Poitni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenlurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungiort Klagenlurt	Posamezni izvod 1.30 iil., mesečna naročnina S Šilingov
P. b. b.
Celovec, petek, 5. februar 1971
Štev. 5 (1490)
ZSO JE ZASEDALA
Hadzorni in Upravni odboi Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na svoji prvi skupni seji v novem letu 30. januarja razpravi jaki o trenutnem narodnopolitičnem stanju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Po temeljiti presoji in kritični oceni posameznih dejavnosti zveze same in njenih vključenih organizacij sta v glavnem odobrila dosedanje delo in za bodoče v nadaljevanju dosedanje načelne u-smeritve sklenila bolj dosledno in bolj odločno prizadevanje za uresničitev nalog in dosega ciljev ZSO v korist vsega slovenskega ljudstva na Koroškem.
Danes se konča premirje
med Izraelom in arabskimi državami
Po večmesečnem premirju, ki pa so ga pogosto prekinjali manjši oboroženi spopadi in predvsem vdori izraelskih čet na arabska ozemlja, se danes med Izraelom in arabskimi državami pravzaprav spet začenja ali nadaljuje „vojno stanje". To seveda ne pomeni, da bo na Bližnjem vzhodu takoj spet izbruhnila prava vojna z vsemi grozotami. Še naprej bodo tekla prizadevanja, da bi na kakršenkoli način morda te našli možnost za »miroljubno reševanje" spora; vmes pa se bodo spet nadaljevali enkrat večji drugič manjši »dvoboji", ki pa rešitve jasno ne bodo olajševali, marveč jo nasprotno vedno bolj zavlačevali in spravljali v nevarnost.
Nova zaostritev v Indokini
Povsem v nasprotju z zagotovili ameriškega presednika Nixona in drugih vodilnih predstavnikov v Washingtonu Amerika dejansko že naprej zaostruje položaj v Indokini ter razširja vojne operacije iz Južnega Vietnama na sosednje države. Lani se je to dogajalo v primeru Kambodže, ta teden se je nekaj podobnega začelo v Laosu.
Po vesteh, ki jih je objavila japonska tiskovna agencija, je v ponedeljek vdrlo na laoško ozemlje okrog 5000 južnovietnamskih vojakov, katerih napad na neodvisni Laos je podpiralo kakih 1000 pripadnikov tajske
Amerika bodisi sama ali pa ob podpori svojih »zaveznikov", to je tamkajšnjih protiljudskih režimov, ki jih drži na oblasti prav zato, da se jih lahko poslužujejo pri uresničevanju svojih imperialističnih načrtov.
Da tukaj ne gre za akcijo južnega Vietnama proti Laosu, marveč v resnici za napad Amerike, je namreč vsakomur jasno. To postaja čedalje bolj jasno tudi širokim krogom ameriškega prebivalstva, kjer prav tako stalno narašča odpor proti predsedniku Nixonu in njegovi vladi, proti politiki, ki jo danes obsojajo tudi že številni ameriški poslanci in drugi vojske, Amerika pa je prispevala k predstavniki javnega življenja. In tej očitni agresiji svoj »blagoslov" v povsem upravičeno, saj prihajajo dan
rvklM.*	1	• '1	1	1	1 •	1	1	*	"	•
obliki 400 bojnih letal, ki so bombardirala Obsežne predele Laosa.
Vesti o napadu na Laos so izzvale splošno ogorčenje v svetu, kjer pov- . .	.
spd se množijo najostrejši protesti pro- da je ta, da hočejo živeti v miru in povedano — pokazal šele nadaljnji ti politiki, ki jo v Indokini vodi svobodi.
za dnem v javnost odkritja novih zločinov, ki jih v Indokini povzročajo ameriški vojaki nad tamkajšnjimi narodi, katerih edina kriv-
V zadnjih tednih >in zlasti v zadnjih dneh se je nadaljevala živahna diplomatska aktivnost. Poklicani in nepoklicani so se vključevali in ponujali svoje predloge; nadaljevala so se pogajanja, ki jih je imel posebni odposlanec OZN Jarring neposredno s predstavniki obeh »sovražnih” strani; Sovjetska zveza je posvarila Izrael pred posledicami, ki bi jih imelo nadaljnje zavlačevanje reševanja spora v smislu resolucije varnostnega sveta, medtem ko Amerika tudi tokrat ni ničesar prispevala k iskanju miroljubne rešitve; glavni tajnik OZN U Tant, pa je tik pred potekom premirja še enkrat pozval vse v spor na Bližnjem vzhodu zapletene države, naj tudi po 5. februarju spoštujejo sporazum o prekinitvi sovražnosti ter konstruktivno nadaljujejo pogajanja s posebnim pooblaščencem Združenih narodov Jarringom.
Do kakšne mere so oziroma bodo ta prizadevanja rodila sadove, bo pokazal šele nadaljnji razvoj stvari na Bližnjem vzhodu. Neposredno prizadeti — Izrael in arabske države — so zadnje mesece in tedne vsekakor 'izkoristili tudi v tem smislu, da so se vsestransko pripravili za primer, da bi pogajanja za zeleno mizo spet zamenjala govorica orožja vzdolž Sueškega prekopa. Tako na eni kot na drugi strani so sicer zatrjevali, da želijo miroljubno rešitev spora; toda hkrati je bilo slišati tudi zelo odločne izjave o pripravljenosti, boriti se naprej, do »končne zmage". Katero teh tako nasprotnih si stališč je bilo mišljeno bolj iskreno in je v danih razmerah tudi bolj realno, pa bo — kakor že
razvoj.
Odločno stališče tržaških Slovencev
do izjav zunanjih ministrov Italije in Jugoslavije
V zadnjem času sta italijanski zunanji minister Aldo Moro in jugoslovanski državni tajnik za zunanje *adeve Mirko Tepavac govorila o odnosih med obe-^a državama. Po oceni v obeh državah je bila s te-ttia izjavama v glavnem tudi zglajena pot za bližnji °bisk jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji, do katerega naj bi prišlo čez nekaj tednov, po vsej verjetnosti že v začetku marca.
Z izjavama obeh zunanjih ministrov se je temeljito bavil tudi izvršni odbor Slovenske kullurno-go-sPodanske zveze v Trstu, ki je kritično ugotovil, da v •eh izjavah ni bilo posebej govora o narodnih manjšinah, marveč samo o »lokalnem prebivalstvu", in tozadevno poudaril:
Izvršni odbor SKGZ izraža pričakovanje, da bo omenjanje lokalnega prebivalstva in njegovega Intela v izjavah obeh zunanjih ministrov pomenilo, da 9fe pri tem tudi za upoštevanje prispevka obeh narod. Manjšin — slovenske v Italiji in italijanske v Jugosla-viji — in da ne gre za izpuščanje, ki bi lahko imelo drugačen, negativen značaj. »Zato je izvršni odbor SKGZ med razpravo podčrtal pomembnost, da pride ^ed razgovori, ki se nanašajo neposredno na obisk Predsednika Tila v Italiji, in tudi pozneje v polni me-r* do izraza skrb matičnega naroda za svojo manjšino v drugi državi, ki istočasno pomeni in mora pomeniti krepitev enega izmed faktorjev pomirjenja ter še tesnejšega medsebojnega sodelovanja."
Neposredno prizadetost je izvršni odbor SKGZ Poudaril tedaj, kadar je govora o spoštovanju londonskega sporazuma, ki s posebnim statutom podrobno določa zaščito pravic narodnih manjšin. V
tej zvezi je odbor izrazil željo, da sklicevanje na ta mednarodni akt (nanj sta se sklicevala oba zunanja ministra — op. ured.) in poudarjanje njegovega lojalnega spoštovanja »pomeni v bistvu dobro voljo, da se bo to vprašanje reševalo res v duhu črke in vsebine mednarodnega sporazuma." Pri tem Slovenci v Italiji pričakujejo v prvi vrsti rešitev nekaterih ključnih določil posebnega statuta, in sicer Izvajanje člena 2 o pravilni zaposlitvi in zastopstvu Slovencev v javnih službah, člena 3 o prepovedi podpihovanja nacionalne mržnje, člena 4 o podpori slovenskim organizacijam in še zlasti o šolstvu, člena 5 o uporabi slovenskega jezika v odnosih z oblastmi, člena 6 o neoviranem gospodarskem razvoju ter člena 7 o zaščiti obstoječe etnične sestave administrativnih enot.
Manjšine - element povezovanja
Komisija za vprašanje mednarodnih odnosov skupščine SR Slovenije je v začetku tega tedna razpravljala o odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Ob tej priložnosti je bilo govora o vzrokih, zaradi katerih je bil odložen za december lanskega leta nameravani obisk jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji. Prav tako pa so ocenili tudi nedavni izjavi obeh zunanjih ministrov Alda Mora in MirHa Tepavca, ki so jih člani komisije razumeli predvsem kot ponovni izraz medsebojnega Spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti ter pripravljenosti, da naj na tej podlagi tako kot doslej tudi v prihodnje sloni razvoj odnosov med obema državama.
Na seji komisije so poudarili, da bo v pripravah na bližnji obisk predsednika Tita v Italiji (slišati je, da bo do obiska prišlo čez nekaj tednov, verjetno meseca marca — op. ured.) in med samim obiskom mogoče izmenjati mnenja o realizaciji že dogovorjenih in o smotrnem urejevanju še ne urejenih vprašanj ter razširiti temelje za nadaljnji razmah sodelovanja.
Ne smemo pa nikoli pozabljati, so na seji komisije posebej naglasili, da sta italijanska narodna skupnost v Jugoslaviji in slovenska v Italiji stalen element povezovanja, od katerega so tudi odvisni dobri odnosi med državama. Zato vsi konkretni ukrepi, ki zagotavljajo slovenski narodni skupnosti v Italiji normalni nacionalni, ekonomski in kulturni napredek, krepijo pozitivno smer razvijanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo. S tem obe narodni manjšini — to stališče je Slovenija vedno dosledno zagovarjala — postajata še uspešnejši nosilki sodelovanja in še boljših odnosov med državama.
Med Moskvo in Dunajem
ni prišlo do spremembe Stališč
Uradni obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja, o katerem smo poročali že v zadnji
je nanašalo na željo Avstrije, da bi kljub izrecni prepovedi v državni pogodbi prišla do raketnega orožja.
številki našega lista, se je končal z V tem vprašanju je sovjetska vlada objavo skupnega uradnega sporočila, Izpričala pripravljenost na nadaljnje
še prej pa je imel minister Kirch-schlager razgovore tudi s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom ter državnim predsednikom Podgornim. Iz uradnega sporočila je razvidno, da je bilo med obiskom razgovora tako o mednarodnih problemih kakor tudi o bilateralnih vprašanjih.
Glede današnjega položaja v svetu sta obe 9trani izrazili privrženost stvari miru ter se v vprašanjih, kot so Indokina in Srednji vzhod, izrekli za miroljubno rešitev v smislu tozadevnih mednarodnih sporazumov in sklepov Združenih narodov. Na področju bilateralnih odnosov pa je bilo poudarjeno, da je dosedanje sodelovanje med Avstrijo in Sovjetsko zvezo na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju odprlo možnosti za nadaljnjo poglobitev odnosov.
Kakor je bilo pričakovati, je besedilo tega skupnega sporočila — kakor vedno ob takih priložnostih — zelo posplošeno in iz njega pravza-
obravnavanje.
Politični opazovalci so si v svojih komentarjih precej edini, da obisk ni privedel do sprememb v dosedanjih stališčih, kar velja zlasti za vsa bistvenejša vprašanja, v katerih Moskva in Dunaj doslej še nista našla skupne govorice. Kljub temu pa ima tudi ta obisk svojo pozitivno stran, saj je v marsičem privedel do večje jasnosti, kar bo nedvomno koristno pri nadaljnjih prizadevanjih za utrditev medsebojnih odnosov, pa tudi pri o-cenjevanju in obravnavanju mednarodnih problemov.
Nadaljevanje tega razvoja pa je treba videti tudi v tem, da bo predsednik sovjetske vlade Kosigin po vsej verjetnosti še letos obiskal Avstrijo.
Obisk na Luni
Danes dopoldne — če bo šlo vse v redu — bosta ameriška vesoljca Shepard in Mitchell ipristala na po-
prav sploh ni razvidno za kakšna vriini Lune, kjer naj bi napravila vprašanja je v b.stvu šlo. Nekoliko dvQ ehoda- ier izvedia celo vec je tozadevno povedal šele mini- .	,	,	,
ster Kirchschlager, ko je po povratku vrst°	nalog potem pa e
na Dunaj priredil posebno tiskovno sPet vrnilo k vesoljski ladji „ApoIlo konferenco. Na tej konferenci je nam- 14"» da skupaj s tretjim članom se-reč povedal, da je bilo med razgovori danje posadke nastopita povratek omenjeno tudi vprašanje pridružitve na Zemljo.
Avstrije k EGS, kjer se dosedanje stališče Sovjetske zveze v ničemer ni spremenilo. To pomeni, da Moskva slej ko prej vidi v kakršnem koli aranžmaju med Avstrijo in EGS nevarnost za trajno nevtralnost Avstrije. Drugo »kočljivo" vprašanje pa se
NAMESTNIK DEŽELNEGA GLAVARJA SUCHANEK:
Ugotavljanje manjšine
ne bi prispevalo k rešitvi problema
Namestnik deželnega glavarja Erlch Suchanek je na zahtevo svobodnjaških akademikov po izvedbi tako Imenovanega ugotavljajo manjšine odgovoril s pismom, v katerem pravi:
Prejel sem resolucijo Delovne skupnosti svobodnjaških akademskih zvez Avstrije z zahtevo po ugotavljanju manjšine. Z vsebino te resolucije se ne morem strinjati, ker se upravičeno bojim, da bi izvedba ugotavljanja manjšine pomenila ponovitev koroškega ljudskega glasovanja dne 10. oktobra 1920. Agitacija za tako ugotavljanje manjšine bi nujno privedla do tega, da bi se zaostrila napetost med obema narodnostnima skupinama, ne da bi bili rešeni resnični problemi mirnega sožitja vseh Korošcev v naši deželi. Izrecno poudarjam, da je to moje stališče povsem osebno, pri čemer pa sem prepričan, da je istega mnenja pretežna večina koroškega prebivalstva.
Polet vesoljske ladje »Apolfo 14* se je v nedeljo začel z daljšo zamudo, ki jo je narekovalo slabo vreme. Pa tudi pozneje se je izkazalo, da odpravo spremlja »smola". Ko je posadka hotela izvesti poskusni manever spojitve matične ladje z lunarnim modulom, je mehanizem odpovedal; šele po petih brezuspešnih poskusih je manever uspel. Vesoljski strokovnjaki so zaradi tega dolgo premišljevali, ali bi sploh dovolili nadaljnji potek poleta, končno so to dovolili, hkrati pa zagotovili, da imajo vesoljci možnosti za izvedbo svojih nalog tudi v primeru, če bi mehanizem za spajanje odpovedal v odločilnem trenutku.
Po načrtu se bo sedanja odprava ameriških vesoljcev na Luno končala v torek, ko bo posadka v večernih urah pristala nekje na južnem Pacifiku.
ODK ima še velike načrte
Drava pri Rožeku speljana po novi strugi
Avstrijska družba dravskih elektrarn (DOK) je v zočetku tedna na tiskovni konferenci v Celovcu obrazložila zastopnikom koroškega tiska svoje načrte za bodoče delo. Pokazalo se je, da ima ODK tudi za prihodnja leta zelo velike načrte, katerih uresničitev bo pomenila bistveno pridobitev pri oskrbi z električno energijo.
V prvi vrsti gre pri tem za tri projektirane elektrarne na Dravi. Elektrarna Rožek—Št. Jakob je že v gradnji in bo letos na tem gradbišču zaposlenih 650 delavcev. V torek je bi'l tozadevno narejen nov korak naprej: Drava v bližini Rožeka je bila speljana po novi strugi, tako da se bodo gradbena dela lahko razmahnila v polni meri. Čez dve leti — ko bo dograjena elektrarna Rožek—Št. Jokob — bo DDK začela z gradnjo elektrarne pod Humperkom, kjer bo dobilo za-
IZ DRUGIH LISTOV:
Deeskalacija na koroški način
Eskalacija nemško nacionalističnih čustev in celo strasti v deželi Koroški ob lanskem 10. oktobru in po njem se je sesedla pod tezo odpora zoper staromodni nacionalizem, neljubo dedino minulih desetletij. Formula proslave — zazrtost v minulost in nasršenost zoper koroške Slovence — ni bila formula uspeha. Kaj kmalu se je pokazalo, kako se da v resnici meriti avstrijsko demokracijo tudi po tem, kakšen je njen odnos do narodnih manjšin. Moderna Avstrija, ki naj bi bila utelešenje evropske misli, si ni mogla privoščiti vztrajanja na nemškem nacionalizmu stare sorte, tudi zato ne, ker ta nacionalizem nikoli ni bil in ni ogret za republiko Avstrijo in je imel pred očmi le veliki nemški rajh.
Od takega gledanja pa je bil le korak do nacizma.
Torej je prišlo do deeskalacije. Koroška socialistična stranka se je izrekla zoper desni ekstremizem, a tudi zoper levega. Koroška deželna vlada je obsodila pisanje glasila Heimat-diensta Ruf der Heimat, ki je zaklicalo na iz-brisanje Slovencev. Potlej je koroško vodstvo ljudske stranke hlastno pospravilo v predal zakonski osnutek zastran ugotavljanja slovenske manjšine. Tako socialisti kot ljudska stranka so se izrekli zoper ugotavljanje manjšine in s tem prvič potrdili stališče slovenskih organizacij. Koroški deželni glavar je večkrat poudaril, da se bo še naprej zavzemal za mirno sožitje obeh narodov v deželi in za dobro sosedstvo s Slovenijo in Jugoslavijo. Po malone štirih letih je avstrijski kancler spet sprejel predstavnike obeh slovenskih organizacij. Morda največji sad teh pogovorov je bil sklep, da jih bodo maja nadaljevali in da bodo sploh postali redna praksa.
Deželni glavar Sima je potem pohitel, interveniral in dosegel, da so dali ad acta predlog (ali sklep?) o postavitvi spominskega kamna vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu. Tudi na pogrebu bivšega voditelja nacistične Narodne zveze na tujem je Hans Sima spregovoril o mirnem sožitju in sodelovanju s sosedi.
(Dalje na 5. strani)
p osli te v 600 delavcev, pozneje pa bo sledila še zadnja dravska elektrarna v bližini Galicije (pri tako imenovanem Aninem mostu).
Toda hkrati se bavi DDK tudi še z drugimi načrti, kar velja zlasti za nadaljnjo izgradnjo obsežnega sistema elektrarn na severnem Koroškem. Ni izključeno, da se bo že letos začela gradnja velike elektrarne v dolini Malte, ki naj bi po svoji zmogljivosti kar za devetkrat prekosila dravsko elektrarno Bistrica—Bilčovs. V treh do štirih 'letih naj bi bilo na tem velegradbišču zaposlenih kar tisoč delavcev. Ker trenutno v drugih predelih Avstrije nimajo podobnih projektov, obstojajo dobri izgledi, da bo DDK lahko začela z uresničevanjem tega svojega načrta.
Kaj pomenijo take gradnje, je razvidno tudi iz podatkov glede gradbenih stroškov. Za tri omenjene dravske elektrarne so gradbeni stroški predvideni v skupni višini 2,8 mitijarde šilingov, za gradnjo velike elektrarne v dolini Malte pa bo potrebnih okrog 3,4 milijarde šilingov. In še nekaj številk, ki pričajo o uspešnem razvoju DDK: 'leta 1947 je imela družba komaj 6 milijonov osnovnega kapitala, ki pa se je do 'leta 1970 povečal na 1,07 milijarde šilingov in bo do konca tega desetletja narasel na 2 milijardi.
Na tiskovni konferenci so predstavniki DDK govorili tudi o 'lanskoletni proizvodnji električne energije, pri čemer so ugotovili, da je bila le-ta lani za okroglo 20 odstotkov manjša kot v letu poprej. Do tega nazadovanja je prišlo predvsem zaradi tega, ker lani kalorične elektrarne niso bile polno zaposlene. Nasprotno pa je za leta 1972 do 1976 predvidena visoka zaposlitev kaloričnih cen-
tral, tako da domača proizvodnja premoga niti ne bo zadostovala in se zato pri DDK zdaj bavijo z vprašanjem, ali bi elektrarno v Št. Andražu preuredili na olje ati plin, ali pa bi za omenjeno dobo večje porabe premoga mislili na uvoz potrebnih količin goriva.
Uvodoma so na tiskovni konferenci predstavili informativno in izredno zanimivo slikovno predavanje z naslovom »Elektrogospodarstvo v Avstriji". Kopije tega predavanja je DDK predala deželnim šolskim oblastem ter deželni slikovni službi, tako da bodo v vzgojne namene na razpolago širši javnosti in predvsem šolstvu.
Lanska proizvodnja slovenskih železarn
Združene slovenske železarne (Ravne, Jesenice in Štore) so lani proizvedle
630.000	ton surovega jekla in dosegle
527.000	ton blagovne (proizvodnje; hkrati so slovenske železarne dosegle realizacijo v višini 1.534 milijonov din, kar je za 77 odstotkov več kot v letu 1969. Lani so slovenske železarne občutno povečale tudi svoj izvoz, ki je bil z vrednostjo 10,7 milijona dolarjev kar za 61 odstotkov večji kot v letu poprej.
Gospodarski načrt za leto 1971 predvideva skupno proizvodnjo surovega jekla v obsegu 708.000 ton, kar bi bilo za 12 odstotkov več kot lani; blagovna proizvodnja vseh treh železarn naj bi znašala 579.050 ton in bi bila v primerjavi z letom 1970 za 9,2 odstotka večja; realizacija pa bo predvidoma znašala okrog 1.702 milijona din, to je za 11 odstotkov več kot v lanskem letu.
Cestni predor skozi Tuve
Kot poseben dogodek v zgodovini Koroške je imenoval deželni glavar Sima začetek gradnje cestnega predora skozi Ture, ko je prejšnji teden v okviru posebne slovesnosti v navzočnosti številnih gostov sprožil prvo eksplozijo. S tem se začenja uresničevati dolgoletna želja Koroške po moderni cestni povezavi med severom in jugom, ki bo izrednega pomena predvsem za nadaljnji razvoj koroškega turizma, zlasti v zimskih mesecih.
Cestni predor skoz) Ture bo speljan pod Katschbergom, in sicer se na koroški strani začenja v Griesu pri Rennvvegu. Dolžina predora bo znašala 5,4 km, zgradili pa bodo tudi dva predora za prezračevanje, ki bosta dolga 1230 In 1336 metrov. Na koroški strani se predor začenja v 1194 m nadmorske višine ter bo speljan z 1,5 padcem, tako da bo na salzburški strani dosegel 1112 m nadmorske višine.
Računajo, da bo predor dograjen tekom 50 mesecev, tore| v dobrih štirih letih. Prav tako do leta 1975 hočejo dograditi tudi 53 km dolgi odsek, ki bo vodil skozi predor in segal na salzburški strani do vasi Eben in na Koroškem do Rennwega. Celotni odsek avtoceste med Salzburgom in Beljakom, ki bo povezoval nemško omrežje avtocest z avtocesto v Italiji, pa bo predvidoma dograjen do leta 1980. Tedaj bo med severom in jugom Evrope vzpostavljena atraktivna in moderna cestna povezava, ki bo imela — kakor že povedano — velik vpliv na nadaljnji razvoj tujskega prometa, hkrati pa bo seveda predstavljala tudi bistven dosežek pri razvoju gospodarstva sploh, saj bo velika industrijska središča v Nemčiji povezala s pristanišči na Jadranu.
Globoko pod Katschbergom so začeli brneti vrtalni stroji in s tem se je začel uresničevati dolgoletni sen Koroške — želja po moderni, tudi v zimskem času varni cestni povezavi med severom in jugom.
V gospodarstvu naše industrij-sko-konsumne družbe doživljamo vedno nove in vedno večje primere koncentracije. Izgleda, da ta razvoj skoraj nima meja. To vidimo v industriji in trgovini enako kot v prehrambenem in turističnem gospodarstvu. Tudi v kmetijstvu postajajo primeri koncentracije čedalje pogostejši. Zadnje čase pa je mogoče ustrezno koncentracijo opazovati tudi v bančnem in kreditnem gospodarstvu. Zgovoren primer te koncentracije je pred kratkim predočil dr. Oertler, predsednik odbora za marketing Zadružne centralne banke na Dunaju, osrednje centrale avstrijskega podeželjskega denarnega zadružništva.
Zadružna centralna banka sodi že leta med najpomembnejše in najmočnejše denarne zavode v Avstriji. Njen delež na trgu hranilnih vlog je namreč od 12,4 odstotka lota 1958 narasel na 17,32 odstotka, s čemer se je povečal skoraj za 50 odstotkov. Ta porast je očividen odsev prizadevanj, ki jih danes združujemo pod pojmom marketing, to je opazovanja razvoja navad trga, njegovega temeljitega analiziranja ter prilagajanja lastne gospodarske dejavnosti na ta razvoj. Še preprosteje bi
razlago za marketing dali z besedami: Produciraj in nudi vedno tisto in tako, kakor trg zahteva; potem boš svoje blago vredno prodal.
Trg je v vsakem primeru posebej številna množica partnerjev, lahko bi rekli konsumentov določenih izdelkov oz. določenih us-
nic ter njihovih regionalnih združenj.
Ko je dr. Oertler poročal o rezultatih prizadevanj za ustrezen marketing Zadruž. centralne banke in vključenega podeželjskega denarnega zadružništva sploh, je povedal, da se je iz zadevnih analiz porodil naslednji poslovni pro-
Koncentracija kmetijskega zadružništva tudi v bančnem gospodarstvu
lug. Tako je tudi v denarnem gospodarstvu. Združena centralna banka ima za potreben marketing posebno ugoden položaj. S široko mrežo lokalnih hranilnic in posojilnic ter njihovih regionalnih združenj ima izredno pripravne postojanke za opazovanje najširših množic svojin osnovnih partnerjev, vlagateljev in posojilojemalcev pri lokalnih hranilnicah in posojilnicah. Resno opazovanje njihovih navad in želja nudi odboru za marketing pri Zadružni centralni banki bogato gradivo za zboljšanje in razširitev poslovanja ne le v centrali, marveč v celokupni mreži hranilnic in posojil-
gram Zadružne centralne banke:
= Organizacijo podeželjskega kreditnega zadružništva je treba predvsem krepiti s šolanjem hranil-ničnih poslovodij in uslužbencev v svetovalce pri nalaganju denarja v gospodarska podjetja. V ta namen organizirane tečaje je doslej obiskalo že 1000 poslovodij lokalnih hranilnic in posojilnic.
= Vlagateljem je treba nuditi vse oblike in možnosti vlaganja denarja vključno takoimenovane Evropske hranilne knjižice, ki velja v sedmih deželah.
= Treba je ustanoviti lastno gradbeno hranilnico, da bo po eni strani pogodbeno zbirala denarje
tistih, ki varčujejo za gradnjo lastnega doma, da jim bo potem na drugi strani pomagala z ugodnimi krediti pri gradnji.
= Treba je ustanoviti lastni zavod za zavarovanje življenja, ker je to zavarovanje eden čedalje bolj pogostih načinov varčevanja.
= Treba je nadalje ustanoviti lastno družbo za financiranje, tako imenovano „Raiffeisen-Finan-zierung AG“, iki bo izdajala lastne vrednostne papirje in atraktivna javna posojila.
= Treba je vstopiti v ustanovljeno „Spar-, In vest- und Kapital-anlagegesellschaft", ki deluje v naši državi, da bo tudi podeželj-sko kreditno zadružništvo v poslovanju investicijskih skladov stalo na trdnejših nogah.
Ta program je Zadružna centralna banka s svojo poslovno mrežo že v veliki meri realizirala. Tako je v avstrijskem bančnem in kreditnem gospodarstvu ustvarila — kakor je dejal dr. Oertler — supermarket najrazličnejših uslug, ki jih po svojih poslovalnicah nudi tja v poslednjo vas. S tem pa je ustvarila pogoje za nadaljnjo krepitev kmetijskega zadružništva in večajočih se oblik njegovega uveljavljanja.
(bi)
posiROKecpsvecu
CELOVEC — OVP-jevski kandidat za letošnje predsedniške volitve dr. Waldheim je ob koncu prejšnjega tedna obiskal Koroško. Na tiskovni konferenci je na vprašanje glede manjšinskega problema kratko menil, da vlada in dežela Koroška pri tem ubirata pravo pot, ki bo privedla do zadovoljive rešitve tega vprašanja. Po drugi strani pa se je močno zavzemal za glasove FPO-jevskih volivcev, ko je dejal, da je bil njegov odnos do FPO in njenih volivcev vedno prijateljski in je zato prepričan, da bo sprejemljiv za svobodnjaški tabor.
BEOGRAD — Jugoslovanski zunanji mi- , nister Mirko Tepavac je pred nedavnim na večerji, ki jo je priredil za tuje novinarje, med drugim zavzel stališče tudi do vprašanja odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Tozadevno je izjavil: »Naši odnosi so dobrososedski in prijateljski. Toda tudi v okviru dobrih odnosov se včasih pojavljajo težave. To kar se je zgodilo z odkrivanjem spomenika in s knjigo umrlih (v Gradcu — op. ured.) ni bilo nekaj, kar bi prispevalo k dobrososedskim odnosom, marveč takšne odnose otežuje. Politika avstrijske vlade pa daje poroštva, da bodo takšne težave odstranjene iz naših odnosov.“
BERLIN — Med vzhodnim in zahodnim Berlinom so po devetnajstletni prekinitvi spet začele delovati telefonske zveze, in sicer na desetih linijah, po pet v vsako smer. Zveza zaenkrat še ni avtomatska, marveč je vmes telefonska centrala. Telefonske zveze med obema deloma Berlina so bile prekinjene 27. maja 1952, ko je Vzhodna Nemčija obtožila ameriško obveščevalno službo, da zlorablja te zveze za protikomunistično dejavnost. Takrat je vzhodni in zahodni Berlin povezovalo še 3910 telefonskih linij.
KAIRO — Danes poteče začasna prekini-nitev vojnega stanja med Izraelom in arabskimi deželami. V zadnjih tednih se je odvijala živahna diplomatska dejavnost, da bi premirje vladalo tudi še po 5. februarju. Hkrati pa so se na obeh straneh mrzlično pripravljali za »vsak slučaj", če bi ponovno prišlo do oboroženega spopada.
BEIRA — V obalnem območju afriške države Mozambik je prišlo prejšnji teden do strašne katastrofe, ko so neurje in velike poplave terjale ogromno število človeških žrtev.^ Po nepopolnih podatkih naj bi zgubilo življenje okrog 100.000 ljudi, medtem ko je skoraj pol milijona prebivalcev zgubilo streho in imetje. V dneh pred neurjem je močno deževalo, kar je privedlo do tega, ; da je dvanajst rek preplavilo obsežna področja. Domače in mednarodne ustanove s o vzpostavile obširno akcijo v pomoč težko prizadetemu prebivalstvu.
TEL AVIV — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je še nekaj dni pred potekom premirja izjavila, da Izrael nikoli ne bo sprejel zahteve arabskih držav, naj se u-makne z vseh arabskih ozemelj, ki jih je zasedel med junijsko vojno leta 1967. Ž nobeno arabsko državo nisem pripravljena skleniti sporazuma, je dejala predsednica Meir, ki bi temeljil na mejah z dne 5. junija 1967. Hkrati je zagotovila, da Izrael ne bo obnovil sovražnosti ob Sueškem prekopu po 5. februarju, če tega ne bo storil Egipt.
WASHINGTON — V Ameriki nameravajo bistveno povečati vojaški proračun-Obrambni minister Laird je v tej zvezi dejal, da bodo povečani vojaški proračun V glavnem porabili za vojsko prostovoljcev, ki naj bi jo ustanovili do leta 1973, in za ameriško tehnološko premoč nad Sovjetsko zvezo. Sedanjo splošno vojaško obveznost namerava Amerika ukiniti do 1. junij* 1973, namesto tega pa hoče ustanoviti posebno vojsko prostovoljcev.
BUKAREŠTA — Mednarodna investicijska banka sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV) bo odobravala svojim članom srednjeročna in dolgoročna posojila, prva za 5 in druga za 10 let. Osnovni kapital banke bo znašal dobro milijardo rubljev, in sicer 70 odstotkov v obračunskih I rubljih, ostalih 30 odstotkov pa v konvef' tibilni valuti ali zlatu. Posojila bodo lahko dobivale tudi gospodarske organizacije dr žav, ki niso članice banke, če bodo izpol' njevale predpisane pogoje.
BONN — Zahodnonemški državni pred' sednik Gustav Heinemann bo v dneh od 17. do 19. maja uradno obiskal Romunij0, Predsednik Heinemann bo sploh prvi z*' hodnonemški predsednik, ki bo obisk*' vzhodnoevropsko državo.
BERLIN — Vzhodnonemška vlada f sklenila znižati cene za razne tekstilije, i* sicer za 20 do 34 odstotkov. Od 1. marc* pa bodo zvišane najnižje pokojnine v st*' rostnem in nezgodnem zavarovanju. Ta u' krep utemeljuje vlada z uspehi, ki so ju1 delavci dosegli pri povečanju produktivno' sti in znižanju proizvodnih stroškov, k*f omogoča »nadaljnje izboljšave delovnih i1* življenjskih pogojev delovnih ljudi".


Letošnji kulturni praznik
tudi v znamenju stoletnice Finžgarjevega rojstva
Prihodnji teden — 8. februarja — bomo Slovenci spet obhajali svoj kulturni praznik, v spomin največjega pesnika slovenskega rodu, ki Je noži besedi utrl pot v svet in našemu narodu priboril mesto med kulturnimi ljudstvi. Počastili bomo obletnico smrti dr. Franceta Prešerna, o katerega pomenu za našo književnost in narod je med drugim zapisal Josip Stritar: „Ko bi se skNcall narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike: smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: PREŠERNOVE POEZIJE."
Avtorju te za naš narod tako edinstveno pomembne knjige .je v prvi vrsti posvečen vsakoletni kulturni praznik. Za ta dan se vrstijo najrazličnejše kulturno-umetniške prireditve, ki zajemajo ves slovenski narod. Med temi tradicionalnimi manifestacijami nedvomno zavzema posebno mesto podelitev Prešernovih nagrad, ki jih vsako 'leto prejemajo najbolj zaslužni slovenski pisatelji, glasbeniki, odrski
umetniki in drugi kulturni ter znanstveni delavci.
Posebno živo in zavzeto se v praznovanje Prešernove obletnice razumljivo vključuje Prešernovo mesto Kranj. Letos je to nalogo prevzelo Prešernovo gledališče v Kranju, na katerega odru se bodo v počastitev letošnjega kulturnega praznika v dneh od 5. do 13. februarja zvrstila vsa slovenska poklicna gledališča. S tem bo kranjsko
Prešeren v madžarščini
Za posebno počastitev našega velikega Prešerna ob obletnici njegove smrti in za letošnji kulturni praznik slovenskega naroda je poskrbela Pomurska založba v Murski Soboti: pripravila je namreč dvojezično slovensko in madžarsko izdajo Prešernovega »Sonetnega venca", opremljeno z ilustracijami iz Prešernove dobe. »Sonetni venec" je v madžarščino prevedel pesnik in pisatelj Zoltan Csuka, ki deluje v založbi Europa v Budimpešti, s katero ima Pomurska založba 2e več let poslovne stike in ki je odkupila tudi polovico naklade sedanje slovensko-madžarske izdaje »Sonetnega venca".
Izid te nedvomno pomembne knjige bodo v Murski Soboti povezali s Proslavo Prešernovega dne. Odprli bodo razstavo z naslovom »Knjiga — vez med narodoma". Obsegala bo knjige, ki jih je izdala Pomurska založba v madžarskem jeziku; nadalje Prevode madžarskih leposlovnih del v slovenščino, ki so izšli pri slovenskih založbah; madžarska založba Europa pa bo sodelovala s prevodi slovenskih avtorjev, ki so izšli pri madžarskih založbah. To razstavo bodo jeseni prenesli še v Budimpešto. Poleg tega bodo na proslavi Prešernovega dne gledališki igralci reciti-rali »Sonetni venec" — tako v slovenskem izvirniku kakor tudi v madžarskem prevodu.
, Založba v Murski Soboti je doslej 'zdala že več knjig v madžarskem Prevodu oziroma dela madžarskih avtorjev v slovenščini. V madžarščini so doslej izšla naslednja pomembna ufila iz slovenske književnosti; zbirka črtic in novel Ivana Cankarja
»Skodelica kave", Župančičev »Ciciban" ter roman Miška Kranjca »Os življenja". Poleg sedanjega Prešernovega »Sonetnega venca" pa ima založba za to leto v načrtu še pesnitev Mateja Bora »Šel je popotnik skozi atomski vek", ki jo prevaja že o-menjeni madžarski pesnik in pisatelj Zoltan Csuka.
S tem opravlja Pomurska založba v Murski Soboti nedvomno zelo pomembno delo v korist medsebojnega spoznavanja in razumevanja dveh sosednih narodov.
gledališče hkrati proslavilo tudi svoj lastni jubilej, namreč 25-letnico delovanja; član tega gledališča Mirko Cegnar pa bo v tem okviru slavil 40-letnico gledališkega udejstvovanja.
Letos bo kulturni praznik slovenskega naroda stal v znamenju tudi še drugega slovenskega književnika — pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja, ki se ga bomo prav tako 8. februarja spominjali ob njegovi stoletnici rojstva. Pri tem pa niti ne gre le za časovno sovpadanje obletnic, marveč je vez med tema dvema predstavnikoma slovenske umetne besede tudi sicer zelo tesna, saj je bil prav Finžgar tisti, ki je svoje-časno dal pobudo in tudi začetno podporo za ureditev Prešernovega spominskega muzeja v pesnikovi rojstni hiši v Vrbi.
Tudi stoletnico rotjstva pisatelja Finžgarja (ki mu je Slovenska prosvetna zveza ob njegovi devetdesetletnici podelila Drabosnjakovo priznanje za »neminljive stvaritve, ki so bile vzpodbuda za delo v kulturi in prosveti na Koroškem"), bo slovenski narod proslavil z različnimi prireditvami. V njegovi rojstni hiši v Doslovičah pa bodo za to priložnosti odprli pravkar urejeni Finžgarjev spominski muzej, 'ki bo tudi poznejše rodove spominjal na pisatelja, čigar spisi že desetletja spadajo med najbolj priljubljena in brana dela iz slov. književnosti.
Slovenski film „Na klancu“
prikazuje Ivana Cankarja in njegovo delo
V Sloveniji so začeli predvajati najnovejši slovenski film, ki z naslovom „Na klancu“ pripoveduje o velikem slovenskem pisatelju in dramatiku Ivanu Cankarju in njegovem delu. Film je v barvah posnel Vojko Duletič, ki je po istoimenskem romanu Ivana Cankarja priredil tudi scenarij. Glasbo je prispeval Jože Privšek, v glavnih vlogah pa nastopajo Štefka Drolčeva, Janez Bermež, Tone Kuntner in Lučka Drolc-Uršičeva. Film je izdelalo slovensko filmsko podjetje „Vesna film" v Ljubljani.
Tako je Ivan Cankar s svojim delom končno zaživel tudi v igranem filmu, medtem ko smo doslej imeli o njem le dokumentarni film. Zato je bila premiera filma „Na klancu“ tudi velik dogodek, najprej na Cankarjevi Vrhniki, torej resnično „na klancu", in potem še drugje po Sloveniji.
Mnenja kritikov so (morda še pod vtisom nedavnih dogodkov‘, ki so se zvrstili okoli slovenskega filma „Maškarada“) tudi glede tega filma precej različna. Vendar prevladuje mnenje, da je Cankar v tej filmski stvaritvi prikazan z vso prepričljivostjo in sugestivno močjo; da Cankarjevega dela na filmskem platnu ni mogoče bolje predstaviti. To pa je nedvomno tudi glavno in zato se bo film „Na klancu“ gotovo uvrstil med pomembne dosežke slovenske filmske V umetnosti.
OBJAVA
DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE
Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za prosveto in umetnost letos prvič ;pdpadejo^sprejemni izpiti za vstop v 1. razred gimnazije za vse učence 4. razreda ljudske šole, ki so sposobni za vstop v glavno šolo kategorije A (Klassenzug AJ. Te učence naj bi starši prijavili za sprejem na gimnazijo že takoj po končanem 1. semestru tega šolskega leta v času od 15. do 2 7. februarja 1971. Ob prijavi je treba predložiti spričevalo 1. semestra.
2.	Učenci, ki bi po 4. razredu ljudske šole mogli vstopiti samo v glavno šolo kategorije B (Klassenzug B), bodo morali delati sprejemni izpit za vstop v 1. razred gimnazije. Ti sprejemni izpiti bodo verjetno 1. in 2. julija 1971. Prijave za te sprejemne izpite je treba izvesti vsaj do 30. junija 1971.
3.	Za vstop v višje razrede gimnazije je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem na gimnazijo lahko izvedete osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22.
Poleg spričevala za 1. semester Je za prijavljenega učenca treba še predložiti rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimanzije za Slovence v Celovcu.
Dr. Pavle Zablatnik
ravnatelj
Režiserski tečai zaključen
Že v zadnji številki našega lista smo poročali o uspešnem začetku režiserskega tečaja v Tinjah, ki sta ga letos že drugič priredili obe kulturni organizaciji — Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Tečaj se je že pričel zelo obetajoče, saj se ga je od vsega začetka udeležilo res lepo število odrskih delavcev. Z velikim zadovoljstvom pa tokrat lahko poročamo, da je bil drugi del tečaja minulo soboto in nedeljo še bolj uspešen, kajti zbralo se je še več tečajnikov in se je njihovo število povečalo na več kot štirideset.
Predavatelji Marijan Belina, Niko Goršič, Janez Povše in Jože Vozny so udeležencem tečaja posredovali osnovne prijeme režije in igranja in to takorekoč iz prve roke, saj predavatelji spadajo med najbolj priznane strokovnjake na področju slovenske odrske umetnosti.
Zelo zanimivo je bilo med drugim tudi predavanje o prirejanju literarnih in klubskih večerov, ki pridejo v poštev predvsem za tista društva ali skupine, ki so za odrsko uprizoritev premajhne. To pa je tudi oblika prireditev, ki pri nas še ni dovolj znana med prosvetaši, čeprav je taka oblika prosvetnega dela zelo hvaležna. Sploh pa bi literarni večeri bili najboljša pot za spoznavanje del naših lastnih literarnih ustvarjalcev.
Ob zaključku je bila še diskusija o tečaju. Na tem pogovoru so udeleženci imeli priložnost, da izrazijo tudi svoje želje in pripombe za prihodnji tečaj. Pri tem je bila s strani predavateljev dana pobuda za dopisni
tečaj, ki bi bil priprava za prihodnji neposredni režiserski tečaj. Tečajniki pa bodo znanje, ki so ga pridobili na tem tečaju, seveda morali tudi praktično izkoristiti pri delu na domačih odrih. To željo sta v zaključnih besedah izrazila tudi oba predsednika naših kulturnih organizacij Hanzej Heiss in Jožko Hudi, ki sta v imenu tečajnikov in v imenu obeh organizacij predavateljem izrekla iskreno zahvalo.
KULTURNE DROBTINE
0 Na posebni slovesnosti, ki bo S. maja v dunajski akademiji znanosti, bodo podelili letoinje Herderjeve nagrade. Te nagrade vsako leto dobijo zaslužni kulturni in znanstveni delavsi iz južne in jugovzhodne Evrope. Med dobitniki letošnjih Herderjevih nagrad je tudi makedonski književnik prot. Blaže Koneski, predsednik Makedonske akademije znanosti in umetnosti v Skopju.
0 Skupščina občine Škofja loka je sprejela sklep, da slikarju Janezu Sedeju za življenjsko delo in za razstavo ob njegovi 60-letnici podeli Prešernovo nagrado za leto 1970 v znesku S000 dinarjev.
0 Dunajska občina je odobrila zasebnim gledališčem na Dunaju podpore v skupni višini St milijonov šilingov. Podporo v znesku 7,4 milijona šilingov pa prejme od občine dunajska zveza za ljudsko prosveto.
0 V Jugoslaviji so v obdobju 1945— 1965 posneli J977 filmov. Že v prvih mesecih po osvoboditvi je nastalo šest dokumentarnih filmov, leta 1946 je bilo izdelanih 35 filmov, leta 1947 pa 37. Največja je bila filmska proizvodnja leta 1962, ko je nastalo 245 filmov.
Tone svetina
56
m p
i
n
PRVA KNJIGA
^lebri njegove trdnosti so se zamajati. Potegnil se je vase 'n se izogibal razgovorov z vsemi. Njegovi odnosi z Orionom so se ohladili, in oba sta se 'le s težavo prenašala. Da i® pahnili dekle Orlovu naravnost v naročje, tega ni mogel Pfenesli, vendar ni nikdar zamudil prilike, da ji ne bi poročal, kako globoko jo prezira. Potem se je začel reševati * razumom. Želel je, da bi ta ženska izginila iz njegovega Ervljenja, kot da je nikdar ni bilo. Skušal jo 'je razvrednotiti, ^a bi bila nepomembna, tudi če ni poslana od Nemcev. To ^sel mu je vcepljal Vojko. S strastjo je proučeval vse, kar 'j® Vojko opazil. Koketira z vsemi čednimi moškimi. S svo-jitni pogledi daje obete, posebno tistim, ki prihajajo iz štabov, in za obeti pridejo slej ali prej tudi dejanja. Razisko-VQnje teh drobnih dejstev je rodilo spoznanje, da je njeno Početje umazano. Vse, kar je bilo še svetlega v njem, so kile sonje, in vse, 'kar je bilo resnično, je bilo sovraštvo in *®ija, da bi ubijal tiste, ki so razrušiti svet njegove mladosti. Ujet v svoje misli, je gledal, kako se je zdanilo in ^oko so sence pred njim dobile oblike, obraz pa izraz nemočne utrujenosti. Še vedno se je držal volu za rep, z drugo roko pa je objemal Šarca na otrplem ramenu.
Mimo je šel Keča, sedaj že namestnik komandirja Or-J°va. Skuštran, s kapo pomaknjeno na oči, ogromnim nahrbtnikom in orjaško nogo, ki je zavzemala po! poti. Zbo-
—
»Glavno, da ga ti ne boš," mu je odvrnil Primož in se pogreznil vase. Ni mu bilo do tega, da bi se zbadala z Bosancem,
Zjutraj so prispeli na rob gozdnatega grebena in pred njimi se je razprostrla globel z zaselkom, skritim med sadnim drevjem, njivami in senožeti. Iz redkih hiš se ‘je kadilo, dež je ponehal in nebo se je odgrinjalo. Bataljon, ki 'je bil pred njimi, se je v zaselku ustavil in se razmestil po skednjih in hlevih. Tisti, ki so šli mimo, so kleli in jim zavidali, ker bodo kmalu spali in potem tudi jedli. Primož in Vojko pa sta bila vesela, da so šli naprej, ker v tej kotanji ne bi mirno zatisnila očesa. Tega mnenja je bil tudi Orlov, zato je dvignil četo, ki je v zaselku počivala in šli so naprej, precej visoko nad zadnjimi hišami. Niso bili še ob gozdu nad vasjo, ko je v kotanji zaropotalo. Rafali so pregnali zaspanost in utrujenost. Še preden so se zavedeti, kaj se dogaja, so dumdumke zapokale po grmovju okoli njih in splašile ljudi in živino.
»Zdaj imamo hudiča z novinci in kravami!" je rjul Orlov in razporejal 'ljudi v zaklone. Pod seboj so zagledali partizane, ki so se razkropljeno umikali v goščavo proti njim in streljali kar čez rame nazaj proti Nemcem. Zbegana živina je pa tekala po planjavi in vznemirljivo tulila.
Orlov je klel, ko je gledal novince, ki so brezglavo bežali na vse strani kakor kure, kadar pade sokol mednje. Nemci so se vsuli v gosti strelski vrsti. Šele ko so se iznad vasi oglasili mitraljezi, so se Nemci, ki so gonili bežeče, malo zaustavili. Umik iz zaselka v kotanji pa je bil težaven, ker so Nemci s strojnicami v polkrogu zasedli višave, s katerih so obvladali vas in pobočja okoli -nje.
Na položaje, kjer je bil Orlov s svojimi, so iz gozda med senožetmi, vsi spehani in sivi od strahu, pribežali trije partizani brez opreme. Tisti, ki je bil prvi, F>a celo brez orožja.
»Stoji" je zarohnel Orlov -izza debele bukve. Begunci so obstali nekaj korakov pred njimi tako prestrašeni, kot bi pribežali pred Nemce. »Kam, Markun?" je ledeno vprašal Orlov. Enega od njih je spoznal. »Ne vemo, kam. Nemci!" je s tresajočim glasom zmedeno odgovarjal Markun in vsakokrat trznil z glavo med ramena, kadar so v bližini tresknile krogle. »Kje imaš -strojnico, Markun? Videl sem te v zasedi na razpotju z njol" Mož je otrpnil, se potipal z roko ob boku, kot bi iskal orožje, in glas se mu je zataknil v grlu. Ko je Orlov še enkrat surovo vzrojil nanj, kje ima orožje, je začel jecljati, da so mu ga vzeli Nemci. Komandir pa je spoznal, kaj se je zgodilo spodaj. Bes ga je popadel, da bi jih najraje vse -tri pokosil. Ni storil tega. Samo poklical jih je naprej in naročil Keči, da jih razoroži in zveže.
Ana je stala poleg Orlova, ko je opazoval izpolnitev povelja. Videla -je, da so oni trije otrpnili in posineli od strahu. Tisti pa, ki je izgubil strojnico, se je ves tresel. Še med bojem -jih je Orlov zaslišal. Zvedel je, da so bili v zasedi na sedlu, kjer pripelje pot v zaselek. Ležali so na otepu slame in dremali. Dogovorili so se med seboj, da bo vsa-k nekaj časa stražil, druga dva -pa bi spala. Medtem pa so vsi trije zaspali. Zdramil jih je rafal in zagledali so Nemce nekaj metrov -pred seboj na cesti. Ni kazalo drugega, pomočnika sta skočila, za njima pa še mitraljezec. Mitraljezcu, ki je pripovedoval, so kaplje polzele po Tičih. »Zakatj nisi streljal? Strojnico si imel pri sebi, vsaj opozoril bi bil bota-'Ijon, da bi šli na položaje."
»Ustrašil sem se, da nisem več vedel zase."
»Slabo je to, Markun. Svoje dni smo te imeli za borca. Od zime dvainštiridesetega si v bosti, bil si na Turjaku, komunist -si, in to je še slabše zate. Od kod je bila zbrojevka?"
»S Turjaka."
5. februor 1971

ŠE ENKRAT:
Letošnji
gimnazijski ples
V zvozi z dopisom ob letoinjem gimnazijskem plesu, ki smo ga objavili v zadnji Številki natega lista, smo prejeli pismo dr. Reginalda Vospernika s proi-njo, da ga objavimo. Pismo objavljamo v celoti in brez komentarja.
Uredništvo
V
OBČNI ZBOR SPD „EDIN0ST“ V PLIBERKU
V Zadnji številka Slovenskega vestnika piše „eden izmed navzočih star-šev“ tudi kritično o udeležbi profesorjev pri gimnazijskem plesu. Imenoma navaja predsednika Narodnega sveta. V tej zvezi želim pojasniti sledeče:
Zdi se mi netaktno od pisca, da obsoja mojo odsotnost, ne da bi se informiral o vzroku moje odsotnosti. Če bi bil vprašal zastopnika osmih razredov, bi moral namreč vedeti, da sem se osmim razredom — glavnim organizatorjem plesa — opravičil, ker imam v družini težak bolezenski primer. Gotovo je pavšalno obsojanje lažje kot resno informiranje.
Zdi se mi, da bi pisec tudi moral vedeti — če zahaja že dalj časa na gimnazijski ples —, da je ta družabna prireditev neposredno nadaljevanje plesa akademikov, ki sem ga v prvih letih organiziral jaz; morda • mu tudi ni neznano dejstvo, da sem doslej še vsako leto bil na gimnazijskem plesu. Če pisec — in končno tudi uredništvo — nimata toliko takta, da respektirata tehtne osebne vzroke, ki so bili organizatorju znani, potem je to žalostna zadeva.
Mimogrede še tole: ko sem se v osmem razredu vljudno opravičil, da me ne bo, se je oglasil eden izmed tistih mladih, ki jih baje profesorji „zavestno ali podzavestno“ preziramo in dejal „Hvala Bogu“. Morda je to rekel tudi še komu izmed ostalih profesorjev, ki jih ni bilo. Slišal pa sem tudi pripombo: „Če ne daste 100 šilingov, se lahko spet takoj obrnete.“
To bi dal samo še v pomislek tistemu očetu oz. tisti materi, ki je prenaglo segel (segla) po peresu. Morda se pa pisec kdaj opogumi in oglasi na šoli, da odprto — ne iz anonimnosti — lahko debatiramo o vseh vprašanjih, saj šola ne sme biti tabu, kakor pisec sam pravi.
Dr. Reginald Vospernik
ZARADI POMANJKANJA PROSTORA |e moralo vel! poročil in dopisov tokrat izpasti. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
Slovensko prosvetno društvo -•Edinost^j/ PfTberkijTe mioulo ne-deljo pri Brezniku izvedlo svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 'lepo število društvenih članov.
Predsednik društva Lovro Potočnik je uvodoma posebej pozdravil predsednika Slovenske prosvetne zveze Hanzija Weissa in tajnika Andreja Kokota. Nato je podal delovno poročilo, iz katerega je bilo razvidno živahno delovanje društva v minuli poslovni dobi. Društvo tje v tej dobi priredilo več pevskih in drugih prireditev, zilosti gostovanj. Priredilo pa je tudi nekalj predavanj in razumljivo tudi vrsto društvenih sej in posvetovanj, na katerih so obravnavali razne kulturno politične in druge probleme, predvsem
šolsko vprašanje, ki je eno izmed najbolj perečih za našo narodno skupnost.
V predsednikovem poročilu je prišlo do izraza tudi nepristransko delovanje društva na kulturno prosvetnem področju, ki je v svoji šestdesetletni zgodovini združevalo vse sloje ljudi tako s socialnega kot tudi političnega vidika. Ta ugotovitev je med navzočimi člani izzvala spontan aplavz, ki 'je bil tudi zgovorno potrdilo za pravo kulturno politiko, ki je simbolizirana tudi v imenu društva »Edinost'.
Tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej VVeiss je v svojem pozdravnem govoru naglasil, da je kulturno delo za nas še posebno važno, ker je s tem tudi povezana ohranitev slovenske be-
DOBRLA VAS
Minulo soboto je bilo v hotelu Rutar v Dobrli vasi pomembno jubilejno slavje. Prevozniško podietie Žter fan SienčnlkT je namreč praznovalo Itiridesetletnlco svoje ustanove. V ta
namen je Stefan Sienčnik s svojo družino povabil sodelavce in številne goste, da skupno proslavijo ta jubilej podjetja. Med udeleženci so bili zastopnik trgovinske zbornice komercialni svetnik inž. Pollaschegg, zastopnik avtomobil, kluba (OAMTC) inž. Peteln, dobrlavaški župan dir. Hafner, rajonski inšpektor dobrlavaš-ke žendarmerijske postaje Erhard, prošt Brumnik in mnogi drugi.
Štefan Sienčnik s svojim podjetjem je bil ob tej priložnosti deležen številnih čestitk. Zastopnik trgovinske zbornice je orisal razvoj prevoznega podjetja ter nakazal težave, s katerimi se srečujejo tovrstna podjetja. Tudi Sienčnikovo podjetje je v štiridesetih letih moralo premostiti številne težave, posebno v času druge svetovne vojne in po njej. Vztrajno delo in odločna življenjska volja sta bila hrbtenica, ki je držala pokonci podjetje, na katero sta lastnik in družina lahko ponosna. Besede čestitk in priznanja so izrekli tudi drugi navzoči gostje.
Štiridesetletni jubilej ustanovitve prevozniškega podjetja Štefan Sienčnik je pravi praznik in to upravičeno, saj je v teh štirih desetletjih zraslo v velik obrat, ki zaposliuje vrsto uslužbencev iin~3elavcev. Od te j priložnosti je zastopnik avtomobilskega kluba ing. Peteln izročil Štefanu Sien-čniku odlikovanje te organizacije _za. štiridesetletno vožnjo Urez Tšazni in '~nešriceZ~(3dlikovan)e je prejel tudi
šofer Majsai, ki deluje v podjetju že 25 let in to prav tako brez nesreče in kazni.
Avtopodjetniku Štefanu Sienčniku in celi družini čestitamo tudi mi v imenu vseh tistih naših bralcev, ki se čestokrat poslužujejo avtobusov tega našega domačega podjetja, ki brez dvoma uživa zaupanje in ugled pri naših rojakih in organizacijah^
sede na Koroškem. S tem pa tudi naša največja naloga, da pospešujemo to delo in tako ohranjamo našo kulturo in jezik. Ohranitev te naše narodne dobrine, je nadalje dejal predsednik SPZ, pa je odvisna od nas vseh, da le-tej posvetimo vse naše moči. Zato ne bi smelo biti Slovenca, ki ne bi bil član prosvetnega društva; predvsem pa bi to moralo veljati še za mladino. Ob koncu je predsednik SPZ društvu tudi v bodoče zagotovil podporo in pomoč ter naglasil, da SPZ pri tem odklanja politiko ožine, kajti zanjo je važno ohraniti slovensko kulturo. Na tem področju je dosegla že lepe uspehe, to je pokazalo tudi sodelovanje s Krščansko kulturno zvezo.
Govor predsednika SPZ je med zborujočimi našel velik odmev in navdušen aplavz.
Že dejstvo, da je zg predsednika ponovno bil izvoljen Lovro Potoč-. jnk,. je dokaz o pravem vodstvu društva, ki je na tem občnem zboru bilo ponovno potrjeno 'in tako dobilo zaupanje za nadaljnje delovanje. Razveseljivo je, da je v širši odbor oziroma posamezne odseke bilo sprejetih tudi nekaj mladih ljudi, zato je pričakovati, da bo društvo v bodoče še bolj uspešno delovalo.
ŠT. JAKOB V ROŽU
V sredo 27. januarja smo na domačem pokopališču položili k zadnjemu počitku Hajnija Mickla, kovaškega mojstra v Št. Jakobu. Pokojnika je smrt doletela sredi nedokončanega dela in tako prerano pretrgala življenjsko nit marljivega človeka.
Rajni je bil po rodu iz sosednje bilčovske občine, p. d. Adamičev v Branči vasi. Kot mlad mojster je v skromnih razmerah in gospodarsko težkem času začel svojo obrt v Št. Jakobu, pri »Lenciju”, kjer danes stoji lepa kinodvorana. S svojo shokovno sposobnostjo in prirojeno nadarjenostjo, s svOjo pripravljenostjo, pomagati vsakomur, ne nazadnje pa tudi s svojo vedro naravo si je pridobil veliko priljubljenost in spoštovanje daleč naokoli. V naši občini je zelo malo hiš, kjer rajni Micki ne bi bil delal pri vodovodnih inštalacijah. Mnogo kvalificiranih pomočnikov, ki so se
pri njem izučili, se mu ima zahvaliti, da jih je strokovno usposobil in to v domačem kraju.
Hajni Micki ni bil človek častihlepja, zato se tudi nikdar ni rinil v ospredje. Bil pa je socialno tankočuten in tozadevno vedno na mestu, posebno, kadar je šlo za potrebe malega, gospodarsko šibkega občana. S poštenim delom in trudom je ustvaril lep dom in delavnico ter sodobno urejeno trgovino z železnlnami. Toda sredi dela mu je odpovedalo srce.
Množična udeležba na zadnji poti Hajnija Mickla je potrdila, da si ugled in spoštovanje pridobiš tudi s poštenim delom in brez stremljenja za javnimi častmi. Hajnija Mickla bomo zaradi njegovega plemenitega značaja in dela, ki ga je opravil med nami, ohranili v hvaležnem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka. Svojcem pa velja naše iskreno sočutje.
.Slovensko prosvetno društvo »Vinko Poljanec” V JBcbčIJanu
vabi na igro Ivana Cankarja
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORIJANSKI
ki bo uprizorjena v soboto 13. februarja 1971 ob 19.30 uri v farni dvorani v Škocijanu. Gostujejo igralci Prosvetnega društva z Jezerskega. Ljubitelje odrske umetnosti prisrčno vabi
društveni odbor
Slovensko prosvetno društvo .P a n I c a"
Št. Vid v Podjuni
vabi na
PLES
S PESTRIM KULTURNIM SPOREDOM
ki bo v nedeljo 14. febr. 1971 ob 19. uri pri Voglu v Št. Primožu.
Sodelujejo:
# Pevski zbor SPD .Danica”, ki bo pred začetkom veselice podal kratek koncert. Pevke in pevci bodo nastopili v svojih narodnih nošah.
0 FANTJE TREH DOLIN, ansambel, ki je znan po radiu, televiziji in po ploščah.
0 Igralci SPD .Danica" z nekaterimi smešnimi prizori.
Poskrbljeno je tudi za razna presenečenja!
Vabi odbor
Slovensko prosvetno društvo .Zarja” v Železni Kapli
vabi na igro Ivana Cankarja
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORIJANSKI
s katero bodo v nedeljo 14. februarja 1971 ob 11.30 url v farni dvorani v Železni Kapli gostovali igralci Prosvetnega društva z Jezerskega.
Ljubitelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni.
Društveni odbor
UKANA _____Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina:
Potem so nekaj časa molčali in gledali, kako se razvija borba. Nato je zvezani mitraljezec vprašal: »Kaj boste napravili z nami?” »Dal vas bom vašim. Verjetno boste ustreljeni." Mitraljezec je spačil obraz in jadikoval, da ima ženo in starega očeta samega na kmetiji in da vse dajo našim.
Potem so jih odgnali višje v gozd, 'kijer jih je prevzel Nande in jih stražil. Ana je prosila Orlova, da bi kaj napravil za njih.
»Po našem zakonu so izgubljeni."
»Ne bodite okrutni, prosim te!"
»Ti ne razumeš tega, ker nisi vojak. Panikarji uničijo enoto, to je kakor kužna bolezen."
Nemočno je povesila roke in se obrnila od njega. Pustil jo je in odšel na spodnje položaje, od koder je bil dober razgled na bojišče.
Nemci so vdrli v vas in lovili novince in ranjence. Za tistimi, ki so se umikali pod zaščito nad vasjo, pa niso pritiskali. »O, bedna vojska," si ije mislil Orlov, ko je gledal umikajoče. Eden je bil bos, drugi brez nahrbtnika, kuharji brez kotlov, novinci-mobiliziranci so zgubili opremo in klobuke. Že ko so bili čisto blizu roba, kjer bi bili na varnem, je eden zakrilil z rokami in padel. Umikajoči so ga pobrali in odvlekli na položaje. Poklicali so Ano, da bi ga obvezala.
Prišla je in v bledem obrazu spoznala moža, ki je pred dvema tednoma odšel z njimi in se otročiči niso mogli ločiti od njega. Bil je prestreljen in kri je v curkih brizgala iz rone. Obvezala ga je, vendar je ranjenec že izgubljal zavest. Odsekali so dva drogova, prepeli šotorsko krilo in osem borcev ga je neslo za brigado, kjer je bil zdravnik. Vendar je bilo malo upanja, da bi ga rešili.
Brigada se je ustavila na Martinjem vrhu. Vojska se je najedla, odpočila in prespala. Nemci so odgnali ujetnike v dolino. Bilo jih je sedemdeset. Ni jim bilo do tega, da bi se spopadli z brigado. Njihov namen je bil podkuriti na repu pu kolone, poloviti in postreliti zaostale na poti. Stučalj, da je zaseda zaspala, jim je omogočil napad, ki jim je nepričakovano uspel.
Popoldne so ob požgani hiši uredili brigado v obliko podkve. Pred svojimi enotami so stali štabni ljudje. Primož se je nagnil k Vojku: »Ustrelili jih bodo pred borci. Ne gledam rad tega."
»Saj te nihče ne bo vprašal, kaj ti rad gledaš," mu je odgovoril Vojko. »Pred vso enoto streljajo zalo, ker neradi gledamo; to je nabolj nazorna in prepričljiva politična ura, ki je ne pozabiš zlepa."
Štabni oficir je poveljeval mirno, vrste so vzvalovale in obstale negibno v napetem pričakovanju. Straža je prignala mitraljezca Markuna in njegova dva pomočnika. Vsi trije so bili gologlavi in imeli roke zvezane z žico. Bledi so bili in prepadeni. Postavili so jih k zidu požganega hleva, z obrazom proti enoti. Stotine oči je bilo uprtih vanje. Vsi trije so bili bedni, sključeni, brez moči in upanja na milost.
Pred brigado je stopil bataljonski oficir, ki so mu vsi trije pripadali in vse oči so bile uprte vanj, ko je začel govoriti.
»Tovariši in tovarišice! Borci in komandirji! Pred sabo vidite tri strahopetce, ki so bili do včeraj med nami in z nami na pohodih, v bojih, v dobrem in slabem. Imeli smo jih za tovariše, katerim smo zaupali. Oni pa so Izrabili naše zaupanje. Včeraj zjutraj so bili v zasedi, malomarno so pozabili na sveto stražarsko dolžnost in zaspali. Vsi, ki so iz-! mučeni legli po hlevih in hišah, so se zanesli nanje. Naša
življenja so bila v njihovih rokah. Oni so pozabili na na* in misliti le nase, in še to, le ped prek svojega nosu. Ko so ugledali Švabe, so strahopetno pobegnili, da bi rešili svoje bedne kosti, namesto da bi s strojnico užgali po njih. Tako pa so strojnico pustili Švabom v plen. Sami veste, kako partizani dobivamo orožje. Plačujemo ga s krvjo. Mi smo navajeni orožje sovražniku pleniti, ne pa, da bi mu ga puščali. Nešteto borcev je žrtvovalo svoja življenja, da smo okupatorju iztrgali 'iz rok orožje. Včeraj smo imeli nekaj mrtvihi več ranjenih, mnogo novincev, ki\ so bili brez orožja, pa je bilo ujetih. Kdo bo šel k materam, ženam in očelom, ki so * našo vojsko poslali svoje sinove in može in jim povedal: vaši so bili pobiti, ker pri nas stražarji in zasede spijo in beže pred sovražnikom. Kdo bo izbrisal madež sramote z naš0 udarne brigade. Slabo so vedeli ti trije za čast in dolžnost’ Boj vodimo zato, da bomo ostali živi. S sovragom pa bom0 iztrebili iz naših vrst tudi plevel strahopetcev in izdajalcev-Naj bodo to zadnji, ki so pustili orožje Nemcem! Smrt strahopetcem in izdajalcem! Njim ni mesta v naših enotah!"
»Smrt!” je enoglasno zamrmrala množica in s tem so bili oni zapisani smrti. Ko je govornik utihnil, ije predsednik brigadnega sodišča prebral sodbo: Smrt z ustrelitvijo! K0 je končal, je vprašal, če ima kdo od navzočih kaj v zagovaf in olajševalno okalnost obtoženih. Nihče se ni zganil. Zavladala je smrtna tišina. Mrzlo je potegnil veter in igral * lasmi gologlavih obsojencev. Oficir, ki je poveljeval brigadi, je stopi! prednje in nagovoril borce: »Prostovoljci, ki so pripravljeni ustreliti, naij stopijo iz vrst.” Vrste so se zganile. Več od polovice jih je stopilo naprej. Primož in Vojk0 se nista premaknila. Orlov ju je zaničljivo pogledal. Ofi®r je izbral vod puškarjev, v glavnem so bil mladinci, in g° uvrstil pred obsojence. Ostro povelje je presekalo tišin0’ Puške so se dvignile in cevi so votlo zazijale v oči. Ustnic0 starega Markuna so se nemo pregibale. Nihče ni vedel, kaj
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV ■ TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BIL
NOCH EINMAL ZUM PROBLEM:
PlanmaOige Germanisierung
topographischer Namen in Karnten
In der letzten Nummer hatte der Slovenski vestnik die „Ehre“, in Verbindung mit dem Artikel »Planmafiige Germanisierung topo-graiphischer Namen in Karnten" (veroffentlicht in der Nr. 47 vom 27. 11. 1970 auf Grund des Pressegesetzes eine sehr gewundene und an den Tatsachen vorbeigehende Entgegnung des Ver-lags Freytag-Berndt u. Artaria zu bringen. Gleichzeitig veroffentlichte er ein vom selben Verlag erhaltenes, sehr bezeichnendes, mit Drohungen gemass Artikel 5 der Strafgesetz-novelle 29 und § 1330 ABGB versehenes Be-gleitschreiben, auf dessen Inhalt naher einzu-gehen es sich auszahlt, auszahlt in Verbindung rait verschiedenen einschlagigen Landkarten.
Freytag-Berndt u. Artaria hat nur insofern recht, dafi die im genannten Artikel vom 27. 11. 1970 angefiihrte Karte mit dem Titel »Eberndorf — jauntaler Seengčbiet" tatsach-lich nicht „ganz neuesten Datums" ist, soncem stammt aus dem Jahre 1964, wie aus der Chiffre „2629-64“ hervorgeht.
Von dieser Karte war damals die Rede, deren Titel auch unzweideutig angefiihrt wurde. Der verlag Freytag-Berndt u. Artaria hat auch un-Ztveideutig erkannt, um welche Karte es sich nandelt. Aber im Begleitschreiben des Verlags heiBt es: „.. . haben wir im Jahre 1970 eine neue Karte JKarntner Seen — Saualpe*, das ist Nr. 23 unserer Wanderkarten; Tierausge-hracKt^dle lhren Wunschen in den wesentlich-sten Teilen Rechnung tragt". Von dieser Karte ^ar im genannten Artikel jedoch keine Rede. Und wie konnte bei der Herausgabe dieser Ivarte „Wiinschen in svesentlichsten Teilen" Rechnung getragen worden sein, wenn der Verlag in seinem Schreiben an anderer Stelle selbst feststellt, dafi er seit dem Jahre 1964 keine einzige Richtigstellung erhalten hat? Etwas seheint hier nicht ganz in Ordnung zu sein. Es Riufi zwar vermerkt werden, dafi der Verlag Preytag-Berndt u. Artaria auf seiner Wander-karte Nr. 27 mit der Chiffre 888-70 teihveise tatsachlich wieder urspriingliche Namen ver-^endet, doch kann dies mit den in seinem Schreiben erwahnten (und gleichzeitig wieder negierten) „Wiinschen“ nichts zu tun haben.
Ein Vergleich der beiden Karten (Chiffre -yJk_2629-64 und 888-701 im Hinblick auf den Artikel vom 27. 11. 1970 ergibt:
Ahornberg zu Javornik (Ahorn B.), Schnee-”?(g (Snežnik) zu Schnee B. (Snežnik), Kleine Wbhe zu Goretza, Trockenberg zu Trocken B., •'-lmmpasserturm zu Zimjpaser Gupf, Viel-*pitz zu Vielspitz (Mnichowz), Hirtensattel zu I astirk Stl., Karntner Grintozz zu KI. Grin-t°utz (Karntner Grintoutz), Oistrahohe zu Oist-ra. Viel von den urspriinglichen Namen ist auch au‘ der neuen Karte 888-70 nicht verwendet Viorden: der Pastirk Sattel ist wieder da (die r asterze braucht somit nicht mehr unbedingt i? Hirtengletscher umbenannt tverden) und die Uoretza (anstatt richtigerweise Gorelca bzw. auch Gorelza). Die Neuschopfungen (sie sollen wie der Verlag behauptet — teilweise alten Karten entnommen sein, doch wird wohlweis-
lich verschwiegen, um welche „alten Karten" es sich hier handelt) nehmen — wie etwa beim Vielspitz — die erste Stelle ein, stehen iiber-haupt allein da, wie Trocken B., oder sind im Klammerausdruck (Ahorn B.) vorhanden.
Bei der Betrachtung dieser Namensbewegung mufi man schon feststellen, dafi es eine lebhafte Besvegung ist. Es ist eine Bewegung in den Namen eingetreten — wie der Verlag selbst schreibt — ohne irgendwelche Richtigstellung, ohne irgendsvelchen Angriff. Was sind den das fiir geheimnisvolle Krafte am Werke? Krafte der Toleranz jedenfalls scheinen es nicht zu sein!
Wenn der Verlag Freytag-Berndt u. Artaria in seiner Entgegnung schreibt: „Richtig ist viel-mehr, dafi die gesvahlten Bergnamen aus alten Karten, zum Teil aus der amtlichen Karte stammen und nicht eine Reihe von bisher dem Slowenischen entstammenden Bergnamen ge-andert worden sind", so solite diese Behaup-tung doch konkret durch Angabe der jeweili-gen Kartenwerke bewiesen werden. Wo sind diese alten bzw. amtlichen Karten? So aber tauchen Namen neuesten Datums (hochstens einige Jahre alt!) auf, die bisher kein Mensch kannte,- und verdrangen die alten Bezeichnun-gen. Karten enstehen nicht von selbst; sie wer-den bearbeitet. Also wird der Verlag Freytag-Berndt u. Artaria wohl wissen, welche seine
OPOMBA UREDNIŠTVA:
V rubriki ..Tribuna bralcev" objavljamo od žasa do žasa dopise bralcev našega lista, pri tem pa izrecno ugotavljamo, da v posameznih prispevkih Izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva.	Uredništvo
Mitarbeiter die Anderungen vorgenommen haben — einmal in dieser Richtung, dann teil-sveise wieder zuriick zum alten Namen.
Im Verlag R. Lechner, k. k. Hof- u. Univ.-Buchhandlung, Wien, ist z. B. im Jahre 1882 von Ludwig Jahne das Biichlein „Fiihrer durch die Karawanken“ erschienen. Dort heifit es auf Seite 46: „Der Hochstuhl, auch Grofier Stuhl, slovenisch Stol und Sto v (sprich Stou); Ober Anregung mehrerer karntner Alpenfreunde wurde hier der Name ,Hochstuhl* an Stelle des slovenischen Dialectwortes ,Stov‘ acceptirt." — Einige „Alpenfreunde“ geniigten also — und seither gibt es den Hochstuhl. Doch damals sagte man es wenigstens, wie und was man machte. Und heute?
Auf Grund von Bezeichnungen in verschiedenen Karten soli hier die Entsvicklung der Namen kurz verfolgt werden. Dabei sollen — ohne auf andere Bezeichnungen einzugehen — die Namen Mnichowz 1623, Pastirk Sattel 1439, Suhi vrh 1354 und Zimperz Gupf 1066 bzw. nun 1065 als beredtes Beispiel dienen.
1.	Der Mnichowz, richtig miifite er Menihove, vo'rfmčnfli7&16nch, heifien, ist auf der Karte »Eberndorf — Jauntaler Seengebiet",
Chiffre 2629-64, als Vielspitz verzeichnet, wahrend er auf der Karte »Karntner Seen — Saualpe", Chiffre 888-70, Vielspitz (Mni-chowz) heifit. Beide Karten stammen aus dem Verlag Freytag-Berndt u. Artaria. Auf der Dsterr. Karte 1:50.000, Chiffre XI. 57, Nr. 203 Maria Saal, herausgegeben vom Bundes-amt fiir das Eich- u. Vermessungswesen, heifit die Hohe 1623 Mnichowz. Denselben Namen tragt die Hohe 1623 auf der Dsterr. Karte 1:50.000 mit der Chiffre X. 67. Damit ware wohl enviesen, dafi der Vielspitz noch nicht viele Jahre alt ist.
2.	Der Pastirk Sattel heifit auf der Karte Chiffre 2629-64 Hirtensattel. Auf der Karte Chiffre 888-70 heifit er tvieder richtig Pastirk Stl. Die Prov. Ausgabe der Dsterr. Karte Nr. 213 Eisenkappel, Chiffre XII. 47, nennt die-sen Sattel Pastirk Stl. und auch die Dsterr. Karte Nr. 213 Eisenkappel, Chiffre VIII. 66, fiihrt diesen Namen. Es ist eindeutig, dafi der Hirtensattel eine Eintagsfliege ist.
3.	Der Suhi_vrhi heifit auf den Karten Chiffre 2629-64^ und 888-70 des Verlags Freytag-Berndt u. Artaria Trockenberg bzw. Trocken B. Sosvohl die Prov. Dsterr. Karte Chiffre XII. 47 als auch die Dsterr. Karte Chiffre VIII. 66 fiihren den Namen Suhi vrh. Trok-enberg ist zsveifelsohne eine neuere Obersetzung des urspriinglichen slowenischen Namens.
4.	Der, Zimperz Gupf. ist auf den Schul-handkarten Karnten, Chiffre 438-64 und 767-66, beide Verlag Freytag-Berndt u. Artaria, als Kimberngupf verzeichnet. Die Schulhandkarte Gau Karnten, bearbeitet von Franz Pehr, 1944, freigegeben am 9.5. 1942, Verlag Freytag-Berndt u. Artaria, weist den Berg als Zimperz-gupf aus. Ebenso als Zimperzgupf wird die Hohe 1066 auf der Schulhandkarte Karnten, Chiffre 464-57, sowie auf der Karte Karnten 1:250.000, Chiffre 101/47/10/788, beide Verlag Freytag-Berndt und Artaria, be-zeichnet. Dieselbe Karte desselben Verlages mit der Chiffre 865-68 aber nennt die Hohe 1066 Kimberngupf. Das Kartenblatt 5354 Un-terdrauburg, 1:75.000, Druck und Verlag Kar-tographisches, friiher Militargeographisches Institut in Wien, Chiffre 4. V. 34, bezeichnet die Hohe 1066 Cimperc Gupf. Als Cimperc Gupf wird diese Hohe auch auf der Prov. Dsterr. Karte 1:50.000, Chiffre I. 48 ausgewiesen. Die Dsterr. Karte 1:50.000, Blatt 205 St. Paul im Lavanttal, BA fiir das Eich-und Vermessungs-wesen, Chiffre XII. 65, weist der Hohe 1066 die Hohenbezeichnung 1065 zu und fiihrt da-runter den Namen Cimperc an. Die Schulhandkarte Karnten, Freytag-Berndt u. Artaria, Chiffre 112-69, bringt die Hohe 1065 (mit der friiheren Hohe 1066 identisch) ohne Namen. Es scheint, dafi der Kimberngupf, der zwischen 1957 und 1964 entstanden sein mufi, nun tvie-der in der Versenkung verschwunden ist, nach-dem er einige Jahre sein erst jetzt bemerktes Leben als kartographisches Unsvesen gelebt hat.
Damit sei an einigen wenigen Beispielen wohl zur Geniige bewiesen, dafi im Zusammen-hang mit topographischen Namen in Karnten tatsachlich Dinge geschehen, die man — ge-linde gesagt — als »planmafiige Germanisierung" bezeichnen mufi. Deshalb ist es auch nicht verwunderlich, wenn die Karntner Slo-wenen in solehen Bestrebungen eine gezielte gegen sie gerichtete politische Aktion erblik-ken, auf die sie stehts sehr empfindlich reagie-ren werden.
„WIR SIND DOCH IN OSTERREICH ...“
Dijaki obeh tretjih razredov slovenske gimnazije smo bili sredi januarja na smučarskem tečaju na Katschbergu. Imeli smo se izvrstno, samo vreme nam je nekoliko nagajalo in neka ženska nas je spravila v slabo voljo.
Nekega večera smo se nekateri od nas odpraviti kopat v bližnje kopališče v hotelu Katschberghohe. Oba naša profesorja sta bila z nami. Pri vhodu se je v veži pred avtomatom za cigarete sukala neka ženska. Seveda smo govorili slovensko, saj smo vendar Slovenci. Toda lepotico je naša beseda tako razkačila, da se je takoj obregnila ob nas in rekla:
»Seien wir uns doch im kiaren. Wir sind doch In 'Osterreich, also sprechen wir Deutsch."
Naš profesor Milan Kupper ji je mirno odvrnil:
„Zakaj pa ne rečete kakemu Angležu, naj v Avstriji nemško govori!"
Gospa je takoj utihnila.
Poznamo jo dobro, saj je iz Borovelj doma. Od kod le ima to sovraštvo do slovenščine v sebi! Gotovo iz tistih časopisov, ki so — odkrito ali prikrito — nam Slovencem nasprotni in sovražni. Zakaj ne prinašajo takih člankov, ki bi bili Slovencem pravični! Potem bi bilo zmeraj manj takih žensk — v Borovljah in drugje po Koroškem.
Silvija Velik
Deeskalacija na koroški način
(Nadaljevanje z 2. strani)
Vse to je dobro, veliko vprašanje pa je, ali je dovolj. Ali je to vse, kar se je dalo narediti? Je bilo to — kot menijo pesimisti — samo distanciranje na besedah? Včasih se zdi, da je res tako. Interna zadeva koroške dežele je, če pride na Steinacherjev pogreb ekipa vodilnih koroških politikov, razumljivo pa je tudi, da takšna udeležba ne more povzročiti navdušenja v slovenskih krogih. Interna zadeva avstrijskega pravosodja je, če presodi, da vloga treh koroških slovenskih študentov, naj uvedejo kazenski postopek zaradi članka v Ruf der Hei-mat, ne more biti sprejeta, ker da ni razlogov za pregon. Toda tako ravnanje je hočeš nočeš objektivna zaščita najbolj zagrizenih sovražnikov Slovencev.
Tudi na drugih področjih se stvari niso premaknile v prid večji enakopravnosti koroških Slovencev in njihovi dejavni zaščiti kot manjšine. Izreči se zoper ugotavljanje manjšine je sicer dobrodošlo dejanje, a ni lepo, če nekateri hkrati svetujejo na pol naglas, češ, ne silite k ureditvi bistvenih določb čtena 7 državne pogodbe, ker ta ureditev nujno predpostavlja ugotavljanje manjšine!
Lepo je, če so se izrekli za enakopravno sodelovanje jugoslovanskega kapitala na Koroškem, a ne moremo biti srečni, če so nekateri vplivni krogi dejansko blokirali predloge, da bi do česa takega prišlo.
Ne gre za nepočakanost, marveč kratko malo za dobri stari rek: dvakrat da, kdor hitro d*-	J. Šircelj, Delo, 28. 1. 1971
T<>ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
— Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
oče. Ali je prosil milost, ali je prosil odpuščanja, ali je mo-1 • Druga dva fanta sta bila novinca in tako zmedena, da * a komaj vedela, kaj se dogaja. Ali je resnica, ali jih ho-C6jo samo prestrašiti? Časa za to, da bi ugotovili, jima niso Pustili. .Streljaj!" je padlo povelje. Salva je zadrdrala in -p Prosila. Obležali so mrtvi ob zidu, bataljoni pa so se raz-s Novinci, ki so bili šele nekaj tednov v partizanih, so ta-^Q,|i kakor omamljeni, z občutkom, da se jim kaj takega lah-° kaj kmalu pripeti. Niso mogli razumeti, da lahko padeš Ut*i od lastnih krogel, ne samo od sovražnikovih.
Četa Orlova se je vrnila k hiši, kjer so se nastanili. Or-0v ''n Pajk sta prisluhnila razgovorom o ustrelitvi. Ljudje so Se strinjali s sodbo. Le Ana je bila zelo zamorjena in od-s°tna. Njej je Orlov oprostil, ker je bila ženska. Izposodil si je iPWmoža vpričo Pajka.
»Tebi se čudim, da si mehak kakor vosek. Čudno, da .sPet stopil iz vrste za zagovornika." Ko so svoj čas na elovici sodili stražarju, ki je zaspal, in ga obsodili na smrt, I® Primož stopil z vrste in protestiral. Njegovemu protestu pritegnili borci in četa je obsojenca pomilostila in ga obsodila na enomesečni bojkot.
Primožu je jeza zagorela v očeh. „Čudi se, Orlov! ^ann močnejše razloge od tebe."
»Le kakšne," se je napihnil komandir, ki je hotel mit-rQljezca osmešiti pred borci.
»Lahko jih izveš. Mojega očeta so zvezanega ustrelili °b kolu. Mojo sestro so ranjeno postavili k zidu. Zato Primož ne bo nikogar streljal ne ob kolu, ne ob zidu. Nikogar * zvezanimi rokami. To je prvo. In drugo, tovariš Orlov: ni-s®m tak junak, da bi vedel naprej, kaj bom storil, če mi v sPanju pomoli kdo mitraljez pred obraz. In tretje, Orlov, ^orda bi spadal k zidu še kdo drug."
»Kdo pa?"
»Rekel sem, morda. Kdo od tistih, ki je bataljonu dal povelje, da ostane v globeli tako blizu ceste, Nemcem na nosu. Niso nas prvič sledili in ne zadnjič. Ali se ne zdi tudi to vredno za pomislek tovariš komandir?" je ironično zasta^ vil vprašanje Primož.
»Slišali ste ga, fantje!" se je razburil Orlov. »Zdaj bomo v štabu odgovorni za strahopetce. Čudne in zmedene pojme ima ta fant, tovariš komisar. O tem bo treba poročati," se je Orlov obrnil' k Pajku.
Pajk, ki je vedel za razdor v četi, se je hitro vmešal in ju pomiril. Sklenil pa je, da bo sklical partijsko celico, kjer bo naravnost povedal, kaj misli. V podobnih sporih je pristajal na Primoževe ugovore, čeprav na zunaj ni pokazal tega.
Mitraljezec Nastran, sedemnajstletni fant, ki je bil v oddelku za pokop obsojencev, se je sklonil k Markunu in mu s pomilovanjem odpenjal gumbe na bluzi. Mnogo hudih dni sta prebila skupaj v zasedah, nekaj časa je bil celo njegov pomočnik, dokler ni dobil strojnice. Tudi spala sta skupaj. S težavo mu je slekel skoraj novo bluzo iz angleškega blaga. Prebile so jo tri krogle. Za tisto, ki je prebila bluzo pod levim žepom, kjer je bilo nesrečno srce, je pravil zbranim, da je bila njegova. S tem je utemeljeval, da pripada bluza njemu, ker sta bila s pokojnim prijatelja, dokler ni postal panikar. Na sebi je imel le strgan civilni suknjič, v hudi zimi ga je močno zeblo. Zbrani so mu bluzo prisodili brez ugovora.
Strahopetce so zagrebli nedaleč stran v gozdu, kakšnega pol metra globoko, ne da bi izkazali poslednje spoštovanje. Grobove so izravnali z zemljo.
Potem so si razdelili še obleko In čevlje drugih. To ni šlo brez prerekanja, vendar so se zedinili brez posredovanja višjih.
3
Orlov se je sam vračal s sestanka v brigadnem štabu. Namenoma se je zadržal, da so drugi odšli, da ga med potjo ne bi motili s pripombami, šalami in podobnim govorjenjem. Na štabu je srečal Bliska in od njega zvedel stvari, ki so ta vrgle s tira. Blisk se je zanimal za Ano, kako se vede, s kom se druži, kaj govori in če odhaja sama kam po hišah. Naročil je pozdrave zanjo in obljubil, da jih ob prvi priliki obišče.
Dolgo časa se je Orlov upiral na ta način, da je poenostavljal zamotane stvari tako, da jih ni videl ali pa jih je celo namenoma preskočil. Tako je hitro reševal probleme in odpodll sume, ki so se porajali v njem ali pa so mu jih vcepljali drugi. Vse, kar je rekel Gorazd in mu je povedal Pajk na partijskem sestanku, je jemal kot Primoževe spletke. Bil je slep in gluh za vse okoli sebe. Zazdel se je podoben divjemu petelinu, ki poje sebi in ne vidi in ne sliši, kaj se dogaja okoli njega. Po Bliskavih pripombah je zapadel v drugo skrajnost. Izkopal je vsako nepomembno podrobnost ob priliki, ko so se srečali z majorjem Hrastom. Tudi to je izvedel od Bliska, da so na diviziji likvidirali gestapovsko agenturo.
Njena izjava o Hrastu in izmenjava pogledov na plesu, vse to je dobivalo zdaj drugačen pomen in s tem tudi Primož in njegova tiha vojna proti njemu. Prvič je mislil kritično. Trden je bil le dotlej, dokler je zaupal v pravilnost svoje poti. Blisku je srečanje s Hrastom zamolčal. Morda je brlo naključje. Ni vedel, ali si to šteje v slabost ali v dobroto. Jezilo pa ga je, ker ni vedel, ali obveščevalci to vedo ali ne. V glavnem pa je molčal zato, ker ni maral zapletljajev. Rad je živel enostavno. Če se bo izkazalo, do je imel Primož prav, mu zna celo škoditi. Pravzaprav bi moral biti že davno bataljonski komandant in ni vedel, kakšne pomisle-
PUNČKA V TRAVI
(Kotveika pravljica}
Nekoč je živel kralj, ki je imel dvanajst sinov. Ko so dorasli, jim je dejal: — Pojdite po svetu, sinovi moji, in poiščite si vsak svojo ženo. Toda glejte, da bodo znale presti in tkati in da si bodo v enem dnevu sešite srajce. Če ne, jih ne maram za snahe.
In je dal vsakemu sinu konja in novo opremo.
Nato so sinovi odjezdili, da bi si poiskali žene. Komaj so pokazali hrbte rodnemu domu, so že rekli najmlajšemu:
— Ti, Janezek, pa ne boš jezdil z nami, saj te ni prida! Prav nič nam ne moreš koristiti.
bil strašansko žalosten, razja-usedel v zeleno travo in jo-
Človek in žival
Ko sem bil še majhen, smo imeil kužka. Vedno se je motal okrog mene.
Nekoč sem s škarjami rezal pajace. Pa se ]e zgodilo, da je kužek zamahnil s tačko po Škarjah in se zbodel. Žalostno je zacvilil in mi pokazal krvavo tačko. Jaz pa sem bil hud In sem ga ozmerjal: „Ti si neroda, ti!” In še s šibo sem ga po zadnji plati. Zato, da si bo zapomnil! Kužek je zbežal v kot. Tam je milo jokal in sl lizal rano.
Kmalu nato sem se pa še jaz zbodel v levo roko. Izpustil sem škarje in zakričal, da je kar odmevalo po hiši. Z levico sem mahal po zraku in z nogami sem divje cepetal po Heh. Tedaj je kužek nehal cviliti. Šepajoč se je priplazil k meni, nagnil je glavo po strani In z enim očesom pogledal na mojo roko. Potem je začel oblizovati rano na mojem prstu.
Tistega dne sem prvič spoznal, da je žival mnogokrat boljša od človeka. Josip Rihi(i£
Janezek je hal je konja, se kal.
■Ko je tako sedel, se je naenkrat razmahnila travnata ruša, iz nje je stopila majčkena deklica, tako majčkena kot travnata bilka, šla je naravnost k fantu in ga vprašala: — Janezek, mar nočeš obiskati punčke v travi?
— O, pa še ka!ko rad, je rekel Janezek in šel z njo.
Ko sta prišla tja, je punčka sedla na stol in bila je zelo 'lepa in ljubka. Vprašata je Janezka: — Od kod si prišel1 in kam greš?
Tedaj ji je Janezek povedal vse o svojem očetu-kralju, o konju, opremi in o ženi, ki naj si jo poišče. — Ta pa mora presti in tkati in srajčko sešiti v enem dnevu, če ne, je moj oče ne mara za snaho. Če to znaš in če hočeš postati moja žena, potem ne bom iskal nobene druge.
— O, zelo rada, je rekla punčka v travi .in je pričela presti in tkati in si v enem dnevu sešita srajčko. Bita je majhna1, tako majhna, da manjša ni mogla biti.
Janezek je vzel srajčko, odjezdil domov in jo pokazal očetu. Vendar ga je bilo sram, ker je bita tako majcena.
Kralj pa je dejal: — Nič zato, le poroči se z malo deklico.
Vesel in zadovoljen je Janezek odjezdil k deklici v travi in jo hotel posaditi k sebi na konja. Toda ona ni hotela im je rekla: — Peljala se bom v srebrni žlički z dvema belima konjema.
Ta dva mala bela konja sta biti dve beli miški.
Odpotovala sta, Janezek je jezdil konja, punčka pa se je peljala v srebrni žlički, v katero sta biti vpreženi beli miški. Janezek je
skrbno pazil, da njegov konj ne bi pohodit njegove majčkene nevestice.
Talko sta prispela do široke reke. Konj se je pognat, skočil na drugo stran, zadel ob žlico in punčka iz trave je padla v vodo. Janezek je bil strašno žalosten in ni vedel, kaj naj stori.
Toda ne dolgo im iz vode se je prikazal povedni mož z Janezkovo nevesto ter jo postavil na suho. Im na vsem tepem je bila velika kot Janezek in še mnogo, mnogo lepša kot poprej. Sedla je na konja k Janezku in odjezdita sta v kraljevi grad.
Vsi bratje so se že vrniti, vsak s svojo nevesto. Neveste pa so bile grde in hudobne, prepirate so se im pretepale med seboj. Ko so bratje zagledali Janezka in njegovo prelepo nevesto, so kar prebledeli od zavisti.
Kralj pa se ju je razveselit in je vseh enajst sinov pognal od doma z nevestami vred. Nato se je Janezek poročil s punčko iz trave in živela sta še dolgo vrsto let zadovoljna im srečna. Če nista umrla, potem še danes živita.
Sre* fcoledar/a
Kadar zapade sneg in nam pobeli breg, mesto in vas — vsevprek drs se začne in smuk in ko sneženi mož metlo ima in klobuk, okna ledenih rož za en cel zvrhan kos, takrat je jasno brez koledarja, da je zdaj zima tu do februarja ali do marca, juhuhuhu!
Potlej, ko škorec spet v škorčnico pride pet, starček na klop sedet in se z vijolico grm pogovarja potlej bo jasno brez koledarja, da bo pomlad spet tu, juhuhuhu!
PRAVLJICA ZA NUNO
Luna je obesila Nini pravljico na okno. Bilo je proti jutru, ko sta se mamica in očka odpravljala na delo in je imela Nina nemirno spanje.
Pravljica je obvisela na oknu kot velik, močno napihnjen balon, iki se 'je pozibaval sem in tja in gor in dol. Nina je v njem videla mnogo lepega in zanimivega.
Najprej so bili palčki in vile in velikani in mucke in kužki, ki so govorili. To je bila pravljica iz tistih let, ko Nina še ni poznala črk in druge šolske učenosti ter je v knjigah prebirala samo slike.
Vprašal je Mucek Nino: „Deklica, ali je res, da v naši shrambi kraljuje tolsta miška, ki je v enem dnevu pospravila pol torte?" Nina se je obliznila okrog ust in začudeno rekla: „Miš-
ka v naši shrambi? Balonček, to že ne bo res.
PRlVtOl < UAZSEM PA LAC.EN ŽE/3EN, PA UTRU3EN, DA^ NA7RA3E UMRL.

PROTI VEČERU PRIŠEL V PRAVO
3E MUK VENDAR MESTO. g.
Tisto torto sem snedla jaz. Mamica mi jo je spekla za rojstni dan. Bolel me je želodec, zato je škoda, ker mi je ni pomagala pospraviti miška. Saj veš, miške ne morejo v našo shrambo, ker stanujemo v bloku in so okna visoko od tal. Rada bi imela majhno miško, takšno sivo z brčicami in s čisto majnim repkom."
Iz pravljice, ki jo je obesila na okno luna, je zalajal kuža: »Deklica, vstani. Sedi na moj hrbet in odšla bova na potep. V parku cveto tulipani. Njihove gomolje so vrtnarji prinesli od daleč. Vsak izmed teh tulipanov ve lepo povest o dalnji deželi." Nina je hotela vstati in oditi na potep s 'psičkom, a se je spomnila, da so hišna vrata zaklenjena. A Če bi hotela skozi okno, bi morala odstraniti balon na njem, in kaj bi bilo potem s pravljico?
Psiček je odšel na potep po mestu sam. It balona na oknu so se v zlati kočiji pripeljale vile in ipalčki. Kočija je obstala pri Ninini postelji, ob njenem vznožju. Palčki in vile so se prijeli za roke in zaplesali ringaraja. Plesali so po vsej sobi, tudi po mizi in na omari. V mesečini, ki je lila skozii okno, so se prelivale barve njihovih oblek in nakita v vilinskih laseh. Obleke vil so bile nežno modre, nežno rožnate in bele, a palčki so bili modri, rdeči in rumeni, njihove kape pa so imele cofke.
Ko so plesali ringaraja, so palčki in vile peli in z njimi je pela Nina. Besed pesmi sicer ni bilo mogoče razločiti, a to je bila lepa pesem s tako čudovito melodijo in zvoki, da je deklico zazibala v trdno 9panje. Balon, ki ga je luna obesila Nini na okno, se je razpočil. Ko se je Nina zjutraj zbudila, je bilo okno prazno.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
ke imajo proti njemu in tudi ne, kdo ga črni. Morda mu četo ne zaupajo. Leta 1941 je bil kot simpatizer in sodelavec OF tri tedne zaprt v Begunjah, zaradi pamankanja dokazov pa so ga izpustili. Kdo ve, kaj napletajo o njem tisti, ki ga ne marajo. Hotel je uspeti za vsako ceno. K uspehu je prišteval tudi Ano, po kateri mnogi stezajo roke, ona pa si je izbrala njega. Zadovoljen je bil vsaj z videzom, čeprav še ni dosti napredoval. Toda v tem položaju mu lahko škodi, če se izkaže, da je poslana. To spoznanje je povzročilo močno neugodje, ki se ga ni mogel otresti.
Skozi gozd je prišel na kopno reber. Pred njim se je odprl razgled na zasneženo hribovje onkraj Save. Tja bo šel batoljon ponoči. Vzpel se je na greben, odložil torbico na kopnjavo in sedel. Z daljnogledom je pregledoval velike zaplate gozdov, ki so se med polji vlekle prav do gora. Prehod prek reke je bil vedno nevaren in tvegan. Zato jo mora preizkusiti čimprej. V takšnih dvomih ne more uspešno voditi čete. Če ne bo mogel razjasniti stvari in dekle dobiti — mu je bil še najbližji komisarjev predlog, da bi ta ženska odšla. To bosta lahko igraje poskrbela. Če pa se je spomnil nanjo, mu je ta misel postala nesprejemljiva. Težko bi jo izgubil. Preveč se je navezal nanjo. Zdaj mu je bilo všeč že samo to, da jo ima pri sebi in da ga ona občuduje. Tako je ras tet ob njej v svoji samozavesti. Zadnji čas mu je ob vsaki priložnosti, kadar sta bila sama, mnogo pripovedovala o sebi in svojih. Če pa je kaj narobe z njo, se z njim igra in ga je 'izbralo za svoj ščit. Tudi to je zaslutil, da je za igrivim in sanjavo otožnim videzom ženska, ki se kaj malo sklada z njegovo iluzijo. Ta občutek pa je bil podoben, kot če imaš ponoči sovražnika za hrbtom, veš zanj, ne veš pa, kje se skriva in kdaj bo napadel.
Zadovoljen s svojimi sklepi se je vrnil v enoto. Takoj je sklical vse poveljujoče v izbo in jih obvestil, da bo pohod in da naj pripravijo četo. Odredil je čiščenje in pregled orož-
ja, potem pa sta se s Pajkom še domenila za politično uro o ciljih in vlogi ljudske oblasti. Seveda jim ni povedal, kam bodo šli, konspiracija je bila po nekaj nemških uspehih v enotah bolestna. Ko so bili borci zaposleni s pripravami, je poklical Ano. Šel je z njo na sonce pod bližnji 'kozolec. Ugovarjala mu je, zakaj se izpostavljata zavistnim očem in zlobnim jezikom. On pa jo je zavrnil:
„Kaj koga briga, s kom se komandir razgovarja.”
Sam pri sebi je sklenil, da bo do nje odločen in nepopustljiv. Začutila je spremembo v njegovem obnašanju in ga začudeno pogledala.
„Meni je prav, če je tebi, tovariš Orlov. To sem rekla zato, ker mi je Nande povedal, da je partija obravnavala neke stvari v zvezi z menoj in teboj."
„Ne maram za njegove čenče! Za kotel naj se zanima in za kuhalnice in naj ne vtika svojega kuharskega nosu v stvari, ki jih ne razume in ga ne brigajo."
„No, saj je član partije," mu je oporekla presenečena nad odločnostjo.
„Je. Toda kuhar. Pa pustiva to," se je izognil nadaljne-mu razpravljanju z njo, ker je vedel, da za svoje trditve nima trdnih dokazov. Zato je prešel iz obrambe v napad k stvarem, za katere je mislil, da bodo zanjo trd oreh preizkušnje. Povedal ji je, da jo pozdravlja Blisk in da bo prišel v kratkem v četo. Nato je malo pomolčal, kot bi preizkušal njeno potrpežljivost, kaj še ve, in nekam brezbrižno povedal, da so v divizijskem štabu aretirali Hrasta, glavnega gestapovca, izdajalca in z njim še nekatere druge vrinjence.
»Nemogoče," se je začudila Ana bolj pogledu Orlova kakor novici. Težko se je obvladala. Nasmehnila se je žalostno in dejala zamišljeno:
»Kakšne čudne stvari se dogajajo. Nerazumljive. Ne gredo mi v glavo. Sicer pa, ali se spomniš, da sem rekla, da mi ta človek ni bil všeč. Takrat ne bi mogla razložiti zakaji zdaj pa vem, Nekaj nezanesljivega je bilo v njegovem pretirano samozavestnem nastopu. Ali nisi tudi ti opazil nekaj podobnega?"
Orlov se je zadovoljil z njenim mirom in naravnim reagiranjem na novico. Ko sta končala razgovor, je bil Orlov pomirjen, vsaj toliko, da je lahko razmišljal o nalogah pohoda čez reko. Da je sumil prehitro, !je priložil nov dokaz. Ce bi bila agentka, ne bi opustila nobene prilike, da bi se iz čete prerinila v štab. Končno jim pa v četi dosti škoditi ne more, poleg lega pa bi bila z njim prijaznejša.
Ko sta se razšla, je Ana začutila čudno slabost v vseh udih. Zmanjkalo ji je tal pod nogami. Kaj, če je bo Hrast izdal? Vživela se je v partizansko življenje. V četi so jo imeli radi, navezala se je nanje, pomagala jin* je, kij er je mogla in skušala je pozabiti na svojo posebne nalogo. Zadeva se je zavlekla in s Hrastom tudi podrla, zate si je želela samo to, da bi jo Nemci izgubili in jo pustili pr* miru.
Za večerjo je bila močna mesna juha z žličniki. Posilile se je, da je nekaj pojedla, ker je imela občutek, da jo kar naprej opazujejo. Porodil se ji je zoprn občutek, da se be nekaj z njo zgodilo. Bala se je, da jo bodo aretirali, še preden bodo odrinili. Pomirila se je šele, ko so 'krenili. Vs® dolgo pot od Mohorja proti reki in progi se je pogrezale* vase in se iskala. Če jo je Hrast izdal, čemu je niso takoj zgrabili? Morda vedo in čakajo. Obnašanje Orlova se ji j® zdelo vse bolj sumljivo. Nekajkrat jo je poiskal v koloni i® spregovoril z njo nekaj stavkov v zvezi s saniteto. Spomnilo se je Walfovih trikov, kako se čaka in opazuje osumljen® agente.
(Dalje v prihodnji številki)
PREŠERNOVA HIŠA
V VRBI
Skromna vas Vrba leži na robu plitve terase sredi široke ravnine. Po stavbni strukturi gre za precej enotno naselje, kjer med posameznimi domačijami ni bilo velikih razlik. Dominantni poudarek je vitki zvonik cerkve sv. Marka, ki mimoidoče opozarja, da se v njegovi bližini skrila v gostem zelenju človeška naselbina. V kolikor lahko sklepamo, da se obris vasi v stoletjih ni kdove kako spremenil, pa vemo, da izvira dominanta šele iz leta 1627, iz časa, ko so skromno romansko, kasneje go-tizirano podružnico opremili z zvonikom, pač .v duhu oblikovnih zah-in vaške reprezentativnosti, ki se °brača navzven. Tako imamo danes ^ vasi tri značilne poudarke: zvonik, ■Prešernovo hišo in vaško lipo s srenjami kamni. Dominantni pomen cerkve poudarja lega na majhni vzpetine! zunaj vasi — pomen vaškega središča s srenjskimi kamni pa po-tek slemen, ki ta „trg“ obkrožajo — *aJ je na prvi pogled jasno, da so kmetje smatrali vaško lipo za očišče m Center, kamor je vas kot organizacijska celota in enota usmerjena. ■Na tem mestu so modri gospodarji opravljali in reševali naloge v zvezi z vaško samoupravo.
Prav gotovo je bil Prešernov rod, ki velja za eno najstarejših kmečkih rodovin na Gorenjskem, najtesneje Povezan z usodo te vasice. Po drugi strani pa lahko sklepamo, da zgodo-)fma te rodovine vključuje kot klasi-primer vse bistvene strukture, ki določajo poseben način kmečkega Življenja na Gorenjskem v času od zadetka 16. do konca 19. stoletja. Če odštejemo dolgo vrsto mož, ki so opravljali najrazličnejše službe — od dusnopasdrskih do vojaških poveljnikov — in so se pisali Prešeren, nam Ze sama zgradba priča, da tu pomanj-. ania najbrž niso poznali; prav zato je marsikateri domači sin (tako kot kasneje France) pustil plug in odšel v sole.
Najstarejše pričevanje o Ribičevem domu (tako se je pri Prešernu reklo P° domače) je značilen polkrožno Zaključen kamnit vhod s posnetimi robovi v kleti. Ta detalj priča, da je nastal hkrati z večjim delom
vhod
. mtnega zidovja v 16. stoletju. To . odišče pa nam služi še za nadaljnje sklepe: če je bil kletni vhod (ki 8a površni opazovalci sploh ne vidi-1°') obdelan tako ambiciozno, potem Je moral biti prav tak, če ne ambicioz-”ejsi, tudi glavni vhod. Tu se opirajo predvsem na analogije iz drugih ®‘ov Gorenjske (Španova hiša v Mojstrani, Vahov dom na Dovjem, rsta hiš v Selški in Poljanski dolini, n.a Jezerskem itd.) in seveda na izra-lt0 reprezentativen značaj kmečke rhitekture, ki ga ima ta že v 16. mletju. Če pa še ugotovimo, da so Pr' skromnejših kmečkih hišah opremljali s kamnoseškimi detajli le unanjščine, potem vemo, da je spa-i a'a Prešernova hiša že med nekoliko ogatejše domove. Premožnost pa Prav gotovo ne gre le na rovaš kme-°vanja — najbrže je del denarja prijel v hišo tudi s kako drugo dejav-pstjo, verjetno s kmečko trgovino in vbrtio, saj moramo upoštevati, da je Ib. in 17. stoletju kmečka trgovina grožala celo mesta. Vrba pa leži prav ob poglavitni prometni žili, ki Je povezovala Kranjsko z morjem in pernimi deželami! Iz tega pa spet da kmečke hiše v 16. stoletju na orcnjskem niso zasilna lesena bi-i ahšča, marveč razmeroma bogata ar-lektura, ki sc v izjemnih primerih JPfim.: Španova hiša v Lescah) ko-al° celo z meščansko in fevdalno.
I V tem času je bil bivalni del po-j‘°pja („biša“) verjetno lesen, veža n gospodarski prostori pa zidani, pač ako kot večina gruntarskih hiš tudi . kasnejših stoletjih. Morda pa je bila 'ša zidana že v celoti, k tej misli bi -as ;navajal predvsem portal. Tloris bil razmeroma napreden, verjetno e s posebej situirano, banjasto obo-
kano črno kuhinjo, ob „hiši“ pa je bila morda tudi že kamra. Razen kuhinje so imeli vsi prostori ravne lesene strope. O tem priča strop v kleti, ki ni bil nikoli obokan. Kmečka gradbena logika je pač tako dosledna, da ni primera, ko bi našli nad prostorom z ravnim stropom obokan prostor! Zunanje stopnišče (ki je danes zidano) je bilo leseno. Glede slikanega okrasja ne vemo ničesar — morda bi sondiranje sten pokazalo, da je bila tudi Prešernova hiša okrašena s preprostejšimi »šivanimi robovi".
V taki obliki je poslopje preživelo stoletje, morda tudi več. Ko je leta 1853 Vrba v celoti pogorela, je bila močno prizadeta tudi Ribičeva hiša. Tedaj so morali zamenjati strope — namesto lesenega rezljanega stropa v »hiši" so sedaj namestili preprost o-metan strop. Iz tega časa izvira tudi obokanje v veži, ki so ga poudarili z motivom segmentnih oprog in češkimi kapami. Tudi večina kamnoseškega okrasja izvira iz tega časa — kamniti okenski okvirji v shemi, kakršno je na podeželju uveljavila Peraška kamnoseška delavnica, ter oba »portala" — čelni in dvoriščni. Nekaj kamnoseških okvirov pa so vstavili ob priliki prezentacije leta
Določena likovna načela in podrobnosti (recimo portal s posnetimi robovi v kleti) so prilagojena kmečkemu načinu življenja in izrazito praktičnemu pojmovanju stavbarstva. Oblikovne podrobnosti so vedno v sozvočju s funkcijo, prav zaradi izrazite funkcionalnosti zasnov in dekorja pa kmečkemu stavbarju vedno znova uspevajo tudi najbolj drzne sinteze. Prostorska zasnova, ki je ostala v bistvenih potezah nespremenjena od 16. do 19. stoletja, je dobila po letu 1853 povsem nove poudarke in značaj. Vzemimo le vežo! Prehodni prostor je bil prvotno krit z lesenim stropom — usmeritev krovnih desk je poudarjala vzdolžno usmeritev, šlo je za nekakšen »zametek" dinamičnega longitudinalno usmerjenega prostora. Za prehodno vežo je to brez dvoma izredno funkcionalna likovna rešitev. S spremembo okusa v času »kmečkega klasicizma" pa tako »dinamične" komponente naročniku niso več ustrezale. Izrazito prehoden prostor so s sistemom segmentnih oprog in s češkimi kapami spremenili v bolj monumentalno, statično prostornino. Značaj drugih prostorov (»hiše" in kamre) je ostal nespremenjen — vendar je tudi tu svetal ometan strop precej prispeval k drugačnemu prostorske-
^ '4	■Jf	. J®"	isffj
			“Ji
1939. Iz tega obdobja izvira tudi kamnito zunanje stopnišče, ki dominira nad vaško potjo.
Potemtakem je Prešernova hiša v bistvu spomenik stavbarstva iz srede 19. stoletja — to je iz cvetočega obdobja kmečkega klasicizma. Hkrati pa je tudi spomenik specifične kmečke arhitekture, ki navadno gradi stavbne sinteze. Opazili smo že, da stavba vključuje gotske elemente, prav tako bi nam sondiranje pokazalo tudi o-stanke baročnega obdobja (verjetno sledove oken v »hiši" med stoječimi okni), ki je dalo hiši njen današnji obseg — to je lupino. O bogastvu baročne faze nam posredno pričajo tudi podatki, da je bil oče Franceta Prešerna napreden kmetovalec, ki se je mimogrede (tako kot še precej gorenjskih kmetov) pečal tudi s prevozništvom. Relativna premožnost (Prešernova sestra Lenka je ponosno izjavila, da pri Ribičevih »kruha ni manjkalo nikoli!") pa je brez dvoma dokaz, da niso stanovali v neugledni, iz 16. stoletja izvirajoči hiši, marveč, da so jo v tem času (okrog 1800) ali pa še prej prezidali v baročnem duhu, tako kot veliko večino kmečkih hiš na tem ozemlju pa tudi drugod na Slovenskem.
Oblikovne kvalitete Prešernove hiše niso vrhunske, gre za skromen odmev časovnih stilov in vsakokratnih likovnih hotenj, ki so vezane na čas in prostor. Vendar pa to ni slepo posnemanje oblik iz visoke umetnosti.
mu občutju. Tradicionalni težki, v gotski sferi temelječ bogato profilirani leseni strop, ki je deloval predvsem z maso, je nadomestila bela ploskev, ki je prostor optično dvignila. S tem pa je izgubil nekdanjo veljavo tudi bohkov kot — značilno je, da so prav v tem času pričeli nadomeščati slike na steklo z velikimi oljnimi slikami, ki zahtevajo povsem drugačno osvetlitev. Kasneje so spremenili tudi zahodno zatrepno fasado. Leseni opaž zakriva le še pol zatrepa, del podstrešja so namreč zavzeli stanovanjski prostori.
Spomenik, ki priča o oblikovalni volji kmečkega sloja v preteklosti, pa ima še neko drugo vrednost — gre za oblike muzejske ureditve, kakršno si je zamislil pisatelj Franc S. Finžgar v letih pred drugo svetovno vojno. Ugotovimo lahko, da je etnografska ureditev notranjščine še močno v duhu romantičnih pojmovanj. Bohkov kot recimo ni veren stari obliki (v kmečkih hišah so bile slike na steklo postavljene stikoma, tako da so tvorile nasičeno barvno ploskev), tudi luč v veži je bolj v »narodnem" slogu, takih detajlov je še nekaj. Vendar imajo tudi te »napake" svojo vrednost, saj so prav tako kot hiša spomenik svojega časa, spomenik kulturne zrelosti in osebne prizadetosti vrste tedanjih kulturnih delavcev, ki jih je pri tej plemeniti akciji vodil pisatelj Franc Šaleški Finžgar.
Ivan Sedej
sdouenske knjige
2.-
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
o Tone Seliškar: VELIKA GALA PREDSTAVA, 128 str. ilustr. br.
O Ela Presinger: GOSPODINJSKI NASVETI, 112 str. ilostr. br.
O Jtrlia Symons: KOLESJE PRAVICE, 128 str. br.
O Longos: DAFNIS IN HLOA, 132 str. br.
O POŽGANA RADOVNA in druge zgodbe (Slov. večernice), 144 str.br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
Fran Erjavec: POD GRAJSKIM JARMOM, 104 str. rlustr. br. Kristina Hafner: BOTRA Z GRIČA, 72 str. rlustr. br.
France Bevk: LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC, 96 str. br. Branko Čopič: MUHASTE PRIPOVEDKE, 88 str. ilustr. br. Pavel Kunauer: ZAKLADI SVETA, 72 str. ilustr. br.
4.-
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
O France Bevk: LUKEC IŠČE OČETA, 96 str. br.
O Emil Frelih: STARI MATIJA, 80 str. ilustr. kart.
O Soški Črnošolec: MLADI GOZDAR, roman, 112 str. ppl.
O Alojzij Remec: IZ MOJE DOMOVINE, 194 str. br.
O Dušan Mevlja: ZBADLJIVKE, 72 str. br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
Davorin Ravljen: ČRNA VOJNA, 120 str. pl.
John Steinbeck: NEGOTOVA BITKA, 248 str. br.
Vanda Wasi‘lewska: ZASUŽNJENA ZEMLJA, 192 str. br. Janko Kač: MED PADARJI IN ZDRAVNIKI, 120 str. pl. Arthur Conan Doyle: IZGUBLJENI SVET, 236 str. pl.
. 6.-
8.-
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
O Josip Ribičič: BARKA ZAPLAVALA, 120 str. .ilustr. pl.
O Eduardo Santa: UMIRANJE NA ZEMLJI, 120 str. ppl.
O Lojz Kraigher: NOVELE, 212 str. br.
O OSMI KROG PEKLA, fantastične novele, 160 str. br.
O Jack London: VRAG NA FUATINU, 176 str. ilustr. ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
10.-
12.-
Nikolaj Ostrovski: KAKO SE JE KALILO JEKLO, 432 str. br.
Hildur Dixelius: SARA ALELIA, 396 str. ppl.
Alan Sillitoe: V SOBOTO ZVEČER IN V NEDELJO ZJUTRAJ, 212 str. HRVATSKI POVOJNI NOVELISTI, zbirka novel, 256 str. ppl. Konstantin Poustovsk.i: ČRNO MORJE, 176 str. ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
15.-
O Dr. ing. Anton Kuhelj: LETO 2000, 112 str. ilustr. br.
O France Bevk: ČAROVNICA ČIRIMBARA, pravljice, 112 str. ilustr. kart. O Vercors: OČI IN SVETLOBA, novele, 276 str. pl.
O N. Rakovskaja: DEČEK IZ LENINGRADA, 208 str. ilustr. br. o Ivo Andrič: PRIPOVEDKA O VEZIRJEVEM SLONU, 304 str. ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
18.-
Ignazio Silone: SEME POD SONCEM, dve knjigi 460 str. br. Albert Camus: TUJEC — KUGA, 352 str. br.
James Joyce: UMETNIKOV MLADOSTNI PORTRET, 288 str. br. Ivo Šorli: IZBRANI SPISI (2. knjiga), 240 str. pl.
Pavel Kunauer: NEIZPROSNI SEVER, 144 str. ilustr. br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
20.-
O Lojze Zupanc: SONCE JE UMRLO, 128 str. ppl.
O Ivan S. Turgenjev: OČETJE IN SINOVI, 248 str. slik. priloge, ppl. O Ladislav Mnačko: SMRT SE IMENUJE ENGELCHEN, 256, str. br. O Vlado Habjan: POMLAD VNUKOV, 180 str. br.
O Peter Jilemnicky: NEORANO POUE, 400 str. br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
Dobriča Čošič: DALEČ JE SONCE, 280 str. br.
France Bevk: SLEPA ULICA, 204 str. pl.
Veljko Kovačevič: V OKOPIH ŠPANIJE, 232 str. ppl. Alojz Kraigher: MLADA LJUBEZEN, 264 str. ppl.
Dane Debič: BALADA O MODRI SVETLOBI, 132 str. ppl.
25.-
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
O Josip Jurčič: ZBRANI SPISI (4. knjiga), 456 str. polusnje O Blasco Ibanez: KRVAVE ARENE, 360 str. pl.
O Charles Dickens: POVEST O DVEH MESTIH, 392 str. ppl. o s. Koslav: DOGAJALO SE JE ZA KULISAMI, 286 str. br. O Felix Timmermans: FLAMSKA ZEMLJA, 324 str. pl.
30.-
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
40.-
France Bevk: POT V SVOBODO, 372 str. ilustr. pl.
Branko Čopič: OGNJENO LETO, dve knjigi 676 str. pl.
VVilfried Schilling: STRAHOVALO, 324 str. pl.
W. M. Thackeray: SEMENJ NIČEVOSTI, dve knjigi 734 str. ppl. Homer: ODISEJA, 384 str. pl.
Izbor obsega v glavnem antikvarične knjige, ki so na zalogi samo v enem Izvodu. Zato svetujemo, da si jih oskrbite takoj, prodno bodo razprodane. Posamezne knjige lahko naročite tudi po poiti.
KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA’ CELOVEC WULFENGASSE
Športni vestnik
SVETOVNO PRVENSTVO V SANKANJU
V	Olangu na Južnem Tirolskem se je minulo nedeljo končalo XIV. svetovno prvenstvo v sankanju na umetnih progah. Svetovno prvenstvo se je za Avstrijce končalo še kar razveseljivo, saj so osvojili dve kolajni. Avstrijska svetovna prvaka v dvose-< dih Manfred Schmid in Ewald Walch sta dosegla v tej disciplini izvrstno drugo mesto in dodala srebrni kolajni, osvojeni na letošnjem evropskem prvenstvu v Imstu, še srebrno kolajno svetovnega prvenstva. Drugo kolajno za Avstrijo je dosegel nekdanji olimpijski zmagovalec, svetovni in večkratni avstrijski prvak Josef Feistmantel, ki je v vožnji z enosedom zasedel tretje mesto in osvojil bronasto kolajno. Zanimivo je, kako si je Feistmantel utiral pot do tretjega mesta — najprej je bil na 10. mestu, po drugem teku na 4. mesto in po tretji vožnji je zasedal 5. mesto; ko je že vse kazalo na dvojno zmago Italijanov, pa se je drugouvrščeni Italijan Lechner moral ukloniti Nemcu Nagenrauftu in Avstrijcu Feistman-tlu.
V	tekmovanju z dvosedi sta zasedla prvo mesto južna Tirolca Hildegartner in Plaik-ner, ki sta s to zmago ponovila uspeh na evropskem prvenstvu v sankanju v Imstu. Za premoč Italijanov je poskrbel še Karl Berger, ki je zasedel v enosedežnem tekmovanju prvo mesto. Da pa ni prišlo do popolne zmage Italijanov, je poskrbela Nemka Demlaitner, ki je vodečo južnotirolko Lechner prekosila v zadnjem teku.
Veliki poraženec svetovnega prvenstva v Olangu je bila Nemčija, čeprav je osvojila po eno zlato in srebrno kolajno. Avstrijci so lahko z dosežki v Italiji zadovoljni, čeprav niso dosegli nobene zlate kolajne. Če si o-gledamo uvrstitve, lahko rečemo, da šteje Avstrija med velesile v sankanju.
SMUČARSKA RAZOČARANJA
Tudi smučarska tekmovanja konec tedna niso prinesla avstrijski moški reprezentanci pričakovanih zmag. Po debaklu, ki so ga doživeli smučarji, se je dvignil vihar nezadovoljstva in nasprotstev v ekipi sami. Največjo „paniko“ med avstrijskimi reprezentanti je ustvaril dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Karl Schranz, ko je odpovedal v obeh smukih v Megevu. Boj proti vodji avstrijske reprezentance prof. Hoppichlerju se bo nadaljeval najbrž tako dolgo, da bo profesor kot trener odstopil. Po mnenju nekaterih reprezentantov (Schranz) je namreč Hoppichler edini „greš-nik“; pravijo, da je slabim uvrstitvam kriva njegova premehka metoda. Drugi so spet drugačnega mnenja. Eno pa je vsekakor res: avstrijski smučarji so izvrstni zmagovalci, ne znajo pa prenesti poraza.
Da avstrijskega smučarskega športa le ni kar tako odpisati, pa so pokazala dekleta v St. Gervaisu, kjer so zasedla tri prva mesta. V smuku je zmagala Wiltrud Drexel pred Annemarie Proll, v slalomu pa je zasedla prvo mesto Annemarie Proll, ki je poleg tega zasedla prvo mesto še v kombinaciji. Z uspehom v St. Gervaisu sta si Proll in Drexel ustvarili izvrsten položaj v boju za svetovni pokal. Proll zaseda s 123 točkami drugo mesto pred Drexel(90); na prvem mestu v uvrstitvi za svetovni pokal je Francozinja Jacot s 132 točkami.
Na 70-metrski skakalnici v Žir eh je bilo 31. januarja letošnje slovensko prvenstvo v smučarskih skokih. Za najvišji slovenski naslov se je potegovalo 40 skakalcev. Najboljša mesta slovenskega prvenstva so si razdelili po vrsti Smolej, Stefančič, Pudgar in Dolhar. Na štartu niso bili Zajc, Mesec in Loštrek, ki so nastopali v Švici na tamkajšnji turneji štirih skakalnic.
MOTOŠPORT
S podelitvijo nagrad se je pred knježim dvorom v Monte Carlu končala 30. januarja 40. mednaroda avtomobilistična rally Monte Carlo. Zmagovalec slovite rally je postal Šved Andersen (alpine renault) pred Francozom Therierom (alpine renault), Francozom Andruetom (renault alpine) in Švedom Waldegaardom (Volksporsche 914/6). Od 248 prijavljenih je le 22 avtomobilov končalo najtežjo rally, odkar sploh obstoja to tekmovanje. Po petih letih je bila to prva zmaga francoske firme, zmago pa podčrtujejo še uvrstitve na mesta 2, 3, 8 in 9. Avstrijske posadke, ki so štartale v Varšavi, so izpadle v snežnem metežu v francoskih Alpah.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel, 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 P-regled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport Iz vsega sveta.
Sobota, 6. Ž.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt
—	9.55 Mednarodne smučarske tekme — 10.45 Slavni operni liki — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.15 Deželni razgledi — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika —
20.10	Pesem in glasba na Gradiščanskem — 21.30 Iz zgodovine filmske umetnosti — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 7.2.: Igra na orgle — 7.00 Vesel začetek
—	8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Prominentni igrajo svoje najljubše melodije — 10.25 Mednarodne smučarske tekme — 11.10 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Kaj pravite vi, gospod Farkaš? — 17.05 Plesna glasba
—	18.00 Sosedje na jugu — 19.00 Nedeljski šport —
19.30	Govori deželni glavar Sima — 20.10 Austria-rally — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 8.2.: 5.05 Pihalna godba — 9.00 Aktualno gospodarsko dogajanje — 10.00 Pravica, zakon, zgodovina — 10.45 Živimo nevarno? — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Razgovor z otrokom — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 če bo to šlo dobro — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Torek, 9. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Ženski liki svetovne literature — 9.30 Vesele note — 10.00 Legende evropskih narodov — 10.20 Slavni operni liki — 10.45 Sodobno agrarno gospodarstvo — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Koroški visokošolski tedni — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Razgovor z otrokom —
16.30	Otroška oddaja — 16.45 Otroška telovadba —
17.10	Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Obisk pri koroških pihalnih godbah —
20.10	Zborovsko-orkestrski koncert — 21.30 Veliki in majhni rekordi.
Sreda, 10. 2.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.00 Sodobni kulturni svetovi — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Razgovor z materami — 16.30 Operni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Iz domovine.
četrtek, 11. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Podoba človeka v ogledalu književnosti — 10.45 Kaj naj napravim? —
11.00	Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 16.15 Razgovor s strokovnjaki — 16.30 Leto otroškega vrtca — 17.10 Oddaja za vojake — 17.50 Pravica dedovanja — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 Zabavna oddaja — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 12.2.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Pesmi narodov tekom časa — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumana — 10.10 Zgodovinske slike iz Avstrije —
10.45	Gardni bataljon — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Aktualna reportaža — 14.45 Literatura Iz štajerske —
15.00	Zborovski koncert — 16.15 Žena v kmetijstvu —
16.45	Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna —
18.00	Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Iz koroškega glasbenega življenja — 21.05 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave — 22.20 Pogled k sosedu.
Slovenske oddale
Sobota, 6. 2.: 9.00 Za Jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
Nedelja, 7.2.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, I. 2.: 13.45 Informacije — Ob 100-letnlcl rojstva pisatelja Franca S. Finžgarja.
Torek, 9. 2.: 13.45 Informacije —- športni mozaik — Koroška povest.
Sreda, 10.2.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
četrtek, 11. 2.: 13.45 Informacije — Koroška sinoda
—	„Lurška pastirica".
Petek, 12.2.: 13.45 Informacije — Našim mladim poslušalcem — Popevke za vse.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 6.2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vedri zvoki — 12.10 Orkester RTV Ljubljana — 12.40 Poje Ladko Korošec — 14.10 Glasbena pravljica —
14.30	Od vasi do vasi — 15.40 Pesmi In plesi jugoslo-
vanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri —
17.10	Gremo v kino — 17.50 V ritmu bossa nove —
18.15	Arthur Rubinstein igra Griega — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Borisa Franka — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 7. 2.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas
—	7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Orkestralne skladbe za mladino
—	9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela —• 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki — 14.30 Flumoreska tedna — 14.50 Godala v ritmu
—	15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz.
Ponedeljek, 8.2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Irena Kohont in Krun6-slav Slabinec — 12.10 Orkester RTV Ljubljana, solist Rok Klopčič — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri —
14.10	Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Komorni zbor iz Celja — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Slovenski instrumentalni kvintet — 20.00 Cavallerla rusticana, opera —
21.15	Melodije iz filmov, revij in musicalov — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 France Prešeren: Soneti
—	23.15 Ples z velikimi orkestri.
Torek, 9.2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Narodne pesmi iz Posavine — 12.10 Iz oper slovenskih skladateljev — 12.40 Melodije s filmskega platna —
14.10	Moj svet je glasba — 14.40 Mladinska oddaja
—	15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo —
17.10	Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.15 Ansambel Henčka Burkata — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Tajni predal, radijska igra — 21.05 Lahka glasba —
22.15	Iz sodobne glasbe v Združenih državah Amerike
—	23.05 Franc S. Finžgar: Iz spominov — 23.15 S popevkami po svetu.
Gesuchf in ersfkl. Knobeniostitut (ca. 80 Pers.) selbstandiger, ruhiger
ALLEINKOCH
oder
KOCH I N
Genugend Hrlfspersonal, sovvie ali e modernen Apparate vorhanden. Sehr gutes, ruhiges Arbeifsklima, guf be-zahlfe Dauerstelle, 4 Wochen bezahlfe Ferien pro Johr. Eintrift Mat 1971 oder nach Obereirtkunff.
Offerten mit Lohnonspruohen bei freier Station sind erbefen an: Institut Schlotj Kefikon CH 8546 Islikon (Schvveiz), Tel. 054 — 9 42 25.
TV AVSTRIJA 1
Sobota, 6.2.: 10.45 Polet vesoljske ladje „Apollo 14" — 13.40 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — 14.50 ORF-koncert — 16.00 Za otroke — 16.35 Daktari — 17.25 Filopat und Patafil — 17.30 Kaj morem postati — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Rudi-Carrel-Show — 21.15 šport — 22.00 Čas v sliki.
Nedelja, 7.2.: 16.00 Za otroke — 16.10 Vsi medvedi ne spijo pozimi — 16.35 Kontakt — 17.05 Raj) Charles v Nemčiji — 17.35 Profili — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Bonanza — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.10 Beseda za nedeljski večer — 20.15 Kraj zločina — 21.30 čas v sliki — 21.45 Iz moje knjižnice — 22.10 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju.
Ponedeljek, 8. 2.: 18.00 Teletest — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Silents please — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Novinarji — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 Prometna vzgoja — 22.15 čas v sliki.
Torek, 9.2.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Derrlnger — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Srečanje z živaljo in človekom
—	21.05 „Le Sacre du printemps", balet — 21.40 Polet vesoljske ladje „Apol!o 14" — 23.00 čas v sliki.
Sreda, 10. 2.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Mostovi k človeku — 11.00 Moja volja je zakon — 16.30 Za otroke: Pozabljiva vila — 17.10 Aleksander in avto brez levega žarometa — 17.20 Mednarodni mladinski obzornik — 17.35 Lassie — 18 00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije
—	18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja —
21.15	Filmske zgodbe Iz Avstrije — 22.10 Iz medicinske šole: Srčni Infarkt — 22.40 čas v sliki.
četrtek, 11. 2.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Vremenski sateliti — 11.00 Melanezija — 11.30 Rimska zgodovina: Stoletje revolucij — 12.00 Mesto dela zgodovino — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Pater Brovvn: Atentat — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Stotnik — 21.35 Civilizacija — 22.25 čas v sliki.
Petek, 12.2.: 10.00 Grmičevje brez listja — 10.30 Franc I. in njegova doba — 11.00 Bel ami — 18.00 Naše zdravje — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja industrije — 18.50 Cesaričin sel: Sovražniki — 19.16 Pregled sporeda —
19.30	čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Modri komad, farsa — 21.00 Aktualni dogodki — 22.00 čas v sliki —
22.15	Na poti ob koncu tedna — 22.20 Jazz.
Zaradi povečanja podjetja
iščemo:
1 šoferja s prakso za mednarodni promet s tovornjakom
1 šoferja s prakso za avtobus — po možnosti mehanik
1 mehanika za tovornjake s šoferskim izpitom
f mehanika za service in popravljanje mopedov
1 pomožno silo za pisarno in knjigovodstvo
1 vajenca za trgovino
Ako znate SLOVENSKO in imate veselje za ta poklic, se oglasite pri
PODJETJU
Sienčnik
9141 EBERNDORF DOBRLA VAS Tel. 0 4236 — 219
Sreda, 10. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 12.1® Benno Molseiwitsch igra Chopina — 12.40 Zvoki i* glasbenih revij — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Voščila — 15.40 ..Vožnja s sanmi" — 16.40 Plesni orkester RTV — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Prešernova poezija v naši glasbi — 18.15 Iz opere „Andre Chenier" — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.3® Iz slovenske lahke glasbe — 22.15 S festivalov jazza-— 23.05 Ponoroma francoske lirike — 23.15 Popevke Jugoslovanskih avtorjev.
Četrtek, 11. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.1® Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe —12.1® Iz opere „Car Saltan" — 12.40 V ritmu koračnic —
14.10	Pesem iz mladih grl: Jugoslovanski otroški I® mladinski zbori — 14.45 Mehurčki — 15.40 Poljska narodna glasba — 16.40 Portreti skladateljev zabavne in lahke glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Kulturna kronika — 19.15 Trio Silva štingla — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Ob 100-letnici rojstva Franca S. Finžgarja — 22.15 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev — 23.15 Jazz — 23.40 S popevkami pa Evropi.
Petek, 12.2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodn® v priredbi Vlada Goloba — 12.10 Instrumenti pripovedujejo — 12.40 Ansambel Fantje treh dolin — 14.1® Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.3® Napotki za turiste — 15.40 Iz baletov Arama Hačatur-jana — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek Ih zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Slovenski klavirski trio — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.1® Trio Jožeta Burnika — 20.00 „Noj narodi pojo.
20.30	Topipops — 21.15 Oddaja o morju in pomdf' ščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih •"
23.15	Jazz pred polnočjo.
Sobota, 6.2.: 18.30 Panorama — 19.30 čas v sliki "
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja "
20.15	Prevzem oblasti Ludvika XIV., dokumentarni 1iW
—	21.50 čas v sliki — 22.20 Moja volja je zakon. Nedelja, 7.2.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19.00 ča*
v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Socialne znanosti
—	20.00 šah kraljevska igra — 20.15 Bel aml, pariški ženskar — 21.40 Telereprize.
Ponedeljek, 8.2.: 18.30 Kaj morem postali — 19.®® Nova šola — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled spored®
—	20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Pogovor gen«" racij — 21.15 Birokratova smrt, kubanski film — 22.Š® Telereprize.
Torek, 9.2.: 18.30 Mesto dela zgodovino — 19®® Od note do note — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregli sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 „Slon“' ..Konjiček, konjiček" — 21.05 Pošasti, ki smo jih p®' znali in ljubili — 21.30 Telereprize.
Sreda, 10.2.: 18.30 Melanezija — 19.00 Življenje po1* drobnogledom — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregl«1* sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 številK® šest: Zvonovi Big Ben — 21.15 Dvorakova simfonij® „lz novega sveta" — 22.15 Telereprize. četrtek, 11.2.: 18.30 Franc I. in njegova doba ^
19.00	Kontakt — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sp®' reda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Dr. Jekyll I® dr. Hyde", film iz leta 1932 — 21.35 Telereprize.
Petek, 12. 2.: 18.30 Mostovi k človeku — 19.00 Um«1" niške tehnike — 19.30 čas v sliki — 20.00 Na poti koncu tedna — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20-'® Mainz ostane Malnz — 23.15 Telereprize.
GEFUNDENES GELDI Kaufe jede Menge lebende
VVEINBERGSCHNECKEN
(auch Sleinpllze u. PfifferUnge)
Milte April-MiiHe Juni Zahle Hochstpreise!
Postkarte genugl — komme ms Haus.
Ausvveise besorgt Firma
VVALDKPNIG J. DITZELMULLER
Lager: 2326 Lanzendorf, N. D. Telefon 0 22 35/386
Buro: 1060 Wien, Konigsklosfergasse 4 Tel. 57 54 53