List 43.
Kmetijsko ?olstvo.
Osnova de?elne vino- in sadjerejske ?ole na
Slapu pri Vipavi.
Da se namen in osnova te ?ole bolje spozna in po tem spoznanji jej ve? u?encev privabi, objavil je de?elni odbor njen program in tudi nam ?eljo razodel, DaJ ga P? ?Novicah" razglasimo.   Tako-le se glasi:
?. 1. Glavni namen te ?ole je, da se v njej mladenci, kateri so dovr?ili vsaj ljudsko ?olo, in znajo toraj dobro slovensko brati in pisati, podu?? :
a)  v umnej vinoreji in
b)  v umnej sadjereji,
ter tako izobra?e za bodo?e umne posestnike vinorejskih gospodarstev, sadnih zasadi??, vinskih kup?ij, ali pa za gospoparske pomo?nike, na priliko za vincarje, kletarje, vrtnarje itd.
V ta namen je poduk razdeljen po glavnih dveh predmetih v dva dela, v vinorejski in sad j ere j-ski te?aj, ter obsega poleg tega tudi poduk o doti?nih pripravljavnih predmetih.
Poleg glavnih naukov te ?ole podu?ujejo se u?enci njeni v zelenjadorej i, sviloreji in ?ebelo rej i, splo?nem kmetijstvu in nekaterih druzih vednostih, ki se strinjajo z unimi?
?. 2. ?olo nadzoruje de?elni odbor, ki dolo?uje o vseh vpra?anjih poduka in uprave.
Neposredno vodstvo je izro?eno prvemu u?itelju.
?. 3.    U?enci se dele:
1.    redni notranji u?enci ?tipendisti, ki v?ivajo de?elne ali pa zasebne ?tipendije ter v ?oli dobivajo hrano in stanovanje;
2.   redni notranji u?enci pla?ujo?i, ki isto tako hrano in stanovanje dobivajo v ?oli;
3.   redni zvunanji u?enci, in
4.   iz van redn i u?enci.
Do de?elnih ?tipendij imajo pravico le ubogi sinovi Kranjskih kmetovalcev; kdo pa do zasebnih, ako bi take morda kdo osnoval, to dolo?uje ustanovitelj sam.
U?ence 1., 2. in 3. vrste sprejema de?elni odbor po nasvetu ?olskega vodstva, in sicer mladen?e, ki doka?ejo:
a) da so vsaj 16 let stari, b) da so ?vrstega zdravja, c) da so lepega vedenja, d) da so z dobrim vspehom dovr?ili vsaj ljudsko ?olo.
Pro?njiki ?tipendij morajo dokazati tudi ubo?tvo, drugi pa predlo?iti morajo pismeno zavezo, da se sami vzdr?ujejo.
U?ence 4. vrste, to je izvanredne, sprejema ?olsko vodstvo brez posebnih dokazil.
Izpraznjene ?tipendije in pa mesta pla?ujo?ih u?encev razpisuje de?elni odbor.
De?elnih ?tipendij je 8 po 120 gold. Znesek ?tipendij pa se ne da u?encem v roko, ampak oni dobivajo za to v ?oli hrano, stanovanje in poduk.
Notranji pla?ujo?i u?enci pla?ujejo po 120gold. na leto za hrano in stanovanje, in sicer za sleherni mesec naprej po 10 gold.
?olnine pla?ujejo u?enci 2., 3. in 4. vrste po 20 gld. na leto, in sicer: u?enci 2. in 3. vrste v polletnih zneskih naprej po 10 gld., ? izvanredni u?enci 4. vrste pa v trimese?nih zneskih naprej po 5 gld.
U?ila, to je knjige, papir, itd. si oskrbeti morajo u?enci vseh 4 vrst sami.
?. 4. Na ?oli so name??eni: vodja, ki je ob enem prvi u?itelj, ? a d j u n k t kot drugi u?itelj, ? v i n c a r ? in vrtnar.
Vodja predava vino- in sadjerejo, zelenjadorejo, svilorejo, ?ebelorejo in geometri?no risanje; drugi u?itelj ostale predmete razen veronauka, katerega predava ?upnik. Vincar in vrtnar vodita u?ence v prakti?nih delih.
?. 5. Poduk traja dve leti. ?olsko leto pri?enja 1. novembra in kon?a 31. oktobra. Po?itnic imajo u?enci le 12 dni o velikono?i.
Koncem vsakega ?olskega leta je javna presku?nja, h kateri de?elni odbor po?ilja svojega zastopnika.
Po kon?anih vseh 4 semestrih dobi u?enec ?olsko spri?evalo.
?. 6. Podu?uje se v slovenskem jeziku teoreti?no in prakti?no, ? vse namre?, kar se v ?oli v treh do ?tirih urah na dan predava teoreti?no, vse to izvr?uje se tudi prakti?no na zemlji??ih, v vinogradih, v drevesnici, v trtnici, sploh v gospodarstvu.
?.   7.    Posamezni u?ni predmeti so slede?i:
1.    Naravoznanstvo.
2.    Vinoreja (s kletarstvom).
3.    Sadjereja.
4.    Zelenjadoreja.
5.    Sviloreja.
6.    Cebeloreja.
7.     Kmetijstvo splo?no, to je, toliko, da si u?enec pridobi kratek pregled kmetijstva sploh.
8.    Knjigovodstvo.
9.    Zemljemerstvo, vaje v merstvu polja in niveliranje.
10.    Risanje.
11.     Nadaljevanje u?nih predmetov ljudske ?ole.
12.     Veronauk.
?. 8. Po te?ajih in bolj na drobno so u?ni predmeti razdeljeni tako-le:
I.   te?aj. Prvo pol-letje od I. novembra do 30. aprila.
Naravoznanstvo, in sicer: kemijaneorgani?na.
Trtorej a, in sicer: rastninoslovski popis vinske trte, kemi?ni popis vinske trte, raznosti in lastnosti vinske trte, zemlji?ne razmere za trtorejo, gnojitev vinski trti, odgojni na?ini vinske trte, mno?itev vinske trte, po?lahtitev vinske trte, zarod novih vinogradov, redna obletna dela v vinogradih, bolezni vinske trte, vinogradom ?kodljivi mr?esi.
Zelenjadoreja, in sicer: splo?na zelenjadoreja, osnova in vreditev zelenjadnega vrta, orodje in druge priprave, obdelovanje, kolobarenje, gnojitev, zalivanje, setev, prezimenje rastlin, godenje ali plodenje rastlin, oprava in ohranitev pridelkov, pridelovanje semen, ?kodljivi mr?esi.
S v i 1 o r e j a (teoreti?ni in prakti?ni poduk).
Kmetijstvo splo?no.
Zemljemerstvo, kolikor ga potrebuje manj?i kmetovalec.
Risanje, posebno gospodarskih pohi?tev, orodij, strojev, i. t. d.
Nadaljevanje   predmetov   ljudske   ?ole, ?itanje, pisanje, spisje, ra?unstvo, nem?ki jezik. Veronauk.
Drugo pol-letje od I. maja do 31. oktobra.
Naravoznanstvo, in sicer:   kemija  organi?na.
Vinoreja in kletarstvo: pravilna klet in pri umnem kletarstvu potrebni stroji, pravilno vrenje mo?ta, ravnanje z vinom v kleti, naprava belega vina (navadnega, bolj?ega in najbolj?ega), naprava ?rnega vina, umetno napravljena vina, chaptaliziranje, alkoholiziranje, Galiziranje, Patistiziranje vina, Pasteriziranje, naprava likernega vina, naprava ?ampanjca, poraba kletarskih odpadkov, bolezni vina, kemi?no preiskovanje mo?ta in vina.
Z e 1 e n j a d o r e j a, in sicer: specialna zelenjadoreja, obdelovanje eno-, dve- in mnogoletnih rastlin za prikuho.
S v i 1 o r e j a (teoreti?ni in prakti?ni poduk).
Kmetijstvo splo?no.
Zemljemerstvo, kolikor ga potrebuje manj?i kmetovalec.
Risanje geometri?no.
Nadaljevanje predmetov ljudske ?ole, ?itanje, pisanje, spisje, ra?unstvo, nem?ki jezik.
Veronauk.
Razgovori   o prakti?nem  delovanji istega ?asa.
(Konec prihodnji?.)
342
List 44.
Kmetijsko šolstvo.
Osnova deželne vino- in sadjerejske šole na
Slapu pri Vipavi.
(Konec)
II.   tečaj. Prvo pol-letje od I. novembra do 30. aprila.
Naravoznanstvo:   in sicer fizika elementarna.
S a d j e r e j a, in sicer: pridobitev sadjerodnih rastlin,
-  botanični   popis    sadjerodnih   rastlin,    raznosti   sadnih
plemćn, zemljišne razmere za sadjerejo, podnebje, orodje
in  drugi   materijal,   sejalnica,   pikirne   lehe,   zarodišče,
cepljenje, vreditev ali zasaditev drevesnice.
Čebel o reje teoretični del.
Kmetijstvo splošno.
Zemljemerstvo s praktičnimi vajami«
Risanje geometrično.
Nadaljevanje predmetov ljudske šole, spisje, računstvo, nemški jezik.
Veronauk.
Razgovori o praktičnem delovanji.
Drugo pol-letje od I. maja do 31. oktobra.
Naravoznanstvo, in sicer: fizika elementarna.
Sadje reja, in sicer: odgojitev dreves v drevesnici, potranska opravila v drevesnici, obdelovanje in gnojitev drevesnice, oskrbovanje sadnih rastlin na stalnem mestu, zasadba sadnih vrtov, oskrbovanje nasajenih dreves, precepljenje starejših dreves, sadne oranžerije, obrezovanje sadjerodnih rastlin na stalnem mestu, špa-lirji, kordoni, poraba sadja, bolezni sadja in škodljivi mu mrčesi.
Čebel o reje praktični del.
Kmetijstvo splošno.
Knjigovodstvo manjšega kmetovalca.
Zemljemerstvo s praktičnimi vajami.
Risanje geometrično.
Nadaljevanje predmetov ljudske šole, spisje, računstvo, nemški jezik.
Veronauk.
§.   9.    Učna   sredstva:
1.    Šolska  izba,   knjižnica,   muzej.
2.  Kipelna klet, v katerej izključljivo le učenci izvrševajo vsa dela ob trgatvi.   Ta  klet  ima  železno
stiskalnico, francoske kadi za napravo črnega vina, in navadne kadi za napravo belega, grozdni mlin, robljalno mrežo, pompo za presnemanje mošta in vina, sploh vso pripravo za umno napravo vina.
3.     Vinska klet, v katerej tudi le učenci opravljajo vsa kletarska dela, kakor zalivanje, presnemanje, čiščenje vina, natakanje butelij, itd.
4.     Tehnična delalnica, v katerej se učenci praktično vadijo kuhanja različnega žganega vina, sušenja različnega sadja, naprave kisa tjesiha), Pasteriziranja, filtriranja vina, i. t. d. V ta namen ima ta delalnica novoŠegni žganjarski kotel, dr. Lukas-ovo sušilnico, aparat za napravo kisa, pasteriziral in filtrirni stroj.
5.     Druga delalnica, v katerej učenci izvrše-vajo dela, ki se p ud streho izvrševati morejo po zimi in po leti, kakor požlahtitev sadnih drevesic v roki, za-kopovanje sadnih drevesc in trt, čiščenje ter odposlatev raznega vrtnega semena i. t. d. Prostor taodmenjenje tudi za spravo raznega gospodarskega orodja.
6.     Trtnica za množitev raznih plemen najboljših domačih in p tuj i h grozdnih sort.
7.     Poskuševalni vinograd, ki je zasajen z raznovrstnimi domačimi in ptujimi trtami od vsaktere vrste po 500 trsov, in ki služi za vse raznovrstne skušnje.
8.  vPet vinogradov iznova zasajenih v raznih legah. Stirji vinogradi zasajeni so po novem Renskem načinu, popoln redno, sleherni le z eno sorto trt. Zadnji veliki vinograd zasajen je po francoskem načinu, to je tako, da se trte okopavajo s plugi namestu z navadnim orodjem. Poslednji vinograd, kakor tudi poskuševalni izpeljana sta na dratu, namreč namestu na kole vezane so trte na napeti drat. Trte v vinogradih izgojene so vse ali po Renskem ali pa Francoskem načinu, sploh se obdelavajo   po Rensko  ali po Francosko,   in   ne   po
Vipavsko.
9.     Sej al ni ca za setev in množitev raznih sadnih drevesc. Ž njo v zvezi je veča zasajena s šporgelji in jagodami.
10.     Velik botaniČno-pomologični vrt* Zasajenje tega vrta z raznim sadnim drevjem pričelo se bode 1. 1877.
11.     Drevesnica, obstoječa iz štirih glavnih parcel za izgojevanje visokorastečih dreves, ter iz štirih manjših parcel za izgojevanje pritličnega drevja. Posamezne parcele in poti obdane so od visokih jablan, katerih sleherno deblo ima drugo sorto.
12.     Zelenjadna in sadna klet za spravo zimske kuhinjske zelenjave in zimskega sadja.
13.     Zelenjadni vrt z gorkimi lehami in cvet-ličnjakom. Razen prekopovanja (stihanja) vsa druga dela na vrtu izvrševajo učenci sami po navodu vrtnarja, in to, kar se tiče kuhinjske zelenjave, in cvetlic sadnih francoskih špalirjev.
14.     Izba za sviloprejkez vsemi pripravami za umno svilorejo. S svilorejo ukvarjajo se izključljivo le učenci sami. Ta izba na jesen služi tudi za sušenje grozdja v namen naprave likernega vina.
15.     Čebeljnak za 60 panjev, ki ima panjove Dzierzonove iznajdbe in vso potrebno čebelorejsko pripravo.
Hišni red za  učence  deželne vino- in sadje-
rejske šole na Slapu.
§. 1. Vsak učenec si mora po vstopu v šolo sledečo obleko iz svoje lastnine napraviti:
a)   ene hlače in eno flajdo iz debelega platna za rabo pri delu na polji in v kleti;
b)  eno sukneno bluzo s šolskim znamnjem na vrat-
nik prišitim, ene suknene zeleno paspulirane dolge hlače, eno sukneno kapico s šolskim znamnjem in eno črno zavratnico.
Vse to za nedeljo in praznike ter za druge posebne priložnosti.
c) Dalje ima še vsak učenec tri spodnje hlače (gate), štiri srajce, dve navadni zavratni ruti, vsaj 4 pare no-govic ali nožnih rut, vsaj 6 rut za nos, tri obrisalnice, dva para močnih čevljev in pa en nož, ene vilice, eno žlico, dva glavnika, eno krtačo za obleko, drugi dve za obutek seboj prinesti.
§. 2. Vsaki teden po dogovoru z vodjo odloči adjunkt enemu učencu nadzorstvo, trem drugim pa opravljanje redu in snažnosti služečih del v spalnicah in šolski izbi. Nadzornika (inšpekcionista), kateri je za vse, kar mu je izročeno, tudi odgovoren, mora vsak ubogati, ako ne zahteva kaj, kar zahtevati on nima pravice.
Meseca maja, junija, julija in avgusta mora učenec, kateremu je nadzorstvo izročeno, točno ob štirih zjutraj vstajati, ter z zvonenjem součence in sploh vso hišo sklicati. Druge mesece se mora pa to točno ob pol šestih zgoditi.
Trije gori imenovani učenci dnevnikarji morajo koj za umivanje potrebno vodo pripraviti; pozimi, ako je potreba, pa še poprej lampe prižgati, ter vse za umivanje vrediti. V poli ure morajo vsi učenci napravljeni biti. V tem času si mora vsak svojo posteljo vrediti, in v tem času mora tudi vsak dnevnikar odločeno mu izbo pomesti, ter sploh vse v red spraviti.
Po končanem tem delu zapuste ob času dela vsi učenci spalnice ter se podajo k vincarju, kateri jim po naročilu vodstva vsakdanje delo odloči; nadzornik pa se poda k pristavu, da mu poroča, ako se je kaj posebnega pripetilo. On zaklene tudi spalnice, ter izroči ključe vincarju.
Po dnevu se nima nikdo brez potrebnega opravka v spalnici muditi. Zvečer prižgo, pa tudi ugasnejo luči le dnevnikarji, ki tudi po zimi peči zakurijo.
V spalnici tobak piti je ostro prepovedano.
Cas za zajuterk je po leti in po zimi ob sedmih, za kosilo (južino) po leti ob enajstih, sicer pa opoldne, za malico (malo južino) po leti in po zimi ob štirih, za večerjo po leti ob osmih, po zimi ob sedmih.
Po vrnitvi od dela iz vinogradov i. t. d. mora vsak učenec svoje orodje vincarju izročiti.
§. 3. Ob nedeljah in praznikih iti morajo vsi učenci v domačo cerkev k Božji službi, kamor jih vincar vodi, pa tudi sicer med letom vse druge dolžnosti spolnovati, ki jih katoliška cerkev določuje. V prostih urah se ne sme brez dovoljenja vodje ali pa pristava nobeden iz hiše oddaliti.
§. 4. Vsem učencem je stroga dolžnost, vodjo, adjunkta in pri izvrševanji praktičnega dela tudi vin-carja in vrtnarja v vsem točno ubogati.
Vsak prepir in vsako nespodobno obnašanje v hiši ali zunaj hiše je ostro prepovedano.
Vse pritožbe in vse prošnje gredo do vodje ali, če njega ni doma, do pristava.
§. 5. Ako kak učenec zboli, plačajo vse iz tega nastale stroške njegovi stariši. To pa velja le za manjše bolehnosti; ako je bolezen huda, si mora bolnik ali na domu staršev, ali pa v bolnišnici pomoči iskati.
§. 6. Kdor se kakega velicega prestopka tega reda krivega stori, ter se kljub u trikratnemu posvarjenju vodje ne poboljša, se po izrečenem ukazu deželnega odbora brez daljnega prizanašanja iz šole izključi.
350