižansko občino, saj bo takrat naslednje srečanje delovne skupine. - V juniju 2013 bomo v Sloveniji organizirali delavnico, predava- nje in ekskurzijo za tuje obiskovalce. - Julija 2013 bomo imeli v Sloveniji tudi zaključno srečanje. O možnostih, da podelite svoje izkušnje, vas bomo sproti obveščali v Mostiščarju, lahko pa nas spremljate tudi prek spletne strani društva www.srce-me-povezu-je.si/drustvo-mule. Nataša Draksler Bučar Mule, društvo za celostno bivanje KULTURA Likovna delavnica društva Sožitje V soboto, 4. junija, smo slikarji Zinka Srebrnak, Zvonko Dobovšek, Julijana Peršič in Anita Indihar Dimic pomagali našim kolegom slikarjem iz Škofljice izpeljati uspešen dobrodelen dogodek. Gostili so ljudi s posebnimi potrebami iz Društva Sožitje Kranj. Mlade prijatelje so povabili na likovno delavnico na ranč Smrečje, da sami ustvarjajo slike, ki so zdaj na prodaj. Ves denar od prodanih slik bo podarjen njihovemu društvo Sožitje za nakup likovnega materiala. Okoli 10. ure so z avtobusom prispeli z nekaterimi starši, predsednico društva in mentorji. Z nasmehom na obrazu in toplino v očeh so pokazali, kako veseli so vabila. Hitro smo se predstavili in vsak izmed njih si je izbral enega izmed nas za svojega mentorja. Skupaj smo segli po platnih in čopičih z živimi barvami. Začeli so ustvarjati in tako so nastajala zanimiva, posebna, drugačna dela. Med našim druženjem so nas razveselili z zborom Od A do Ž in zapeli nekajdomačih ljudskih pesmi. V plesnem nastopu sta blestela Eva in Luka. Z obiskom nas je navdušil Rok Ferengja, ki so ga mladi ustvarjalci z navdušenim vzklikanjem sprejeli. Skupaj smo zapeli znano skladbo Vsajmalo sonca. Peli so in se neskončno veselili. Ta dogodek nam bo ostal v lepem spominu. To so preprosti, topli ljudje brez predsodkov in laži. Slike so bile že na ogled na gradu Lisičje, zdaj pa so v knjižnici Škofljica do 6. septembra 2011. Zbrana denarna sredstva so predali na proslavi 10. 9. 2011 ob občinskem prazniku Občine Škofljica. Likovno kolonijo sta vodila Tatjana Ferengja in Žiga Bratoš. Anita Indihar Dimic www.obcina-ig.si 15 Srečanje pevskih zborov Krim 2011 9. srečanje pevskih zborov na Krimu je bilo letos še posebej slovesno, saj naša domovina Slovenija praznuje 20. rojstni dan, česar smo se ob tej priložnosti spomnili. Tudi tokrat so se lahko najbolj navdušeni - in teh nas je bilo kar nekaj - na Krim odpravili peš iz Iške. Ob 11. uri smo imeli sv. mašo za domovino, ki jo je daroval tomišeljski župnik Srečko Golob, s petjem pa so jo polepšali cerkveni pevci z Iga in Tomišlja. Že med mašo, pa tudi po njej je zbrane s svojo pesmijo razveselila legenda slovenske popevke Elda Viler. Po sv. maši sta podžupan Občine Ig Tone Krnc in župan Občine Brezovica Metod Ropret zasadila lipi v čast 20-letnici Slovenije, župnik Srečko Golob pa ju je blagoslovil. Tako sta zdaj na vrhu Krima dve lipi, ki nas bosta spominjali na letošnje leto, ko Slovenija praznuje, v prihodnjih letih in desetletjih pa bo srečanje pevskih zborov lahko potekalo v njuni senci. Lipa je močno vsidrana v slovenski zavesti, saj je povezana z nekaterimi obredi in šegami pa tudi z vaškim pravnim, političnim in družabnim življenjem. Še v srednjem veku ni bilo po slovenskih krajih nobene cerkve, gradu ali vasi, trga in mesta brez lipe. Lipa je bila vseskozi deležna velikega spoštovanja ne le pri kmetu, ampak tudi pri plemstvu in meščanstvu. Vaške lipe so bile sajene v središču vasi, običajno v bližini cerkva. Že pred Karlom Velikim (8. stoletje) je imela lipo vsaka slovenska vas. Lipov list ali lipa se je tako pojavila v tistih časih na vladarskih pečatih in na pečatih mest. Sprva so se pod njeno močno krošnjo zbirali vaški veseljaki ter razsojali in odločali o skupnih zadevah. Pod lipo so potekala vaška zborovanja in se razsojale pravde. Prastara slovenska navada je določala, da so pri pomembnih odločitvah županu stali ob strani vaške starešine. Pozneje je lipa nadomeščala radio, televizijo in časopise, sajso se vaščani zbrali pod njeno košato krošnjo ter prebirali uradne novice in razglase. Pod vaško lipo so ljudje radi zapeli, zaplesali in poveselili. Lipa ima tako v pretekli in polpretekli zgodovini naše dežele pomembno vlogo: - V času turških upadov so ob vsaki zmagi nad Turki posadili lipo, lipa je igrala vlogo mejnega kamna oziroma mejnika. - Pod lipo v Hruševju pri Postojni si je običajno odpočil naš slovenski literarni junak Martin Krpan, ko je tihotapil sol. - Martin Krpan je s kijem iz mehke lipovine premagal Brdavsa in tako rešil Dunajčane pred njim. V bližini Postojne je pri Predjami lipa, pod katero je bil pokopan roparski vitez Erazem Predjamski. Z lipo je povezan tudi slovenski legendarni kraljMatjaž, ki spi s svojo vojsko v gori Peci in ki naj bi nekoč zaživel na istem polju pri isti lipi, kjer je bil poražen, premagal svoje sovražnike in potem osvobodil deželo. Po zmagi bo lipa spet ozelenela in pod njeno košato krošnjo s sedmimi vrhovi bodo ob kamniti mizi sklenili mir. - V vasi našega najvišjega slovenskega pesnika Prešerna - Vrbi -stoji lipa, okoli katere je bilo 16 kamnov, prav toliko, kolikor je bilo v vasi kmečkih gospodarjev. Najprej je pesem zadonela iz ust domačinov Moškega pevskega zbora Ig, organizatorjev vsakoletnega srečanja. Sledili so pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig ter pevski zbor Lastovke iz Grosuplja. Še z nekaj pesmimi nas je razveselila Elda Viler, nato pa smo v prijetnem klepetu končali 9. pevsko srečanje. Društvo Fran Govekar Ig se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k izvedbi 9. srečanja pevskih zborov na Krimu: Občini Ig, Občini Brezovica, podjetju Kožag, d. o. o., Jošku Kraljiču. Veseli smo, da smo s pesmijo praznovali rojstni dan naše domovine. Alenka Jeraj kultura_ GLASILO OBČINE IG • september 2011 | MOSTIŠČAR Slikarska razstava Ines Mencej - prostori trenutka Slikarska razstava nadarjene diplomirane slikarke Ines Mencej je bila na ogled v knjižnici Ig med 18. julijem in 28. avgustom. Ines Mencej je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, ker se je že od osnovne šole dalje navduševala nad zgodovinskimi filmi, ki so uprizorjeni z zanimivo kostumografijo, s tem pa se je navdušila nad oblikovanjem oblačil. Skozi to se je na oblikovni šoli pobliže spoznala z risanjem in svojo pot nadaljevala s študijem slikarstva na Visoki šoli za risanje in slikanje. Leta 2009 je z odliko diplomirala pri prof. Darku Slavcu ter že med študijem sodelovala na večjih skupnih in samostojnih razstavah v Ljubljani, Italiji ter na Kitajskem. Na odprtju, kjer je umetnica predstavila svoja izjemna abstraktna dela laikom in strokovnjakom, se je zbralo veliko ljudi. Razstava Prostori trenutka predstavlja slike, ki so si med seboj podobne, vendar se razlikujejo v tehniki, kompoziciji, izboru barv, kontrastih ... Vsaka slika ponazarja določen prostor, ki je nastal v trenutku slikanja, iz tega izvira tudi naslov razstave. Abstraktne podobe so likovno in kompozicijsko umeščene v format, kjer so uporabljene različne likovne tehnike in različni materiali. Kot pravi avtorica: »V slikah se pojavlja vzorec mehkega prehajanja svetlobe v temo. Navdihujejo me učinki barvnega kontrasta, komplementarnih barv ter kontrast hladnih in toplih barvnih tonov. Barve so si običajno nasprotne, redkokdaj harmonične.« Raziskuje tudi klasične slikarske tehnike ter motiviko - to so predvsem olja na platnu, kjer raziskuje klasični portret, akt pa tudi študije in reprodukcije del znanih mojstrov. S tem razvija obrtniško slikarsko znanje, medtem ko abstrakcija nakazuje predvsem ustvarjalni in umetniški razvoj. Mnogo njenih del že krasi stene domov, ki jih poživijo in napolnijo z novim življenjem in energijo. »V slikah poskušam ujeti občutek stika same s seboj, svetom okoli sebe, naravo in vesoljem. Navdihujejo me nova spoznanja o sebi in svetu. Prevzame me odkrivanje pomena intuitivnih podob, ki se nezavedno pojavijo na platnu, povezanost narave, univerzuma in človeka ter stika s svojim bistvom, mislimi in intuicijo. Odkrivanje neznane poti do novih idej in novih spoznanj. Z vsako novo sliko se mi odpre nov svet . Svet novih doživetij, novih spoznanj in novih pomenov,« še dodaja slikarka. Slika tudi po naročilu, pripravlja darilne programe unikatnih umetniških del, primernih za rojstne dneve, obletnice in druge posebne priložnosti. Predvsem pa dela to, kar jo iskreno veseli ... Ines je članica likovne skupine Društva Fran Govekar Ig in ob prvi samostojni razstavi na Igu ji iskreno čestitamo ter želimo še veliko barv in optimizma, ki ji ga že zdaj ne manjka. Razstava se s 1. septembrom 2011 seli v kavarno Knjižnice NUK v Ljubljani, ki bo na ogled do konca septembra. Vabljeni! Vesna Mielitz Ines predstavlja svojo sliko. KOTIČEK ZA MLADE Konec za še eno generacijo - valeta 2011 V torek, 14. junija 2011, je v prostorih Osnovne šole Ig potekala slovesnost ob odhodu še ene generacije devetošolcev. Poslavljali so se še zadnji učenci, ki so s sedmimi leti vstopili v osemletno osnovno šolo, končali pa devetletko. Nasmejani, skrbno urejeni in morda le s kančkom treme so učenke in učenci devetih razredov v spremstvu razrednikov prikorakali v dvorano. Gašper Štrumbelj in Jaka Šauer sta suvereno prevzela vlogo povezovalcev in nas spretno vodila skozi skrbno pripravljen program. Vse skupajse je začelo s himno in prikazom plesnih veščin, ki so jih učenci pilili na plesnih vajah med šolskim letom. Ravnateljica OŠ Ig Stanka Rebolj in župan občine Ig Janez Cimperman sta nagovorila navzoče. Učenkam in učencem sta zaželela obilo uspehov na nadaljnji življenjski poti. V nadaljevanju je sledila predstavitev razredov, nagovor razrednikov (naloge razrednika 9. b je v zadnjem mesecu prevzel Janez Kovač zaradi bolniške odsotnosti razredničarke 9. b Danice Terčon), podelitev spričeval in zahvala učencev. Učenci 9. a so humorno uprizorili informativno oddajo 6 ur, učenci 9. b pa so z duhovitimi rimami, ki so jih napisali drug o drugem, nasmejali navzoče. V drugem delu je sledila podelitev pohval in priznanj za dosežke na posameznih področjih. Priznanja so učencem podelili mentorji. Srebrno priznanje iz angleščine sta prejela Jaka Šauer in Gašper Štrumbelj, srebrni priznanji iz matematike in iz znanja o sladkorni bolezni je prejela Sabina Ugovšek, srebrno priznanje iz fizike pa Nik Javoršek in Jaka Šauer. Priznanja s knjižno nagrado za osemletno sodelovanje pri bralni znački iz slovenščine so prejeli Matic Dobrovoljc, Eva Kramar, Žan Smrekar, Katja Sušelj in Sabina Ugovšek. Zlata in srebrna priznanja za sodelovanje pri angleški bralni znački so prejeli Matic Dobrovoljc, Eva Sešek, Katja Sušelj in Sabina Ugovšek. Priznanje s knjižno nagrado za večletno sodelovanje v pevskem zboru pa so prejele Lucija Černe, Tjaša Golob, Anka Grmek in Ana Sterle. Priznanje za odličnost v znanju je priznanje, ki ga prejmejo tisti učenci, katerih povprečna ocena ob koncu šolskega leta je vseh osem let dosegala ali pa presegala vrednost 4,5. Priznanje za odličnost v znanju skupaj z nagrado, ki www.obcina-ig.si 17 jo je prispevala občina, so učencema podelili ravnateljica, župan in razrednika. Sabina Ugovšek in Jaka Šauer sta se nato vpisala tudi v knjigo odličnosti. Celoten program je z glasbenimi točkami prijetno popestril mladi harmonikar Urban Kraševec. Uradni del se je tako počasi približeval koncu. Učenci so se ob koncu prireditve z vrtnico zahvalili vsem učiteljem in staršem za njihov trud, skrb, spodbude in razumevanje, slovesnost pa so končali s pesmijo Ustavil bi čas. Zadnji del večera je potekal v prijetnem druženju, fotografiranju in klepetu. Kulinarični del so uspešno izpeljali gospod Zelko in njegova ekipa. Učenci pa večera še niso končali. Mudilo se jim je na zabavo, na 'after party', kot so jo poimenovali, ki so si jo organizirali kar pri gasilskem domu na Igu. Tam so se sprostili in se po svoje še dolgo veselili konca osnovne šole. Karmen Zorko, Janez Kovač Fotografiji obeh razredov, ki sta zaključila šolanje, objavljamo na str. 35. Skupinski ples devetošolcev Skupaj smo zapeli pesem Ustavil bi čas. Konec šolskega leta 2010/2011 V četrtek, 23. junija 2011, smo se učenci, učitelji in starši ob 17. uri zbrali v športni dvorani na Igu, da bi svečano proslavili dan državnosti, 20. rojstni dan slovenske države in konec šolskega leta s podelitvijo srebrnih in zlatih priznanj z različnih predmetnih področij. V kulturnem programu so sodelovali člani otroškega in mladinskega pevskega zbora, učenci izbirnega predmeta ansambelska igra, plesalke, harmonikarica, učenci podružnične šole Iška vas, učenci ekoturističnega krožka ter učenci sedmega in osmega razreda s prikazom poučevanja tujih jezikov -angleščine, nemščine in španščine. Letošnje šolsko leto je drugačno tudi po tem, da svoje delo končuje dolgoletna ravnateljica OŠ Ig mag. Stanka Rebolj. V imenu učencev so se ji za vso skrb in pomoč zahvalili osmošolci, v imenu učiteljev in drugih zaposlenih na naši šoli pa učiteljica Janja Fric Cimerman, ki ji je posvetila pesem, pre-pesnjeno po pesniku Ivanu Minattiju - Ti si drevo. Preden smo se odpravili na težko pričakovane počitnice, so zbrane v dvorani ogrele še pevke skupine Foxy teens in nekatere zvabile tudi na plesišče. Učencem in staršem želim čim lepše počitnice z željo, da se polni elana in dobre volje srečamo spet 1. septembra v novem šolskem letu. Slavica Čergič OŠ Ig Foto: Barbara Oblak ISKA VAS TD Iška vas vabi otroke, stare 6 let in več, v Občini Ig na tečaj folklore, ki se bo začel v mesecu septembru v dvorani gasilskega doma v Iški vasi pod vodstvom mentorice iz folklorne skupine Emona. Vabljeni tudi harmonikarji ki bi spremljali mlade plesalce. Prijave zbiramo do 20. septembra. Možnost predstavitve plesne skupine bo 5. 9. 2011 v OŠ Oskar Kovačič na Rudniku. Dodatne informaci telefon 031/263-045 (Karm^ 18 www.obcina-ig.si Odnos do vseživljenjskega učenja in temelji vrednot se oblikujejo v družini. V osnovni šoli iskrica ustvarjalnosti vzplamti v življenje ali ugasne, dostop do znanja se lahko uresniči ali pa ne. V osnovni šoli sleherni med nami pridobiva orodja za razvoj razuma in domišljije, sposobnosti za presojanje, nauči se biti radoveden in razvija čut odgovornosti do sebe, drugih in okolja. Če učenje poteka v urejenih in sodobno opremljenih prostorih, je delo prijetnejše in rezultati ugodnejši. Naši starši, zaposleni v šoli in občani uspešno sledimo tem ciljem. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj, ker smo v 33 letih skupnega dela ustvarjali odnose in šolo, na katero smo upravičeno ponosni. Mag. Stanka Rebolj Skupinska slika osnovne šole Ig Pekli ^ ■ .^амш VAS smo koruzo TD Iška vas je tudi letos za najmlajše pripravila koruzni piknik. V petek, 12. avgusta, smo na Produ kljub veliki pripeki sonca pripravili večje ognjišče. Najmlajši so v spremstvu staršev z velikim veseljem olupili koruzo, nataknili smo jih na palice (iznajdljivost staršev je bila pohvalna, saj so si za vrtanje lukenj v koruzo pomagali kar z vrtalnikom ) in že je zadišalo po pečeni koruzi. Po nekajurnem pečenju koruze so bili naši želodčki napolnjeni z zlato zapečenimi zrni, ognjišče je ugasnilo in zadovoljni smo odšli domov. Hvala vsem, ki ste se udeležili koruznega piknika. Prihodnje leto se spet vidimo. Zahvaljujemo se kmetiji Janežič iz Iške, ki nam je tudi letos podarila koruzo. Milena Hvalič-Arhar TD Iška vas www.obcina-ig.si 19 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2011 Koliščarski tabor 2011 Z vseh strani so prihajale prijave na koliščarski tabor in na sončen avgustovski petek se nas je zbralo poleg mentorjev Alenke Jeraj, Vesne Mielitz, Mohorja in Jožice Demšar ter Nine Krže 22 otrok iz različnih delov Slovenije od Kopra, Krškega, Domžal in Ljubljane do sosednje Škofljice. Skupajs starši so postavili šotore, nato pa s taborniki rodu Podkovani krap spoznavali veščine ter izvedeli veliko novega. Naučili so se, kako zakurimo ogenj s kresilno palčko oz. brez vžigalic, poskusili banane s čokolado in sodelovali v taborniških igrah. Kar žalostni smo bili, ko so taborniki odšli od nas. Še enkrat se jim zahvaljujemo za sodelovanje in jih že zdaj vabimo na tabor 2012. Za večerjo smo imeli golaž, ki sta ga vse popoldne kuhali Alenka in Vesna. Moram priznati, da je bil kar dober, čeprav ga je nekaj 'ušlo' iz kotla. Po večerji smo posedli ob ognju in se predstavili ter povedali, kaj koga zanima, kaj ima rad ... Zaradi razburjenja in novih poznanstev se je iz šotorov še krepko čez polnoč slišal smeh in pogovor, kar je tudi prav, saj so tabori namenjeni prav temu -spoznavanju novih ljudi. V sobotno jutro nas je prebudilo sonce in po umivanju zob ter zajtrku smo bili pripravljeni na druženje s pticami. Z nami je bil Dare Fekonja, član društva za opazovanje in proučevanje ptic, ki je pozno ponoči nastavil mreže, v katere so se zjutraj ujeli različni ptiči. Dare ptice obročka, kar pomeni, da jih šteje in zabeleži osnovne podatke - težo, širino kril in spol, če se da, pa tudi starost. Ugotovili smo, da to sploh ni naporno delo pa tudi za ptice ne preveč boleče. Od blizu smo spoznali črnoglavke, kosa, taščice, kobiličarja ... Vsak od nas je vsaj eno ptico spustil, da nas bo še naprej razveseljevala s svojim petjem. Po tem smo nadaljevali delo v dveh delavnicah. Pod vodstvom Anite Indihar Dimic so otroci izdelovali izdelke iz gline, z Mohorjem Demšarjem pa makete koliščarskih hiš. Z Jožico Demšar so nekateri izdelali kite in angelčke iz nepredene volne. Po kosilu z žara sta bila na vrsti kopanje in vožnja s kanuji. Kljub zelo mrzli Iščici so otroci uživali v kopanju ter hoji po polžarici in blatu. Zvečer nas je obiskal dr. Anton Velušček, ki je predstavil življenje koliščarjev ter povedal, kako arheologi izkopavajo in pridejo do podatkov. Otroci so mu z V DEŽEll#KOlBlUEV GvJfc ^DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG zanimanje prisluhnili in sodelovali v razpravi, saj so veliko podatkov že poznali ali pa so se ravno letos v šoli učili o koliščarjih. Sobotna večerja so bile pečene hrenovke in koruza - od ognja je še dolgo prijetno dišalo. Ko smo šli spat, je v desetih minutah nastala tišina, kar je bil znak, da je bil dan poln doživetij in aktivnosti ter da so naši mladi 'koliščarji' hitro utonili v spanec. Nedeljsko jutro je bilo sveže in sončno, zato smo takoj po zajtrku odšli v dolino Drage, kjer so nas pri ribniku pričakali člani Ribiške družine Smuč s predsednikom Slavkom na čelu. Pridno so nalovili vse, kar plava v ribniku, celo raka koščaka in ščuko, ter jih dali v akvarij, da smo si jih lahko ogledali. Slavko nam je povedal, kako so ribniki nastali in kako ribiči skrbijo za življenje v ribniku. Po velikem podvigu - Urban je namreč ujel soma, največjo ribo v svoji dosedanji ribiški karieri - smo se odpravili na jahanje. Konj Tinči, ki ga je za ta namen prijazno odstopil Boris Farkaš s Sarskega in sem ga vodila Nina, je potrpežljivo prenašal male in velike koliščarje. Sonce je bilo že visoko na nebu, kar pomeni, da je bilo tudi precej vroče, ko smo se odpravili nazaj v tabor. Alenka je vmes skočila po pice v picerijo Mars. Lastniku se zahvaljujemo za sponzorstvo v obliki pic. Večino pohodnikov pa je zanimala samo voda: za pitje in kopanje, tako da smo se še enkrat ohladili v Iščici. Po kosilu so otroci dokončali koliščarske hiše in druge izdelke ter navdušeni pričakali starše. Nekateri kar ne bi šli domov. Predlagali so tudi, da bi trajal tabor naslednje leto vsaj pet dni ali ves teden. Organizatorji smo bili veseli velikega odziva, predvsem pa, da so na tabor prišli otroci, ki so inovativni in jih zanimajo različne stvari. Pridno so sodelovali v delavnicah in zvedeli veliko o koliščarjih pa tudi o tem, kaj vse nam nudi narava in zakaj je prav, da jo varujemo. Najvas fotografije prepričajo, da smo se imeli lepo. Več jih lahko najdete na spletni strani društva (www.drustvo-frangovekar.si). Morda se nam prihodnjič pridružite. Nina Krže Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig, se zahvaljujem našim članom, še posebej pa Vesni, Nini, Jožici, Antonu, Alexu, Aniti, Igorju, Katarini, Frenku, Slavcu, Mohorju ter tabornikom za pomoč pri izvedbi tabora. 4. Koliščarski dan Tudi letošnja sobota, ki smo jo v Društvu Fran Govekar Ig rezervirali za koliščarski dan, je bila vroča in brez oblačka na nebu, česar so bili organizatorji veseli, saj v dežju prireditve ni mogoče izpeljati. Morda so bili tega manj veseli številni obiskovalci, ki jih je sonce krepko grelo. Jih pa to očitno ni oviralo, da ne bi večina z nami preživela dopoldneva in popoldneva, ki so ga popestrile različne delavnice in aktivnosti. V DGELI#KOLräRJEV Letos je bilo še posebejslo-vesno, saj je bilo območje ob Resnikovem kanalu, kjer je bilo odkrito najstarejše kolišče in kjer poteka koliščarski dan, maja letos uvrščeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Gradivo za nominacijo je skupaj z arheologi iz Švice, Avstrije in Nemčije pripravljal dr. Anton Velušček iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter član društva Fran Govekar Ig. Še preden so obiskovalci prišli na osrednje prizorišče, so lahko občudovali slikarje z Iga, Ljubljane in okolice, ki so se udeležili likovne kolonije na temo koliščarji. V prijetni senci so ves dan ustvarjali koliščarske zgodbe in nastala so dela, ki jih bomo v septembru razstavili v Mladinskem domu na Igu, kjer je stalna razstava o življenju koliščarjev pa tudi stalna razstava o Franu Govekarju. Oboje si lahko ogledate vsak dan v času delovanja Turistično informacijske pisarne DFG. Po prečkanju mostu čez 'Resnika' so se obiskovalci lahko podali v glasbeno delavnico, ki jo je vodil Darko Korošec, ki se s tem profesionalno ukvarja. Navdušili so predvsem inštrumenti, ki oponašajo živalske glasove. Udeleženci pa so si lahko izdelali ropotuljice in žabice, kar je bilo še posebej zanimivo. V keramični delavnici so obiskovalci spoznavali stare načine žganja gline. Aniti Indihar, vodji delavnice, je na pomoč priskočila Jožica Korenjak iz Nove Gorice, ki se ukvarja z barjansko keramiko. Postavila je dve peči v naravi in v njih so žgali glino. Ob 16.00 je bilo podiranje peči in iz nje smo pobrali skorajdo konca pečene glinene posode, ki so črne. Pod vodstvom Dejana Veraniča, absolventa arheologije, smo obdelovali drevak in ga na koncu tudi žgali, kot so to počeli koliščarji. Obiskovalci so se lahko preizkusili v kurjenu ognja s palico in lokom oz. kresilno paličico. Na delavnici za izdelavo orožja in orodja so izdelovali loke, ki so jih otroci potrebovali pri igri Lov na belega bobra, ki sta jo pripravili Vesna in Anita z mladimi pomočniki, ki so bili teden dni prej na koliščarskem taboru. Pri lokih sta sodleovala Bojan in Sandi, v veliko pomoč pa sta bili tudi Jelena in Niki iz Celja. Aljoz Sever je za tokratni koliščarski dan pripravil vse potrebno, da so lahko udeleženci izdelovali voz s kolesom, prav takim, v miniaturni obliki seveda, kot ga je pri izkopavanjih odkril dr. Anton Velušček in velja za najstarejše najdeno kolo na svetu. Po lanski izkušnji, da se koliščarske hiše ne da izdelati prav hitro, smo se letos odločili za izdelavo miniatirnih koliščarskih bivališč. Tudi za miniaturne hišice je bilo potrebnega kar precej potrpljenja in vztrajnosti. Da ne bi prehitro obupali, pa je skrbel Mohor Demšar, ki je delavnico vodil in pomagal najmlajšim. V koliščarski kuhinji so obiskovalci pekli podpepelnjake, letos tudi na keramičnih diskih, in ne le na palicah, kuhali zeliščne čaje in zelenjavno juho. Za dober ogenj in odlične recepte sta poskrbeli Meta Petrič in Maja Zupančič s pomočnicami. Za najbolj lačne ni manjkal odličen koliščarski golaž, ki so ga v kotlu skuhali Braco in Milica Vukosavljevič ter Frenk in Marta Pucihar. Braco in Milica sta skuhala tudi ričet. Prvič pa so obiskovalci lahko sposku-sili tudi različne vrste rib. Letos so lahko kupili koliščarski med (pridelek Pavleta Petrovčiča iz Iške vasi) ter koliščarski čaj, ki so ga pripravili v Društvu Zapotok. Marsikoga je zamikala vožnja s kanujem - glavni krmar je bil Klemen Pavlič, pa Igor Zupančič in Alex Mielitz ter drugi. Iz kanuja so spoznalvali mrzlo Iščico ter barje z drugačne perspektive. Ob Iščici v grmovju je precej živahno, saj lahko prisluhneš pticam in občuduješ prečudovite kačje pastirje. Jahanje konj je bilo zaradi vročine in obilice brencljev precej oteženo, zato na žalost niso prišli na vrsto vsi, ki so si tega želeli. ^—" DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Obljubljamo, da bo prihodnje leto bolje. V literarni delavnici so obiskovalci z Marjeto Žebovec prebirali Jalnove Bobre in spoznavali literarna dela Janeza Jalna. Prvič letos so dekleta lahko sodelovala v plesni delavnici pod vodstvom Petre Tegelj, kjer so se naučile koliščasrkega plesa. Z nakitom, ki sta ga izdelali Meta Šmalcelj Hudales ter Anita Indihar Dimic, in oblekami, ki jih je zašila Lojzka Švigelj, pa smo imeli čisto pravo modno revijo. Kaj vse so imele koliščarke okoli vratu, pasu in rok, ne vemo zagotovo, ampak na tokratni predstavitvi je bilo okras ja veliko. Člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic so obiskovalcem predstavljali ptice, ki jih srečamo na barju, Nekatere tu gnezdijo, druge ga samo preletijo. Dr. Jasna Pardiž je predstavila barjanske rastline, avtohtone in tujerodne, ki so se zasadile na barje, pa tja ne sodijo. Povedala je veliko o zdravilnih rastlinah ter za kaj vse jih lahko uporabljamo. Tokrat smo imeli tudi otroški kotiček, kjer so otroci izdelovali bobrčke in druge izdelke pod vodstvom Simone Pavlič in Sandre Lenarčič, z Jožico Šubic pa so lahko preizkusili različne lesene didaktične igrače in igre. Življenje koliščarjev je še dodatno približala predstavitev postopkov pridelave, predelave in tkanja lanu, kar je bilo dokazano del njihovega življenja. S tem se intenzivno ukvarjata Janez in Ivanka Skubic iz sosednje občine Škofljica, natančneje iz Lanišč, www.obcina-ig.si 21 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2011 Potekala je tudi slikarska kolonija. ki se nam vedno rada pridružita. Tokrat smo poskrbeli za presenečenje. Iz Narodnega muzeja smo pripeljali bakrenodobne statve in sodelavki muzeja sta predstavili tkanje na teh statvah. Dvakrat so članice in člani lutkovne ter odrasle in mladinske gledališke skupine navdušili z gledališko predstavo Koliščarji z Velikega jezera (ob 12h in 15h). Scenarij je po prizorih iz Jalnovih Bobrov zapisala Alenka Jeraj, ki je predstavo tudi režirala. Koliščarji so se tudi letos predstavili v lane-nih oblekah, ki jih je kar veliko ur že lani pa tudi letos pridno šivala Lojzka Švigelj iz Iške Loke, poslikale pa so jih po predlogah Tamare Korošec Mateja Jere Grmek, Meta Petrič in Anita Indihar Dimic. Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili predavanju poročilih na RTV Slovenija in INFO TV posnetke s koliščarskega dne pa tudi objave v različnih časopisih pred dogodkom in po njem. Vodja prireditve in organizacijske ekipe je bila Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig, ki je bedela nad vsem dogajanjem in skrbela, da smo se organizatorji redno sestajali, da nismo na kaj pozabili in nas spodbujala. Upamo, da ste z nami preživeli prijeten dan in vas že zdaj vabim na 5. koliščarski dan avgusta 2012. Tončka Jeraj Foto: Aleš Hostnik arheologa dr. Antona Veluščka z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU o življenju koliščarjev ter najnovejših najdbah in izkopavanjih. Na koliščarskem dnevu je bilo možno kupiti tudi knjigo dr. Antona Veluščka Koliščarji, ki bi morala biti na polici vsakogar, ki živi na območju Ljubljanskega barja. Lahko jo kupite v Turistično informacijski pisarni DFG, na prodajpa bo tudi na Ižanskem sejmu. Koliščarski dan je tudi tokrat uspel, za kar je poskrbelo več kot sto prostovoljcev! Ne le domačinov, ampak tudi obiskovalcev z različnih koncev Slovenije in celo tujine. K temu je še dodatno pripomoglo širše povezovanje z mediji pred dogodkom in na njem, za kar je poskrbela Jožica Amadea Demšar. Lepo je bilo videti pri Hvala vsem! Seveda prireditve ne bi bilo mogoče izvesti brez članic in članov Društva Fran Govekar Ig, najprej organizacijske ekipe (Dejan Veranič, Mateja Jere Grmek, Meta Petrič, Anita Indihar, dr. Anton Velušček, Janez Tavželj, Jožica Amadea Demšar, Vesna Mielitz in Maja Zupančič) ter drugih članov društva. Na pomoč pa so nam priskočili tudi: člani PGD Ig (posodili klopi in pomagali pri parkiranju), turističnega društva Kurešček s predsednikom Bracom Vukosavljevičem, prostovoljci iz Društva arheologov, Društvo rečnih kapitanov in Tomo Zupančič, Joško Kraljič, podjetje Kožag iz Iške vasi, ABC tour, Marko Jerač, Luka Tavželj, Studio Pungart, Janez Mencej in mnogo drugih občank in občanov ter prostovoljcev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Za ureditev lokacije koliščarskega dne se zahvaljujemo Marku, Radu in Darinki Šteblaj. Tokrat so prispevali tudi šotor, obiskovalci pa ste lahko parkirali na njihovih travnikih. Hvala tudi vsem lastnikom zemljišč ob prireditvenem prostoru, ki ste dovolili, da je del aktivnosti potekal tudi po vaših zemljiščih (Ana in Anton Toni, Terezija Pangerc, Pavla Pušnik, Amalija Žagar). Kože, s katerimi smo okrasili prizorišče, sta prispevala Frančiška in Janez Zdravje, hiša, ki ste jo videli na prizorišču, pa je last Radovana Šteblaja in nam jo prijazno posodi za vsakokratno predstavitev. Del sredstev za organizacijo koliščarskega dne smo pridobili s strani Občine Ig in sponzorjev, ki se jim prijazno zahvaljujemo, saj ves čas podpirajo naše aktivnosti (Komunalna gradnja, MVA, Transport Dolinšek, Kožag, d. o. o., Piškur, s. p., Sindikat delavcev trgovine, Sindikat delavcev promet in zveze,, Sindikat SKVNZ). Vsem, tudi tistim, ki smo vas morda pozabili, hvala za pomoč in sodelovanje, vsem obiskovalcem pa hvala za obisk ter vse pohvale, ki ste nam jih izrekli. Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig Tudi Ižanci smo sodelovali pri Guinnessovem rekordu Ljubitelji narodno-zabavne glasbe in harmonike smo se lahko v dneh od 26. do 28. 8. 2011 zabavali v Gaju pri letališču Cerklje ob Krki (pri Brežicah), kjer je potekal drugi mednarodni festival harmonike, etno glasbe, vina, kulinarike in smeha, imenovan Panonika harmonika. Poleg preostalega programa je bil vrhunec festivala v nedeljo, 28. avgusta, ko smo harmonikarji vseh generacij - med njimi smo bili tudi Blaž Bolha, Jan Glavan in Matej Brezic - družno raztegnili meh in zaigrali Slakovo skladbo V dolini tihi ter Avsenikovo Golico. Po doseženem rekordu za Guinnessovo knjigo, igralo nas je kar 1.137 harmonikarjev in harmonikaric, je bilo veselje nepopisno. Harmonik kar nismo mogli pospraviti in tako smo skupaj s Francem Miheličem zaigrali še vsem znanega Ribn'čana. Polni veselih občutkov in zadovoljstva smo se ob spremljavi narodno-zabavnih ritmov zabavali še ves dan. Nestrpno pa že čakamo naslednje leto, ko upamo, da nas bo še več. Pridružite se nam vsi ljubitelji harmonike in spet podri-mo rekord! Matej Brezic svet okoli nas w GLASILO OBČINE IG • september 2011 MOSTIŠČAR Moja pot proti Španiji Maja sem se odpravil po svoji poti proti Španiji. Prvi del poti je za mano. Ostali so mi še trije deli, ki jih bom opravil v treh letih (še trije dopusti). Namen imam priti peš od doma do Seville v Španiji oziroma do dveh pobratenih občin Escaceno del Campo in Paterno del Compo. Med potjo bom obiskal poleg Kureščka tudi tri romarska središča: Lurd, Santiago de Compostela in Fatimo. V naslednjem letu imam namen priti od Orgona pri Marseillesu, do koder sem prišel letos, čez Pireneje mimo Lurda do Saint-Jeana-Pieda-de-Porta na jugozahodu Francije. Zatem bom šel čez Santiago de Compostela do Atlantika. Čez tri leta pa od tam, delno čez Portugalsko, tudi v Fatimo in do Seville. Volja v meni je velika. Čutim moč, da zmorem. Ideja je zorela kar nekaj časa in zdaj dokončno dozorela. 21. maja sem se iz cerkve na Sveti Gori odpravil čez Goriška Brda do Benetk, nadaljeval po Padski dolini, za tem čez Provanske Alpe ter prišel do Francoskega mesta Orgon severozahodno od Marseillesa, to je okoli 1.300 km daleč po moji poti. 14 dni sem hodil brez spremstva, zadnji teden pa so me spremljali s kolesom žena Klara ter prijatelja Martina in Sandor. Klara mi je dva dneva delala družbo tudi pri hoji. Na poti je bila najvišja nadmorska višina 2.000 m na prelazu med Italijo in Francijo. Prvi del poti je bilo zelo vroče, do 38 stopinj. Tudi to je verjetno pripomoglo, da so me prebavne motnje za en dan zadržale na mestu. Od večjih mest sem v Italiji obiskal Benetke, Padovo, Mantovo, Piacenzo, Alesandrijo, Albo in Cuneo. Proti zahodu Italije je začelo deževati. Dež me je spremljal bolj ali manj do konca mojih pohodniških dni v Franciji. V veliko olajšanje so mi bili še eni čevlji, ki so mi jih pripeljali zadnji teden. V Provansi - deželi sivke, ki je cvetela ravno ob mojem obisku - sem si skupaj z ženo in spremljevalcema ogledal sejem v Aptu. Oni so si s kolesom ogledali tudi druge znamenitosti Provanse, sam pa sem imel začrtano svojo pot, od večjih krajev sem v Fraciji obiskal Barceloneze, La Breole, Seyne, Digne, Les Mees in Oraison. Ljudje, s katerimi sem imel opravka, so mi dajali moč in navdušenje za nadaljnjo pot. Na poti me je usmerjal GPS-spejemnik, v katerega sem si že doma vnesel načrtovano pot za vsak dan posebej. Beležil sem tudi sled svoje hoje, tako je zabeležen moj vsak premik, po kateri strani ceste sem hodil in tudi kateri lokal sem obiskal. Tako se mi na poti ni bilo treba ukvarjati z orientacijo in lahko sem več pozornosti posvetil okolici ter varnosti v prometu. Nekajkrat sem moral tudi spremeniti načrtovano pot, saj ni bilo dovoljeno hoditi pešcem, kjer sem načrtoval. Prehodil sem sto kilometrov manj, saj dva dni nisem hodil (en dan zaradi prebave, drugi dan pa zaradi preobilnega dežja). Pot teh dveh dnevih sem nadoknadil z vlakom in avtobusom. Tako sem prišel do cilja - mesteca Orgon - v času, ki sem ga načrtoval. Doživel in spoznal sem veliko stvari. Veliko je bilo prijetnih, na tiste druge pa bom pozabil. Mojo pot so ljudje, s katerimi sem prišel v stik, sprejemali z zanimanjem in spoštovanjem. Na utrujenost sem pozabljal ob pregledu na prehojeno pot. Spal sem v šotoru, še večkrat pa v kakšni sobi, ki sem jo najel. Nahrbtnik je bil težak devet kilogramov, čeprav sem s seboj vzel le najnujnejše stvari. Vse, kar sem imel v nahrbtniku, sem tudi uporabil. Od doma do Svete Gore mi je družbo delala žena Klara. Pot sva po hribih opravila konec julija. Najprej sva obiskala Kurešček, zatem sva se podala po kanjonu reke Iške na Osredek, kjer sva prenočila pri prijateljih. Zavetje noči so nama nudili še v Cerknici, Podragi. V Ajdovščini, v Klarini rodni hiši, me je ta počakala, da sem sam prehodil še pot do Sv. Gore, kjer me je spet sprejel pater Bogdan kot pri odhodu proti Italiji pred dvema mesecema. V domači cerkvici sv. Jakoba v Strahomerju sem imel pred odhodom na romanje blagoslov z mašo na velikonočni ponedeljek. Župnik Srečko je blagoslovil tudi štiri romarje iz sosednjih far, ki so tudi šli na romanje v Compostelo in so se srečno vrnili po mesecu dni hoje. Tudi ta dogodek mi je polepšal praznovanje abrahama. Naj povem, da me je Društvo prijateljev sv. Jakoba z veseljem sprejelo v svoje vrste in mi ves čas nudi moralo podporo. Dan pred odhodom so mi župan Cimperman, Marica Zupan in predsednik Turističnega društva Krim Janez Modic segli v roko in mi zaželeli srečno pot. Janko Purkat Blagoslov v cerkvi sv. Jakoba v Strahomerju pred odhodom Veselje ob koncu prvega dela poti 1 dobro je vedeti MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2011 • w« Ljubljansko barje s kolišč na seznamu Unesco svetovne dediščine Po večletnih prizadevanjih in sodelovanju številnih strokovnjakov ter institucij samo v ponedeljek, 27. junija 2011, v Parizu dočakali vpis prazgodovinskih kolišč na Ljubljanskem barju na Seznam svetovne dediščine. Na vsakoletnem srečanju Odbora za svetovno dediščino so soglasno potrdili vpis serijske transnacionalne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Tako ima Slovenija sploh prvo kulturno nominacijo na Seznamu, in to ob 25-letnici vpisa Škocjanskih jam pod naravnimi kriteriji. Koliščem na Ljubljanskem barju je bila s tem po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost, prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4.500 let. Poznanih je približno tisoč koliščarskih najdišč okoli Alp. Najdemo jih v Švici, južni Nemčiji, Avstriji, severni Italiji, na vzhodu Francije in v Sloveniji. Pogosto ležijo na obrobju jezer, na danes z barjem prekritih nekdanjih vodah in, redkeje, v rečnih mrtvicah. Dejstvo, da so se pogreznile v tla, ki so bila nenehno vlažna, je omogočilo, da so lesene konstrukcije, ostanki hrane, lesena orodja in celo oblačila ostali ohranjeni. Ti ostanki nam dajejo poglobljen vpogled v takratno življenje. Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele. V številnih jezerih in na mokrotnih območjih alpskega sveta so se odlično ohranila. So spomeniki edinstvenega pomena in raziskovalne sporočilnosti. Na nobenem drugem kraju na svetu ni razvoj naselbinskih skupnosti iz mlajše kamene in kovinskih dob tako jasno viden. Raziskave lahko njihovo kulturo, gospodarstvo in okolje od 5. do 1. tisočletja pred Kristusom osvetlijo do podrobnosti. V alpskem prostoru ležijo najbolj jugovzhodne prazgodovinske koliščarske naselbine na mokrih tleh na obrobju Ljubljanskega barja, ki je eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji in zdaj tudi v svetu. Je dragocen del človekove preteklosti, zgodovine arheološke znanosti v tem delu Evrope in hkrati neizčrpen arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva. Dobrih 20 let po odkritju kolišč v Švici je bil leta 1875 Kranjski deželni muzej v Ljubljani pod rav- nateljstvom Karla Deschmanna obveščen, da so severno od današnjega Iga na Ljubljanskem barju pri poglabljanju obcestnega jarka odkrili vertikalne kole, ostanke lončenine in stare kosti. O d tedaj je bilo na več kot 150 kvadratnih kilometrih barjanskih površin odkritih 40 prazgodovinskih koliščarskih naselbin. V hišah na kolih so ljudje na Ljubljanskem barju vztrajali z več prekinitvami kar 2.500 let. Najstarejša kolišča so iz dobe okoli 4.500 let pred našim štetjem. Barje je bilo tedaj verjetno jezero, nekateri znanstveniki pa menijo, da so hiše stale ob poplavnih rekah. Raziskave pilotov - lesenih nosilcev, na katerih so stale hiše - kažejo, da so bile hiše v koliščih različno velike. Stene hiš so bile narejene iz lesa, iz prepletenih vej, plasti gline in drugih materialov. Poselitev je bila mogoča po otopitvi po zadnji ledeni dobi. Poljedelstvo in živinoreja sta kmalu dopolnila nekdanje nabiralništvo, lov in ribolov. Žito so pridelovali z orodjem iz lesa, kamna in roževine. Pomemben del prehrane so bili sadeži in drugi plodovi iz narave. Verjetno so poznali vinsko trto. Gojili so ovce, koze in govedo, veliko mesa pa so si zagotovili z lovom na jelene, srne, divje prašiče, bobre, vidre in vodne ptice. Koliščarji niso gradili cest. Po kopnem so razdalje premagovali peš, od konca 4. tisočletja dalje pa tudi z vozovi, ki jih je verjetno vleklo govedo. Leta 2002 je bilo tu odkrito do zdaj najstarejše leseno kolo na svetu. Raziskave kažejo, da gre za podvozje praz- godovinskega voza, ki je bil narejen in v uporabi pred približno 5.200 leti. Detajli dokazujejo, da je najdbo izdelal vrhunski prazgodovinski kolar. Najbolj običajne so bile vodne poti. Najstarejše prevozno sredstvo so bili čolni deblaki, izdelani iz enega debla. S čolni, dolgimi tudi 12 metrov, so tako lahko prevažali tudi večje predete. Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji pri pripravi serijske nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne Q Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-- dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja. Krajinski park Ljubljansko barje Rekonstrukcija koliščarske naselbine Maharski prekop pri Igu. Risba: Igor Rehar, © Narodni muzej Slovenije Novice iz KP Ljubljansko barje © V sklopu priprav na vpis kolišč z Ljubljanskega barja na Unescov Seznam svetovne dediščine je KP Ljubljansko barje v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana, Narodnim muzejem Slovenije, Ministrstvom za kulturo ter Slovensko nacionalno komisijo za Unesco pripravilo zloženko z osnovnimi informacijami o kulturi kolišč Ljubljanskega barja. Zloženka je izšla v slovenski in angleški različici ter jo je mogoče naročiti po elektronski pošti krajinskega parka. Sodelovali smo na 49. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, kjer smo v sklopu predstavitve krajinskih parkov v Sloveniji podrobneje predstavili Ljubljansko barje in delovanje parka. G 25. avgusta sta v okviru 8. evropskih noči nočnih metuljev v Logu pri Brezovici potekala otvoritvena slovesnost in opazovanje nočnih metuljev. Namen evropskih noči nočnih metuljev je sodelovanje strokovnjakov za metulje in širše javnosti kot tudi pridobivanje podatkov o trenutnem stanju metuljev v Evropi. V juniju smo v KP Ljubljansko barje objavili javni natečaj za tri nove sodelavce. Zaradi varčevanja vlade do nadaljnjega ne bomo nikogar zaposlili na delovno mesto naravovarstvenega nadzornika in naravovarstvenega svetovalca. Več energije, zastoj vode v telesu, stres V današnjem času so to teme našega vsakdanjika. Poznamo jih in poznamo tudi rešitev, a vseeno se še malo zadržimo pri tej misli in si odgovorimo na vprašanje, kako se počutimo danes. Občutimo nemir, trzljaj, hlad, krč, smeh, čuden pogled, nič? Oh, saj vendar moram nekaj čutiti ali občutiti, si rečemo. Ko skušamo čutiti, se pogosto pojavi naval starih slabih počutij, bolečin, spominov, nemira in še kaj. Zdaj pa poglejmo na stvari drugače. Naredimo preprosto vajo, ki nam bo v pomoč. PRVA VAJA Sede ali leže se začnem pretegovati, z mislimi sem pri svojem telesu, vedno bolj se zavedam svojih udov, skušam se čim udobneje namestiti. Nato ne pozabim: - Globoko vdihniti in počasi ter pozorno izdihovati (o tem načinu dihanja smo veliko pisali in se pogovarjali na vadbi). Vedno globlje občutim, kako v telo prihaja sproščenost, in pustim, da pljuča opravijo svoje dihalne naloge, samo mirno sedim ali ležim in vso svojo pozornost posvetim tej nalogi. - Opazujem se, kako diham ter kako moje notranje bistvo prevzame naloga vdiha in naloga izdiha. Ponavljam tako dolgo, da se notranje umirim. - Sledim in se sprašujem, kaj vse se ta trenutek dogaja v meni. Opazujem. Nič ne čakam in ne pričakujem. Samo ozavestim dejanje ali neko misel, celo več misli. - O tej misli ne mislim, samo nadaljujem dihanje in se sprašujem, kaj se dogaja. Pustim mislim, da gredo, kot so prišle, nato počasi lezem v notranjost in mehčam vse napetosti v telesu. V tem miru vztrajam toliko časa, kot si ga določim. Nato se pretegnem, ozavestim dihanje in sproščeno nadaljujem običajne naloge tega dne. Mogoče bo to celo odločitev za uskladitev vseh jesenskih opravil in izdatkov, najbo za naše šolarje ali službene obveznosti ali pa samo gospodinjska opravila in ogrevanje ter vse, kar je pomembno, vključno z ozimnico? Je to za vas 'znanstvena fantastika'? Niti ne, samo sproščeno in pretočno telo, fleksibilne misli, in zato tudi priprava na vse stresne situacije. DRUGA VAJA Dan ali večer, preden se odločimo o kakšni pomembni zadevi ali izdatkih, tudi srečanjem s kakšno neprijetno zadevo ali pa se odpravljamo samo na izlet, si vzemimo čas zase, za svojo notranjost. Začnemo poglobljeno dihati, da sprostimo telo in um, vsaj 3 do 5 minut, lahko uporabimo tudi tehniko štetja od 100 navzdol (več o tem na vadbi v novi sezoni od oktobra dalje). Dovolimo, da balast stresa toliko sprosti telo in um, da se vse otekline znotraj našega telesa odplavijo prek limfnega sistema. Misli pomirimo s tem, da si predstavljamo, da bo odločitev glede na zadevo pozitivna, da bo na poti tja, kamor smo namenjeni - tudi samo opravek, ki smo ga odlašali - vse v najlepšem redu in da bomo zadovoljni, veseli, nič nas ne bo spravilo v slabo voljo. To opravimo v svoji notranji tišini. Sproščenost smo prinesli z dopusta ali izletov ali družinskih druženj. Vse to se spomnimo, ko nam je tesno, in preženimo slabe oziroma negativne misli. Obogateni s pozitivnostjo vstopamo v vsakdanjik. Pomagajmo telesu z lahkotno prehrano z nizko vsebnostjo maščob in ne uživaj-mo pretiranih količin alkohola. Ne pozabimo napolniti telesnih celic z vodo tudi po dopustniških dneh - tako znotraj kot zunaj. In kaj smo z zgornjima dvema vajama pridobili? Dovolili smo si prevetriti stres. Uživajte lepo jesen in vse, kar bo prinesla - vse z namenom, da baterije lahko tudi hitro in sproti napolnimo ter smo v formi za vsa opravila, ki nas čakajo v hladnejših dneh. Za nabiranje energije, znanje masažnih tehnik, bioenergijo in ezoteriko pa je na voljo še ena od možnosti, to je delavnica od 21. do 25. 9. 2011 (vpis je že možen). Druga možnost za tedensko polnjenje energijskih baterij pa je vpis v jesensko sezono vadbe, ki se bo začela zadnji torek v septembru ob 18.30 uri v mali telovadnici Osnovne šole Ig ali zadnjo sredo v mesecu v Osnovni šoli Bičevje ob 18.30 uri. Obiščete nas lahko tudi na Ižanskem sejmu 17. septembra 2011. Z veseljem vam bomo na voljo. S skupnimi močmi so nam vsa pota odprta. Informacije in prijave na: 041/745-363. Vabljeni tako stari kot novi člani. Sproščeno, vedro in veselo jesen! Tina Sešek Oratorij 2011 ŽIVLJENJE ŽUPNIJ V tvojo smer! »V Tvojo smer klic naj Tvoj me vodi, v Tvojo smer naj stopa moj korak, v Tvojo smer svetilnik ti mi bodi, v Tvojo smer, Gospod, moj Bog!« Po koncu šolskega pouka, ko šolarji odvržejo šolske torbe v kot in se začnejo brezskrbne počitnice, se začne tudi oratorij, ki ga vsako leto pripravimo animatorji skupaj s kaplanom Janezom in župnikom. Naš namen je razveseljevati otroke, poskrbeti, da jim ni dolgčas, in jim dati možnost, da svojo energijo lahko izživijo malo drugače. Letos se je oratorij začel v ponedeljek, 27. 6., že navsezgodaj zjutraj, za animatorje pa so priprave potekale že prej, da je bilo nato res vse pripravljeno za akcijo. 61 otrok, 27 anima-torjev, kaplan, novi in stari obrazi, rdeče majice, radovedni pogledi, pesmi, delavnice, kate-heze, igre ... To je le nekaj besed, s katerimi bi lahko opisali letošnji oratorij. Glavna nit je bil prerok Jona, ki je v iskanju in razmišljanju o smislu življenja na koncu le šel v Gospodovo smer in svoja spoznanja nato prenašal naprej. Letošnje dogajanje je z molitvijo in besedo popestril tudi gost Janez Potočnik, ki je bil začetnik oratorija na Igu. Da smo se skrili pred vročim soncem, so poskrbele gozdne igre, za osvežitev pa tudi veliko vode in gasilci. Obiskali smo tudi samostan Stična in izvir reke Krke. Seveda si otroci oratorija ne morejo predstavljati brez delavnic in letos je bila izbira precej pestra. V soboto je sledil še piknik v Iški vasi, kamor seveda spadajo tudi dobra hrana, igre na prostem in namakanje v malce izsušeni Iški. Po koncu pa se naši novi animatorji niso mogli izogniti krstu anima-torjev, na katerem jih je čakala marsikatera zabavna preizkušnja in svečana zaobljuba. Nedelja pa je bila, kot vsako leto, namenjena zahvali za pretekli teden in sv. maši, ki je bila oratorijsko obarvana. Pri maši so tokrat krmilo dogajanja prevzeli otroci in nas vse varno pripeljali 'v Tvojo smer'. Ves čas so nas spremljali pesem, igre, veselje ter povezanost drug z drugim in z Jezusom. Bilo je pestro, razigrano, energično, za vsakega otroka in animatorja nekaj posebnega. Se kmalu spet vidimo z novimi močmi in še boljšimi idejami! Ajda, Amadeja, Anka, Barbara, Blaž, Damjana, Ema, Gaja, Gregor, Irena, Jaka, Jerca, Karmen, Katarina, Klavdija, Luka, Martina, Maruša, Nataša, Nina, Patricija, Petra, Rok, Tina, Vesna, Žan, Žiga in kaplan Janez Če želite izvedeti še več, lahko odklikate na http://www.facebook.com/izanski.oratorij ter si ogledate fotografije z oratorija in druge zanimivosti. Če vas zanima še karkoli drugega, pa nam lahko pišete na izanski.animatorji@gmail. com. Zahvalo pa si zagotovo zaslužijo tudi naši požrtvovalni animatorji, ki so znali poprijeti za delo ter prisluhniti nam in otrokom ter prevzeti vajeti v svoje roke, ko je bilo to potrebno. Super ste bili! Hvala tudi kaplanu za vso pomoč in spodbudo. Ajda, Nataša in Žiga Iskreno se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam pomagali izvesti že 21. oratorij. Hvala za vse finančne donacije, promocijska darila in drugo pomoč! Boris Farkaš, s. p. Ciril Podržaj, s. p., strojno ključavničarstvo Gabrijela Češek Grmek, s. p., dnevni bar Petelinček Gostilna Čot Janez Piškur, s. p., avtomehanika Janez Piškur Kožag, d. o. o. Lekarna Ig Lovska družina Ig Margala, d. o. o. Marjan Bekanovič, s. p., BS Ig Matej Mohar, s. p., BS Pijava Gorica Mobitel, d. d. Občina Ig in župan Janez Cimperman Pekarna Kovačič Pekarna Pečjak Ig PGD Ig Tomaž Šerjak, obdelava kovin, d. o. o. Tone Strelec, s. p., izdelovanje kovinskih izdelkov Turistično društvo Iška vas (po abecednem vrstnem redu) Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Koncert v Tomišlju V nedeljo, 12. 6. 2011, so se v tomišeljski cerkvi Rožnovenske Matere Božje v krajšem koncertu predstavili učenci orglarji Štefana Balažica, organista v Tomišlju. Osnovnošolka Teja Glavan, srednješolec Primož Pucihar in študent Matej Pavlič igrajo na orgle, kraljico inštrumentov, že kar nekaj let. Letos so se nam ob koncu šolskega, veroučnega in študijskega leta predstavili s tistimi deli, ki so jih vadili med letom. Najprej je na orgle zaigral MatejPavlič skladbo Johanna Sebastiana Bacha, Menuet v G-duru, nato Teja Glavan skladbo Pachelbela, Canon v G-duru in še Primož Pucihar skladbo Kuhalua, Sonatina v C-duru. Mladina ne ostaja samo pri golih tedenskih vajah, temveč svoje znanje izpopolnjuje z izpiti iz teorije (prav tako pod mentorstvom Štefana Balažica) in se ob priložnostih angažira z igranjem med sveto mašo. Prav gotovo se z učenjem igranja izoblikujejo delovne navade, razvijajo se sposobnosti in koncentracija pri javnem nastopanju, gradi se lastna osebnost ob odkrivanju glasbenih vrednot ter se oblikuje odnos do glasbe in glasbene kulture. V preteklih letih so bile orgle izjemno poslušan inštrument, saj so bile cerkvene ustanove v veliki meri nosilke glasbene kul- ture. Orgelska umetnost je torej pomemben del evropske kulturne identitete. Igranje na orgle postaja vse bolj cenjeno in iskano, zato je prav, da se tovrstne dejavnosti naše mladine spodbuja in podpira. Mladi imajo potencial in talente v sebi, včasih potrebujejo le droben namig, pohvalo in spodbudo. Uspeh ni delo in zadovoljstvo zgolj enega človeka, temveč je v izgradnjo naših treh orglarjev vpetih kar nekaj oseb: starši, ki jim stojijo ob strani, domači župniki, ki podpirajo tovrstna izobraževanja, Štefan, ki je prevzel krmilo poučevanja, njegova kolegica, ki mu priskoči na pomoč z nasveti, muzikologinja Klementina in še bi lahko naštevali. Posebej je spodbudno, da mlade ne spregleda država. Predstavnica državnega vrha poslanka Alenka Jeraj Tejo, Mateja in Primoža spremlja že od začetka, saj se verjetno zaveda, da, kot pravi slovenski rek: »Dobra in uspešna mladina, srečna domovina!« Simona Pavlič 26 www.obcina-ig.si Drugi gasilski tabor PGD Ig Tabor je potekal dva dni pri gasilskem domu na Igu. Prvi dan smo postavili šotore in jim nadeli imena, v gozdu nabrali drva, naredili kurišče in oglasno desko. Tabor je odprl predsednik društva Andrej, mi pa smo ob prepevanju slovenske zdravljice dvignili zastavo. Zvečer smo prižgali ogenj, spe-kli hrenovke, krompir in koruzo, peli ob kitari, poveljnik Boštjan pa nam je predstavil svoje delo v društvu. Glede na to, da nam ogenj ni smel ugasniti, smo določili nočne straže, ki so se menjale vsako polno uro. Zjutrajsmo po dvigovanju zastave pojedli zajtrk in se odpravili na izlet v Iško. Do gostišča v Iškem Vintgarju smo se pripeljali s kombijem, pot pa nadaljevali peš do Grabljic. Tam smo se malo ohladili, nazaj pa hodili kar po strugi Iške. Po okusnem kosilu nam je Tomaž, ki je zadolžen za gasilske avtomobile, podrobno razkazal opremo v vozilih. Preizkusili smo vodni top in preostala gasilna sredstva. Po poučni in predvsem zabavni predstavitvi smo imeli orientacijski tek, ki smo ga vsi uspešno opravili. Končali smo z gasilskim krstom, kjer je Andrej vsakega krstil s taborniškim imenom. Tabora se je udeležilo 25 otrok, starih od pet do 15 let. Imeli smo se odlično, tako da bomo tabor drugo leto zagotovo ponovili, vendar za kakšen dan več! Če bi se radi tudi vi udeležili tabora ali naših vaj, ki potekajo vsak četrtek, pokličite na številko 041/202-842. Hvala članom PGD Ig za pomoč in staršem za zaupanje. Z gasilskim pozdravom! Vesna Toni Predstavnica za mladino PGD Ig Foto: Vesna Toni Zbor gasilske mladine ob dviganju zastave Ko smo spoznali opremo v avtomobilu, smo jo še zabavno preizkusili. Novo vozilo PGD Tomišelj Projekt nabave novega gasilskega vozila smo začeli z zbiranjem denarja že leta 2007 ob stoletnici ustanovitve PGD Tomišelj. Hkrati smo začeli proučevati različne tipe gasilskih vozil. V štirih letih smo si ogledali več kot 30 različnih vozil domačih in tujih proizvajalcev. S tem smo dobili jasno sliko o tem, kakšno vozilo lahko zadovolji naše potrebe. Odločili smo se za gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25. Zavedali smo se, da je takšno vozilo predrago za naše finančne zmožnosti, zato smo začeli proučevati različne možnosti pocenitve vozila. Na koncu smo se odločili za nakup rabljenega podvozja in izdelavo nove gasilske nadgradnje. V februarju 2010 smo na Nizozemskem našli primerno rabljeno podvozje vlačilnika. Prve dni marca smo se odpravili na 1.300-kilometrsko pot do Amsterdama in domov pripeljali vozilo znamke Scania. Vozilo je bilo staro štiri leta, odlično ohranjeno in je imelo prevoženih 275 tisoč kilometrov. Scania P310 ima devetlitrski petvaljni vrstni motor z 310 konjskimi silami in 1.550 Nm navora. Opremljena je z osem- stopenjskim menjalnikom s sistemom opticruise, ki omogoča tako ročno kot avtomatsko prestavljanje prestav. Sklopka se uporablja le ob speljevanju, zaustavljanju in ranžiranju. Tehnična nosilnost podvozja je 21 ton, zadnja os je vzmetena z zračnimi blazinami, ki omogočajo spuščanje in dvigovanje vozila, hkrati pa samodejno skrbijo za optimalno stabilnost vozila ne glede na obremenitev. Letošnji dan državnosti je bil v Tomišlju še posebej slovesen. Tomišeljski gasilci smo dobili novo gasilsko vozilo. Slovesnost ob prevzemu vozila se je začela ob 19. uri. Udeležili so se je številni pomembni gostje in gasilci iz društev Gasilske zveze Ig ter sosednjih gasilskih zvez. Župan Janez Cimperman in preostali govorniki so poudarili pomen novega vozila za uspešno posredovanje ob požarih in drugih nesrečah ter nam zaželeli uspešno delo. Za konec je naš župnik Srečko Golob blagoslovil vozilo in prisotne gasilce. Novo gasilsko vozilo PGD Tomišelj www.obcina-ig.si 27 Vozila znamke Scania slovijo po svoji robustnosti, kvalitetni izdelavi in tehnični naprednosti. V naslednji fazi smo prebarvali vozilo v gasilske barve in na menjalniku vgradili odgon potreben za pogon gasilske črpalke. Začeli smo tudi dolgotrajna pogajanja z različnimi izdelovalci gasilski nadgradenj. V začetku leta 2011 smo s podjetjem Euro GV iz Male Bukovice pri Ilirski Bistrici podpisali pogodbo za izdelavo nadgradnje vozila GVC 16/25 in podvozje odpeljali v njihovo tovarno. Redno smo nadzirali potek izdelave nadgradnje. V ključnih fazah smo bili v tovarni tudi po trikrat na teden. Hkrati smo tudi kupovali manjkajočo opremo za vozilo. Vozilo GVC 16/25 je najuniver-zalnejše gasilsko vozilo po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije. Izurjeni posadki omogoča uspešno posredovanje ob požarih, tehničnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi in naravnih nesrečah. Naše vozilo je opremljeno s svetlobno in zvočno signalizacijo ameriškega proizvajalca Whelen Engineering. Na strehi sta nameščeni dve pnevmatski sireni. Na zadnji strani vozila je nameščen zaslon z opozorili za preostale udeležence v prometu. Posadka vozila šteje šest gasilcev. Voznik ima na voljo mobilno radijsko postajo, upravljalni modul svetlobne in zvočne signalizacije, kamero za vzvratno vožnjo ter upravljalni modul zaslona za opozorilne napise. Vodja vozila ima na voljo ročno radijsko postajo, akumulatorko svetilko Maglite ter vse potrebne načrte in formularje za vodenje intervencije. V podaljšani kabini so štirje sedeži z nosil-niki izolirnih dihalnih aparatov, ki omogočajo napadalcem opremljanje z dihalnimi aparati med vožnjo na požarišče. Vsak napadalec ima na voljo ročno radijsko postajo in eksplozijsko varno svetilko. V kabini so tudi velik nahrbnik za prvo pomoč, rezervne tlačne posode za zrak, voda za posadko, zagozde za vrata in okna ... Na voljo so 12-, 24- in 230-voltni električni priključki ter veliko odlagalnega prostora. V vozilo je vgrajena gasilska črpalka Iveco-Magirus MAB 200, ki zmore pri normalnem tlaku 10 barov 2.000 litrov pretoka v minuti in visokem tlaku 40 barov 400 litrov pretoka v minuti. Na vsaki strani vozila je normalnotlačni izliv in visokotlačni navijak s 60 metri cevi. Visokotlačna ročnika sta znamke Leader in omogočata oblikovanje vodnega curka ter regulacijo pretoka od 20 do 150 litrov na minuto. Črpalka je opremljena z avtomatsko regulacijo tlaka ter termično zaščito, ki preprečuje pregrevanje črpalke. Prostornina cisterne za vodo je 2.500 litrov. Napajanje cisterne nadzoruje elektronika, ki samodejno zapre ventil, ko je cisterna polna, in tako prepreči nepotrebno polivanje vode. Elektronski nadzor črpalke in napajanja omogočata strojniku, da se lahko popolnoma posveti potrebam napadalnih skupin. Veliko k prijaznemu delovnemu okolju strojnika prispeva tudi izpuh vozila, ki je speljan na vrh vozila. Vozilo je opremljeno z vrtljivim pnevmatskim svetlobnim stolpom. Na stolpu je nameščenih šest 35-vatnih ksenonskih žarometov, ki za svoje delovanje ne potrebujejo zunanjega vira napetosti, saj so priklopnjeni na električno omrežje vozila. Električni podaljški, razdelilniki in prenosni reflektor ustrezajo DIN-standardu za gasilsko opremo, kar pomeni, da so vsi priključki vodotesni do globine enega metra. V vozilu sta tudi dve potopni črpalki, kotna brusilka, električni vrtalnik in permanentni vodni sesalnik, ki lahko pobira velike količine vode. V opremi vozila so vse potrebne gasilske armature, ki jih potrebujemo za gašenje z vodo in peno. V opremi za tehnične intervencije so ročne in motorne žage, različne lomilke, kladiva, sekire in drugo orodje. Za posredovanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi so v vozilu različni pivniki, absorbent, metle in kemikalije za razgradnjo olj in naftnih derivatov. Če med intervencijo naletimo na poškodovanca ali če se poškoduje gasilec, imamo na voljo zložljiva in zajemalna nosila. Več o vozilu in delovanju PGD Tomišelj lahko izveste na www.pgdtomiselj.si. Vozilo z opremo je stalo 126 tisoč evrov. Tega zneska ne bi mogli zbrati brez pomoči lokalne skupnosti ter številnih podjetij in posameznikov. V imenu tomišelj-skih gasilcev se vsem zahvaljujem. Andrej Kuralt PGD Tomišelj Odzivnost PGD Tomišelj Na prijazen majski večer sem se vračala s Krima, ko sem že iz Tomišlja zagledala, da se iz suhe struge Iške dvigata gost dim in žareč sojognja. Zapeljala sem za Prod in poskušala pogledati v strugo. Videla sem samo goreč avto in pokrov motorja rdeče barve. Takoj sem poklicala številko klicnega centra 112, kjer je prijazna operaterka poskuša izvedeti čim več podatkov. Predvsem jo je zanimalo, ali je kdo v avtu. Ko sem predlagala, da grem pogledat, ali je morda kdo notri, mi je to odločno prepovedala. Prenevarno je, je Intervencija tomišeljskih gasilcev rekla. Zagotovila mi je, da bo obvestila gasilce in policijo, ter prosila, ali lahko počakam kje v bližini. Komaj sem uspela na makadamu za Prodom obrniti avto in se pripeljati do ceste, je na kraj dogodka že prihitel avto s tomišeljskimi gasilci. V vsega nekajminutah je bila tam ekipa fantov, ki so se takoj lotili gorečega avtomobila. Tako hitra odzivnost, usklajenost in prav profesionalen pristop ekipe tomišeljskih gasilcev je bilo zame res prijetno presenečenje. Za njimi so na kraj dogodka prišli tudi policisti. Šele nekaj dni pozneje mi je kolega Bojan, ki je tudi član tomišeljskih gasilcev povedal, da je za usklajenost in hitro odzivnost zelo pomembno, da se o dogodku obvesti klicni center 112, in ne posameznih znancev, sorodnikov ali prijateljev za katere vemo, da so gasilci. Iz klicnega centra takoj pošljejo vsem gasilcem naenkrat na mobilne telefone SMS-sporočila s podatki o tem, kje potrebujejo njihovo pomoč. Andreja Strajnar Obvestilo 1. oktobra 2011 dopoldne bomo članice Gasilske zveze Ig s pomočjo članov izvedle vajo reševanja iz objekta Želva na Barjanski ulici na Igu. Sodeluje tudi ekipa prve pomoči CZ Ig. Vaja je preventivnega pomena. Bližnje sosede prosimo za strpnost in razumevanje. Vabljeni na ogled izvedbe vaje! Gasilska zveza Ig 28 www.obcina-ig.si I I t V • V I v« Seznam bolničarjev nase občine Občina Ig in poveljnik CZ Anton Pucihar sta si v zadnjih letih prizadevala izobraziti čim več bolničarjev, ki lahko takoj nudijo prvo pomoč poškodovancem. Naši bolničarji svoje znanje preizkušajo tudi na tekmovanjih, in to zelo uspešno. Imenski seznam bolničarjev je objavljen tudi na spletni strani Občine Ig. Imenski seznam bolničarjev: Blaž Bolha, Martin Janežič, Polona Čuden, Tina Čuden, Andreja Zgonc, Uroš Čuden, Jure Regina, Marko Župec, Miha Kukovica, Mojca Poredoš, Karmen Tegelj, Tone Podlipec, Mateja Jere Grmek, Jure Mavec, Primož Livk, Andreja Cimperman Srebot, Ana Lenarčič, Nika Marn, Mojca Škulj, Tatjana Gorenčič, Nadja Virant, Boštjan Gačnik, Mitja Tavželj, Karmen Zorko, Božena Števančec, Suzana Černjavič, Renata Pucihar, Benjamin Grabrijan, Anže Zorko, Aleš Ciber, Andrej Kuralt, Vlasta Bartelj, Vanja Glavan, Jože Meglič, Darja Modic, Ivanka Rus, Jožica Drobnič, Lenič Marjana, Nataša Jakič, Martina Pucihar, Mateja Kumše, Maja Jerančič Čuden, Andreja Okorn, Ciber Nataša, Kunilo Jamnik Sabina, Marinka Kraljič, Martina Pucihar, Anita Tegelj, Irena Pucihar, Mateja Čuden, Sabina Jamnik, Vesna Podlipec, Simona Šivec, Branka Šturm, Nastja Dvoršek, Matija Balant, Andreja Mavec, Jernej Smole, Maja Glinšek, Martina Kraljič, Jakob Tehovnik, Špela Žagar Indihar, Jani Jamnik, Katja Ivanuš, Tilen Pucihar, Karmen Pucihar, Gregor Virant, Luka Debevec, Boštjan Bukovec, Andrej Auber, Jožica Kovačič, Irena Petrovčič, Valerija Virant, Mateja Janežič, Jadranka Zupan, Tanja Oblak, Uroš Demšar, Katarina Bah, Vlasta Strle, Peter Debevec. Vseh naših bolničarjev je bilo usposobljenih 88, nekaj se jih je že odselilo. Spoštovani bolničarji, če ste opazili, da vas vodimo še pod napačnim priimkom, to prosim javite na Občino Ig. Andreja Zdravje Občinska uprava PLANINSKI KOTIČEK Jesenske dejavnosti planinskega društva Jesenski čas ponuja svojevrsten pogled v naravi in je lahko kljub malo hladnjšemu vremenu zelo primeren za planinske izlete. Pred načrtovano turo se je v tem času treba tudi pozanimati, katere planinske koče in domovi so še odprti. V planinskemu društvu Krim imamo v načrtu še nekaj izletov. Pridružili se bomo tudi srečanju štirih občin pri Vrbici v kanjonu Iške 24. septembra, ki ga letos organizira naša občina. Odločili smo se, da obeležimo tretjo obletnico ustanovitve društva s piknikom. Piknik bo v petek, 23. septembra, v Iškem Vintgarju na travniku pred domom ob 16. uri. Srečanje bo tudi odlična priložnost, da se med sebojbolje spoznamo, si izmenjamo gorniške izkušnje in pokramljamo o načrtih za prihodnje skupne izlete. Za razvedrilo smo pripravili nekaj družabnih iger, kjer so bo lahko vsakdo preizkusil in poskusil osvojiti nagrado naših sponzorjev. Želimo vas tudi obvestiti, da organiziramo izlet na Mirno goro v nedeljo, 9. oktobra. Čeprav ta izlet ni v koledarju izletov, smo se zanj odločili na željo in pobudo več članov. Na Mirni gori se bomo srečali tudi s prejšnjima oskrbnikoma iz koče na Krimu Marino in Stanetom. Hoje bo za približno tri ure in je označena kot nezahtevna. Organiziran bo avtobusni prevoz. Prijave in informacije: janko. purkat@gmail.com ali 041/370449 (Janko Purkat). Vabljeni člani in simpatizerji na vse načrtovane izlete ter PLANINSKI PIKNIK V PETEK, 23. SEPTEMBRA, V IŠKI VINTGAR! Janko Purkat PD Krim Vabilo Planinsko društvo Krim vabi vse pohodnike in ljubitelje čiste narave na čistilno akcijo ob reki Iški, ki bo potekala v soboto, 24. 9. 2011. Zbirno mesto je na parkirišču v Iškem vintgarju ob 8.30 uri. Čistilna akcija poteka v sklopu pohoda Vrbca 2011. Rokavice in vreče za smeti dobite na zbirnem mestu. Če bo dež, se čistilna akcija prestavi na 1. oktober 2011! Simona Zorko Načelnica naravovarstvenega odseka PD Krim Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 29 Ižanski šahisti poleti ne počivamo! Ob začetku šolskih počitnic so mladinci ŠK Ig nastopili na absolutnem državnem mladinskem prvenstvu do 20 let. Kot je bilo pričakovati, so pošteno mešali štrene na vrhu končne razpredelnice 45 udeležencev in na koncu je Tim Janželj osvojil nehvaležno četrto, Samo Rožič pa šesto mesto. Z navedenima uvrstitvama sta pridobila status kategoriziranega športnika po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije. Na prvenstvu je nastopil tudi Jan Župec in osvojil 27. mesto, naša najmlajša udeleženca sta bila Jaka Čop (30. mesto) in Miha Jelen. V konkurenci mladink se je dobro odrezala Lara Janželj z osvojenim 4. mestom. Za koristen trening so mladi nastopili tudi na kvalifikacijah za člansko državno prvenstvo v Ljubljani. ŠK Ig v Pardubicah (od desne): Tim Janželj, Domen Hiti, Adrijan Rožič, Jan Župec Samo Rožič Sredi julija pa smo se odpravili na odprto ekipno amatersko prvenstvo Evrope v češko univerzitetno mesto Pardubice, kjer vse poletje potekajo tekmovanja v različnih miselnih igrah, in ne samo v šahu. V naši konkurenci je nastopilo 111 ekip predvsem s Češke pa tudi Rusije, Ukrajine in Nemčije. ŠK Ig je bil po moči postavljen na začetno 52. mesto. Za uspešen nastop bi šteli vsako višjo končno uvrstitev. Čeprav smo igrali brez repre-zentanta Sama Rožiča, ki je takrat igral za mladinsko ekipo Slovenije v Romuniji, je ŠK Ig zasedel odlično 12. končno mesto. Moramo seveda upoštevati dejstvo, da smo igrali v članski konkurenci, naša ekipa pa je bila sestavljena iz treh mladincev in samo enega člana. Prvi deski sta igrali fantastično. Tim Janželj je v predzadnjem kolu celo premagal velemojstra in ŠK Ig je tako slavil visoko zmago nad rusko ekipo Yamal s 3 : 1! Pred zadnjim kolom smo bili po tem uspehu uvrščeni na zelo visoko tretje mesto. Posebna zgodba je igra naše druge deske Domna Hitija, ki je bil na koncu tekmovanja drugi najboljši igralec turnirja s 6 točkami od 7, in to v konkurenci več kot 400 igralcev. Medtem ko smo bili mi na Češkem, je Samo Rožič igral za Slovenijo v mladinski reprezentanci v Romuniji. Slovenska reprezentanca je bila sedma med dvanajstimi ekipami, Samo Rožič je igral za ekipo odlično in zbral 4,5 točke iz sedmih kol. Podrobnejši rezultati naših reprezentantov so v naslednji tabeli: SLOVENIJA Deska Ime Rtg FED 1 2 3 4 5 6 7 Točke 1 Aljoša Tomazini 2304 SLO 1 1 У2 1 У2 У2 0 4,5 2 Žan Tomazini 2288 SLO 0 1 0 1 0 0 1 3,0 3 Samo Rožič 2046 SLO 1 0 1 1 V 0 1 4,5 4 Žan Belšak 2109 SLO 1 0 0 У2 0 У2 У2 2,5 Tako smo poleti dosegli nekaj dobrih rezultatov in glavna preizkušnja nas čaka na mladinskem ekipnem državnem prvenstvu do 20 let za leto 2011 konec avgusta, kjer bomo branili naslov državnih prvakov, ki smo ga osvojili lani. S šahovskimi pozdravi! Adrijan Rožič Predsednik ŠK Ig Podrobnejši rezultati iz sedmih kol so predstavljeni v naslednji tabeli: 12. ŠK IG Deska Ime RtgI FED 1 2 3 4 5 6 7 Točke 1 Tim Janželj 2047 SLO 1 У2 1 У2 1 1 У2 5,5 2 Domen Hiti 1932 SLO 1 1 1 1 1 1 0 6,0 3 Adrijan Rožič 2120 SLO 1 0 1 У2 У2 У2 У2 4,0 4 Jan Župec 1949 SLO 1 0 1 1 У2 У2 0 4,0 Mala šola juda Od ustanovitve društva Mala šola juda nenehno izvajamo vadbo juda na osnovni šoli Ig. A vendar je bila lani novost to, da se je vadba razširila še na podružnico v Iški vasi, letos pa se širi še na Golo. To je botrovalo večjemu številu vadečih otrok, saj jih je bilo tako lani kar 42. Prvič pa smo v Šolski judo ligi prišli med najboljšo deseterico, kjer smo osvojili 8. mesto med 66 šolami. Po izpitih za pasove so tudi za mlade judoistke konec junija nastopile počitnice. Dva učenca OŠ Ig sta se aprila udeležila mednarodnega tekmovanja Bežigrad, kjer so tekmovali judoisti iz devetih evropskih držav. Kreča Žak, 4. r., je zabeležil svojo prvo zmagano borbo in zasedel 5. mesto, Pia Mišič, 6. r., pa je dobila prvo medaljo na tako velikem tekmovanju in zasedla 3. mesto. Z odličnimi borbami sta dokazala, da bo nanju resno računati tudi v prihodnje, saj je Pia že na naslednjem močnem mednarodnem tekmovanju v Gradcu junija to potrdila z bronasto medaljo. Za njima pa prihajajo nadarjeni mladi, ki se jima bodo kmalu pridružili. A tudi med počitnicami nismo počivali, sajsmo bili na sedemdnevnih aktivnih počitnicah v Nerezinah na Lošinju, kjer smo ob plavanju vsak dan tudi ustvarjali na delavnicah in se zabavali na športnih igrah. Odšli smo tudi na judo tabor v Tolminu, kjer je v ospredju vadba juda. Seveda pa nas prečudovita narava v Posočju vedno zvabi tudi na pohode na okoliške hribe, reka Soča pa na kakšen skok v vodo. Ker pa se je začelo novo šolsko leto, vabi ŠD Mala šola juda na vadbo vse osnovnošolce na osnovni šoli Ig ter njenih podružnicah Golo in Iška vas. Vse informacije najdete na www.malaso-lajuda.si in na www.institutjuda. si ter na tel: 040/324-553 (trenerka Janja), 051/306-306 (pisarna MŠJ). Janja Lamut 30 www.obcina-ig.si šport GLASILO OBČINE IG • september 2011 MOSTIŠČAR Športno plezanje V šolskem letu 2011/12 v RTC Zapotok organiziramo športno plezanje za otroke od 5 let dalje do rekreativcev neomejenih starosti. Zato vas v petek, 16. 9. 2011, ob 18. uri vabimo na sestanek RTC Zapotok z vrhunskimi trenerji. Več informacijlahko dobite, če pokličete Vita Čehovina, tel.: 041/561-061, ali Barbaro Močan, tel.: 041/808-128. Vljudno vabljeni! Društvo Zapotok Športno društvo SLAVKO DUŠČAK - šola košarke vabi k vpisu osnovnošolce in osnovnošolke, ki bi radi spoznavali košarkarske spretnosti in uživali v igranju košarke. Treninge na Igu začnemo v septembru. Dodatne informacije in prijave na telefonu: 041/677-007, Slavko Duščak, ali po e-pošti: slavkoduscak.solakosarke@gmail.com Najdete nas tudi na Facebooku. VABILA Vabimo na 22. Govekarjev Večer v ponedeljek, 19. septembra 2011, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Svojo življenjsko pot in poezijo nam bo predstavila pesnica in slikarka CICA KOLAR. Z razstavo slik z naslovom LETNI ČASI pa nas bo razveselila domačinka, slikarka JULIJANA PERŠIČ. Razstava bo na ogled do 17. oktobra 2011. Vabljeni! w DRUŠTVO V Občina Ig vas v sodelovanju s TD Iška vas vabi v četrtek, 29. septembra 2011, ob 19. uri v Dom krajanov Iška vas, kjer bomo podelili priznanja za najlepšo hišo, kmetijo in vas v občini Ig. Ogledali si boste lahko tudi razstavo buč in drugih pridelkov, ki bo na ogled do 2. oktobra 2011. Prireditev bomo popestrili s kratkim kulturnim program in predavanjem. Vabljeni! TD Iška vas vabi na razstavo buč in kmetijskih pridelkov v Dom krajanov Iška vas. Na ogled bodo naj kmetijski pridelki, staro kmečko orodje in gospodinjski pripomočki, prikazali pa vam bomo tudi stara kmečka opravila. Vabljeni, da tudi vi obogatite razstavo in sodelujete z vašimi kmetijskimi pridelki, ki jih dostavite v torek, 27., in sredo, 28., popoldne ob predhodni najavi na tel. 031/554-702 (Marija) in 040/757-503 (Milena). Razstava bo odprta od četrtka, 29. septembra, do nedelje, 2. oktobra, v popoldanskem času. Zaradi vodenja po razstavi vas naprošamo za predhodno najavo ogleda na tel. 031/554-702 (Marija). Iška vas skriva veliko zanimivega! Vabljeni! IŠKA VAS www.obcina-ig.si 31 )\ ^ 1/ J J U, M 1 obvestila MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2011 _MALI OGLASI_ Obveščamo vas, da bomo z mesecem oktobrom v kulturni dvorani na Golem začeli vadbo tai chija. Vljudno vabljeni na predstavitev vadbe, ki bo potekala v ponedeljek, 26. septembra 2011, ob 20. uri v kulturni dvorani na Golem. Oddam stanovanje v najem po dogovoru (mirna družina). Oddam gospodarsko poslopje za skladišče. Prodam njivo, površina 53 arov, parc. št. 386, k. o. Iška Loka (zadnja njiva). Tel.: 01/286-32-84 Pavla Uršič Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si Rok za oddajo malih oglasov za objavo v naslednji številki je 28. september 2011. Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 14. oktobra 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 28. september 2011. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Osnovna šola Ig Troštova ulica 24 1292 Ig POVABILO K SODELOVANJU Iščemo sodelavko/sodelavca za opravljanje del in nalog receptorja v športni dvorani Ig. Vrsta zaposlitve: nedoločen čas, polni delovni čas. Urnik dela: v popoldanskem času. Začetek dela: po dogovoru. Zainteresirani kandidati oddajte pisno vlogo z dokazili na naslov OŠ Ig, Troštova ulica 24, 1292 Ig. Rok za prijavo je 20. 9. 2011. POGOJI ZA DELOVNO MESTO: Kandidat mora izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, in sicer, da: - ima znanje slovenskega knjižnega jezika; - da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega na Ministrstvu za pravosodje (Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij ali po elektronski pošti na naslovu: http://www.mp.gov.si)); - končano najmanj osnovno šolo. Zaželena IV. stopnja srednja poklicna - tehnična smer. Ig, 26. 8. 2011 Ravnateljica: mag. Stanka Rebolj Ts k d J JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Objavlja RAZPIS ZA OBMOČNO FOTOGRAFSKO RAZSTAVO 2011 na temo GOZD Razstava bo odprta oktobra in novembra 2011 v paviljonih Erbergove graščine Dol v Dolu pri Ljubljani. Z razstavo se pridružujemo kampanji ob Mednarodnem letu gozdov 2011. K sodelovanju vabimo vse fotografske ustvarjalce, ki delujejo na območju občin pod okriljem JSKD-OI Ljubljana okolica: Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Brezovica, Škofljica, Ig, Velike Lašče, Dol pri Ljubljani, Medvode in Vodice! Rok za prijavo je 30. 9. 2011! Razpisno dokumentacijo, prijavnico in vse druge informacije dobite na naslovu: JSKD-OI Ljubljana okolica Trg MDB 14, 1000 Ljubljana tel.: 01/241-05-37, faks: 01/422-26-44 e-pošta: oi.ljubljana.okolica@jskd.si; ali na spletni strani www.jskd.si DU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Vabilo za člane Društva upokojencev Ig DU Ig vabi vse člane društva, ki se želite osvežiti in družiti v prijetnem okolju mesta Izola z urejenimi sprehajalnimi potmi, da preživite teden dni letovanja v Hotelu Delfin Izola. Hotel ima notranje bazene in kopeli z ogrevano morsko vodo. Vsako jutro je organizirana vodena telovadba v bazenu. Termin letovanja: od 4. 11. 2011 do 11. 11. 2011. Podrobne informacije o letovanju in naročila sprejema do 15. septembra Iva Žagar na tel.: 01/286-23-07 in 041/452-253. Ob večjem številu prijav obstaja možnost organiziranega avtobusnega prevoza. Pridružite se, morski zrak nam bo koristil! Marija Zdravje Odbor za socialo 32 www.obcina-ig.si Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. ZAHVALA ob smrti očeta ANTONA OBLAKA iz Strahomera 20, Ig. Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in TD Krim, ki ste ga pospremili na njegovi poti k večnemu počitku, nam izrazili sožalje, darovali sveče, za maše ali v dober namen. Hvala tudi gospodu Vrhovcu in gospe Joži Anzeljc za pogrebna opravila. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Srečku Golobu in ministrantu za lepo opravljen pogreb. Posebna hvala tudi gasilcev PGD Vrbljene-Strahomer za lepo opravljen gasilski obred in izrečene besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Nam domačim bo njegovo delo vedno ostalo v mislih in srcih. Žalujoči: vsi njegovi Nikar ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, izčrpal svoje moči in zaprl trudne oči. Privoščite mi večni mir in z mano v srcu ostanite. ZAHVALA ob boleči izgubi RAJKA INTIHARJA iz Iške vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste se poslovili od njega, nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, sveče, cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala lepa medicinskemu osebju ZD Ig, patronažni sestri Mateji Berčan, gospe Jožici Drobnič in gospe Jelki Rupert. Zahvalo izrekamo tudi gospe Milki Maček, ki mu je s svojo toplino in sočutjem lepšala trenutke v času njegove težke in dolgotrajne bolezni ter nam bila vsem v veliko pomoč. Iz srca se zahvaljujemo članom PGD Iška vas za ves trud in lepo slovo, ki ste ga pripravili Rajku. Hvala Janezu Rupertu za besede slovesa, pevcem okteta Orfej za odpete pesmi, LD Ig za prapor in cvetje, gospodu župniku Jožetu Pozdercu za lepo opravljen obred. Zahvala za trud je namenjena tudi Štefanovi mami, Kavčičevim in 2agarčkovim za nesebično pomoč pri pogrebu. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Vrhovec in gospe Silvi Dolinšek za ureditev vežice. Na koncu bi se radi še enkrat zahvalili vsem, ki ste ga imeli radi in bili z njim kakokoli povezani. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila Bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je le še gomila. Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANTONIJE STRAŽIŠAR iz Matene 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, maše in v dober namen. Zahvala gospodu župniku Jožetu Pozdercu za lepo opravljen pogrebni obred, gospe Silvi Dolinšek za ureditev mrliške vežice, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu zavodu Vrhovec za pomoč pri pogrebnih storitvah. Zahvala doktorici Mariji Štefančič Gašperšič, sestri Sonji in patronažni sestri Mateji za vso pomoč v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi zakoncev ANGELE in LADA KLANČARJA iz Zapotoka. Po dolgem boju z boleznijo sta se od nas poslovila Angela in Lado. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jima v težkih trenutkih pomagali in jima stali ob strani. Hvala vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter hvala vsem tistim, ki ste ju pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem za odpete pesmi in PGD Golo. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: vsi njuni www.obcina-ig.si 33 z Gornjega Iga. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga počastili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali sveče in cvetje ali za dober namen. Posebej se zahvaljujemo gospodu Koširju in ministrantom za opravljen poslovilni obred. Hvala gospodu Vrhovcu in predvsem gospe Silvi Dolinšek za vso pomoč. Poslednje slovo je vedno najtežje. Hvala vsem prijateljem, sosedom, znancem, da ste nam stali ob strani. Njegovi najbližji oglasi, zahvale GLASILO OBČINE IG • september 2011_ Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal ZAHVALA ^Г^ Ob zadnjem slovesu FELIKSA KRALJIČA_ iz Kremenice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se v dneh slovesa s kropljenjem poslovili od njega ter ga v torek, 12. 7. 2011, pospremili na zadnji poti. Posebej bi se radi zahvalili gospodu župniku Jožetu Pozdercu za lep mašni obred, gospe Silvi Dolinšek, gospodu Vrhovcu za pogrebne storitve ter vsem, ki ste zanj molili ter darovali za svete maše, cerkev in sveče. Pogrebne storitue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odrt - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Košmerl-Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK Dolenjska 43, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA Cvetličarna Grdadolnik GASILSKA UL. 10, IG V cvetličarni vam nudimo: veliko izbiro mačeh rese lončne krizanteme zemljo in pesek za grobove rezano cvetje in šopke vseh vrst lončnice balkonsko cvetje aranžiranje daril žalno floristiko: ikebane, vence, žarne venčke, sveče poročni program: šopke, cvetlične aranžmaje. gsm cvetličarne: 031/790-655 gsm vrtnarije: 041/694-244 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! 34 www.obcina-ig.si I računalniškLLnže PC S PC SOS računalniški inženiring Anže Pratnemer s.p. Staje IB 1292 Ig 041 902 702 ►OT 4 > Imate Se Vaš računalnik utaplja v Vas muči, kaj kupiti sinu ali hčerki za odličen uspeh v šoli? • Potrebujete računalnik za predstavitev ' diplomske naloge? | Potrebuje Vaš računalnik časa, da naredi zahtevano? • Se Vam zdi, da Vam drugi ne znajo nakupu ali popravilu računalnika? svetovati j Računalniški servis tudi v Vaši pisarni ali na domu! Brezplačna Valeta 2011 Ob zaključku šolskega leta 2010/2011 Foto: Barbara Oblak / IŽANSKI SEJEM SOBOTA, 17. SEPTEMBER 2011, OD 10. DO 17. URE NA IGU Bogat izbor ponudnikov, otroške delavnice, zabavni program. V Vzporedno s sejmom bo potekalo tekmovanje kuharjev za pokal SEFLA. VRBICA 2011 11. pohod in srečanje na stičišču 4 občin v Vrbici v soboto, 24. septembra 2011 OBČINA IG Za pohodnike iz Občine Ig je: 8.00 - odhod avtobusa iz Iške vasi (na Produ) v Krvavo peč. 8.30 - odhod avtobusa izpred RTC Zapotok v Krvavo peč. 10.00 - srečanje pohodnikov iz vseh 4 občin (Brezovica, Cerknica, Velike Lašče, Ig) v Vrbici ob sotočju Iške in Zale, skupen odhod do Iškega vintgarja, od koder vse pohodnike odpelje avtobus v Iško vas na Prod, kjer je družabno srečanje ob kratkem kulturnem programu in pogostitvi. Hkrati bomo v organizaciji PD Krim čistili pot, po kateri bomo hodili. Soorganizatorji: Društvo Claustra Alpium luliarum, TD Iška vas Če bo slabo vreme bo pohod v soboto, 1. oktobra, z istim programom. VABLJENI!