CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE 0EL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 1. OKTOBRA 1965 — LETO XV. — ŠT. 39 CENA 50 DIN ŽALOSTEN REZULTAT PROMETNE AKCIJE PO NAŠIH CESTAH 36 ur Z radarjem KAJ JE UGOTOVIL RADAR O POŠTENOSTI VOZNIKOV Pet dni, kolikor smo sprem- ljali akcijo, je v 36 urah 527 voznikov preveč pritiskalo na ročico za plin. Vozniki pozab- ljajo, da imajo merilec hitro- sti tudi za lastno kontrolo. Ob delu z radarjem odpade vsakdanje prepiranje in pre- pričevanje, ali je bil storjen prekršek ali ne, kajti voznik se lahko hitro in učinkovito prepriča o storjenem prekr- šku. O akciji na 3. strani —• Ste moj racionalizatorski predlog, pri katerem bi podjetje prihranilo sto milijonov, že.... — Prav zato sem vas poklical! Niste brali okrožnice o štednji pri pisarniskem materialu? In vi ste kljub temu porabili za predlog cel kup papirja.... ZPÉVE1K SRDCÏ1MRODÍÍ Toplo pozdravljamo mlade češke pevce mladinskega zbora MLADOST iz Brna! Koncertirajo v Celju v sobo- tolo. 2. 10, ob 20. uri v Narod- nem domu. NAJLAŽJA REŠITEV Občani so s sredstvi kra- jevnih skupnosti mašili po- trebe, ki jih je bilo vedno več kot sredstev. Probleme so reševali, kjer se je le da- lo, s. prostovoljnimi deli občanov samih, z najnever- jetnejšimi kalkulacijami stroškov in nekako — vo- zili. Po letošnjih premikih v gospodarstvu so tudi obči- ne morale zmanjšati svoje proračune. Tudi zaradi no- tranjih rezerv. Najpogoste- je so našle notranje rezer- ve v negospodarskih inve- sticijah (beri: pri gradnji šol, pri sredstvih krajevnih skupnosti, pri sredstvih za ceste itd.). Ponekod so ugotovili ce- lo, da je šol preveč in so jih nekaj zaprli, tudi tiste, ki so jih zgradili šele pred leti. Pred par leti, Drugod so ugotovili, da se da pri- škrniti pri sredstvih za kra- jevne skupnosti in jih zmanjšali za polovico. Na sejah občinskih skup- ščin smo pogosto slišali, da krajevne skupnosti z dode- ljenimi sredstvi delajo — »čudeže«. Kako tudi ne, saj so s skromnim denarjem reševale probleme in ustvarjale petkrat, osem- krat večje vrednosti. Ob rebalansu občinskih prora- čunov so krajevne skupno- sti resnično postavljene pred dejstvo — ali »čude- ži« aili... nič. Naprej bo šlo težko. Drži, da so občinske skupščine ta sredstva do- delila z rezervo: za delav- ne bo, za tiste, ki pa tudi dosedaj niso delali — ne bo. Torej bo stanje čez ne- kaj let približno tako, kot ga ilustrira šoštanjski pri- mer: za prihodnji občinski praznik velenjske občine, ki bo v Šoštanju, bodo v Šoštanju prebarvali vse zu- nanje okenske okvirje ... Nekoč so gradili Potem- kinove vasi, ki pa s sred- stvi in krajevnimi skup- nostmi nimajo nobene zve- ze. J. Sever VECJl DELOVNI ISPEHI - VEČJI OSEBM DOHODKI M KRILIH RIFORME KLjUB DOLOČENIM TEŽAVAM, KAŽE KOLEKTIVU TOVARNE NOGAVIC NA POLZELI DA JE UBRAL NAJBOLJŠO POT Največji problem je vsekakor pravoc-asna oskrba s surovinami ф Odpustov ne ho. pač j)a notranji premiki ф Proizvoíhija komaj zadovoljuje povpraševanje kupcev ф l'»a/|)oiii med osei)niini dohodki 1 : 5.2 ф Mimo notranjih vprašanj se ukvarja kolektiv tudi г vprašanji stanovanj, cest in vodovoda. Vse kaže, da reforma ko- lektiva v iK)lzelski tovarni no- ííavic ni presenetila. Najlepše ugotavljamo ta dejstva s šte- \ilkami: v osmih mesecih so hini proizvedli 7726 milijonov parov, пкчНет ko so jih letos proizvedli 8451, kar je za 9.4- 0,0 več: po vrednosti je le- tošnji presežek proizvodnje v osmih mesecih kar za 14,5 "/o večji (2278 milijonov : 260« milijonov). Vse to pa je delov- ( ni kolektiv dosegel z 2,5 "/o manjšo delovno silo kakor la- ni (88() : 876). Dalje na 5. strani PRED OTVORITVIJO CELJSKE GLEDALIŽKE SEZONE DON CARLOS letošnjo sezono bo Slovensko Ijud- nih sodelavcev celjskega gledališča sko gledališče Celje odprlo s Schiller- akad. slikarja Avgusta Lavrenčiča in jevo tragedijo »Don Carlos«. To viso- Vide Zupan Bekčičeve. Glasbo je pri- ko pesem ljubezni, prijateljstva in speval Marjan Vodopivec. svobodoljublja je zrežiral Juro Ki- slingr. Scene in kostumi so delo stal- Na 4. strani NA ŠMARSKEM LETOS IZCEDNO SLABA LETINA PRIPRAVE ZA SETEV KMETOVALCI RAZMIŠLJAJO OB NAKUPU UMETNIH GNOJIL Sadna letina je na področju šmarske kmetijske zadruge letos izredno slaba, saj bodo odkuj>ili le okrog 10 vagonov sadja, medtem ko so v preteklih letih odkupili preko 20 va- gonov. Večji uspeh so kmetovalei letos zabeležili pri vzreji goveje živinie in pišeaneev. Letos bodo v jesenskem delu za- sejali že približno 500 hektarov žitaric. Zaradi ukinitve regre- sov pri naku|)u umetnih gnojil se kmetovalci težko odločajo Dalje na 5. strani OBČINSKI KOMITE ZKS MOZIRJE O UVELJAVLJANJU REFORME Pravilna usmeritev PREŠIBKA AKTIVNOST KOMUNISTOV. VISOKI OSEBNI DOHODKI V NEKATERIH MA- NJŠIH PODJETJIH Občinski komite ZKS v Mozirju je ocenil 'lelovanje komunistov in njihovo aktivnost pii uveljavljanju načel gospodarske reforme; zanimanje je veljalo predvsem ugotovitvam, kako so subjektivne sile, predvsem ZK spre- jele reformo, kakšna so prizadevanja za nje- no uresničevanje in katere pomanjkljivosti so bile ugotovljene tem v zvezi. Dalje na 2. strani! VREME OD 1. DO 10. OKTOBRA V sploiinem bo nestalno vremu s pogostimi padavinami predvsem okrog 2., 3., 7. in 8. oktobra. Ok- rog 2. oktobra močna ohladitev s snegom skoraj do nižin. FRANJO ÍATEK Ljudje imajo konjičke, takšne in drugačne, železne ali prave; nekdo na primer zbira znamke, drugi slike. FRANJO CATER rad Sofira. 2e 18 let je poklicni voz- nik. Zadnjih nekaj let pri naši hiši. Je poklicni voznik, toda šo- firanje mu je hobi. Se več — uži- tek. Franjo je star znanec' naših cest in ljudi, ki so radi v nje- govi družbi zaradi njegovih dolgih in okroglih, ki jih rad razdira. Ta najin pogovor je bil strogo uraden in sva ga opravila na ne- skončno dolgih cestah, kar se poznava. — Franjo, kakšne občutke imaš, ko srečaš samokolnico? sem mu nekoč ob priložnosti dejal. »i'restrašim se, da ne bi bilo karambola«. — In če bi bil karambol, kaj bi iz tega nastalo? »Vozilo za naše »moderne« C9'' ste«. — Zakaj je med ljudstvom raz- širjeno mnenje, da šoferji radi pijejo, ko pa vsi šoferji trde na- sprotno? »Pri pitju se eni in drugi drže — »nazaj«.« — Pred dnevi, bilo je nekega nedeljskega večera, ko je lilo kot iz škafa, smo štirje potniki čaka- li v Novem gradu v Dobrni na zadnji avtobus. Ko je avtobus CE 69-68 pripeljal, zmanjšal hi- trost in nakazal z lučmi smer, je nenadoma voznik znova pognal in odpeljal. Mi smo Ostali na dežju. Pozneje je dva potnika pobral voznik »fička« CE 72-10. Kaj mi- sliš o obeh voznikih? »Prvi ni šofer avtobusa, pred drugim pa kot kolega snamcm kapo.« — Kaj narediš glede na to, da imaš rdečo tablico, ob cesti pa tc ustavlja mlado dekle? »Pravim si: študentka je, naj gre zraven, če je prostor.« — Vozniki neradi govore o ce- stah. Zakaj? »Ne sprašuj . . .« — Si že slišal, da je pešec po- drl voznika ? »Da. Celo nogo mu je zlomil.« — Kaj misliš, zakaj so uvedli trobarvne registrske tablice za vozila? »Tudi ptice se razlikujejo po perju.« — Koga nerad srečaš na cesti? »Pijanega kolesarja«. — Mnogo potuješ, kako bi oz- načil gostinske stpritve pri nas? »Golaž, vampi, vampi golaž ali po želji celo' MEŠANO«. — Kaj misliš o določitvi zako- na o odstotku alkohola v krvi voz- nika? »Zaradi mene bi lahko bil še nižji«. — Kdaj si »planinski slavček« in kdaj šofer? »Šofer sem samo za volanom, »slavček« pa v »planinski« druž- bi«. Franjo Cater je že osemnajst let poklicni voznik. Dosedaj še ni zakrivil prometne nesreče. SREČ- NO V02NJ0! OBČINSKI KOMITE ZKS МОУЈШЕ O UVELJAVLJ ANJU REFORME PRAVILNA USMERITEV NEREALNO NAGRAJEVANJE POSLEDICA POMANJKLJIVIH PRAVILNIKOV V razpravi so ugotovili, da ukrepi v gospodarst- vu delujejo v dokajšnji meri po predvidevanjih. Temeljni odnosi v proizvodnji se formirajo na načelih nove gospodarske politike. Zlasti v več- jih delovnih organizacijah je opaziti aktivnejši odnos do problemov znotraj proizvodnje, čutiti pa je tudi več prizadevanj za reševanje proble- mov, ki se porajajo v zvezi s proizvodnjo. v razpravi je bilo posebej pou- darjeno, da komunisti v organih sa- moupravljanja in sindikalnih orga- nizacijah niso dovolj razvili aktiv- nosti svojih organov. Osnovne orga- nizacije ZK v delovnih organizaci- jah so premalo storile, da bi zavze- le stališča do posameznih načelnih vprašanj. Nadaljnja pomanjkljivost dosedanje aktivnosti je tudi v tem, da delovni kolektivi, neposredni proizvajalci in občani niso dovolj sodelovali pri obravnavanju vpra- šanj, ki jih je porodila reforma. Vse preveč so težili k temu, da vse pre- diskutirajo v strokovnih kolegijih in strokovnih službah, kolektivi pa so bili o vsem tem premalo infor- mirami. Delovne organizacije tudi vse prepočasi pristopajo k izdelavi kompleksnega programa usmeritve v iskanje notranjih rezerv, zviševa- nja produktivnosti itd. V večini de- lovnih organizacij pa je opaziti zna- ten premik h krepitvi delovne di- scipline. Spričo podražitve so v večini de- lovnih organizacij v mozirski obči- ni zaenkrat povečali osebne dohod- ke le za toliko, kolikor so pridobili z znižanjem prispevkov. Ko so go- vorili o nagrajevanju po delu, so ostro grajali pretirano visoke oseb- ne dohodke uslužbencev v nekate- rih manjših delovnih organizacijah v občini kot so »ELKROJ« Mozirje, Gostinsko podjetje »TURIST« Mo- zirje in Komunalno podjetje Ljub- no ob Savinji. Osebni dohodki ne- katerih teh presegajo osebne dohod- ke vodilnih uslužbencev največjih delovnih organizacij v občini. Pri- sotni so bili mnenja, da so takemu nerealnemu nagrajevanju krivi tudi pomanjkljivi pravilniki o nagraje- vanju, zato so na seji poudarili po- trebo po čimprejšnji reviziji pravil- nikov o nagrajevanju. Na seji so tudi ugotovili, da je v' večini delovnih organizacij pravilna usmeritev do skladov, saj je obve- ljalo načelo, da zaradi zviševanja osebnih dohodkov ne bodo posegli v sklade oziroma puščali vnemar razširjeno reprodukcijo. Na seji so govorili tudi o rebalan- su občinskega proračuna za letoš- nje leto. Znižanje proračuna za pre- ko 60 milijonov dinarjev bo priza- delo vse koristnike sredstev občin- skega proračuna, od tega še naj- manj šolstvo. Sredstva za občinsko upravo bodo manjša za 10 "'o-' Šte- vilo zaposlenih v občinski upravi bodo znižali za okrog 20 %. Dotaci- je družbeno-političnim organizaci- jam bodo nižje za okrog 20 Za- radi občutnega znižanja proračun- skih sredstev so na seji poudarili potrebo po skrajni štednji na vseh področjih proračunske ootrošnie. ODGOVOR ČLANEK: SLABO GOSPODARJENJE Ob članku, ki je bil pod tem na- slovom objavljen v 37. številki Celj- skega tednika, se je kolektiv gsnov- ne šole Breze odločil, da prikaže bralcem resnično stanje o nabavi pi- anina. Pisec 'omenjenega članka T. K. trdi, da smo nabavili pianino z letošnjimi sredstvi. Zelo nam je žal, da T. K. kot referent za šolstvo pri občinski skupščini Laške ne v¿, ka- ko so se sredstva za koledarsko leto 1965 delila. Povemo naj, da naša šo- la ni dobila niti dinarja za investici- je za leto 1965, ampak smo si iz lan- skega leta prihranili denar, za kate- rega smo letos rjabavili pianino. Prebivalcem Brez smo povedali, da nam je občina predlagala, naj naročimo načrte za dozidavo šole in jih plačamo. Starši so se odločno za- vzeli, da so potrebna najprej sred- stva za dozidavo, šele potem naj bi naročili načrte. Prebivalci Brez ima- jo z načrti že slabe izkušnje. Leta 1953 so bili izdelani načrti za novo šolo, ki so veljali 700 tisoč dinarjev, pa še danes čakajo v šolski omari! Pozneje je bil izdelan še en načrt za dozidavo. Tudi ta ni bil realizi- ran; težki tisočaki so brez koristi romali v projektantski žep! Po drugi plati pisec trdi, da plani- na ne- znamo s pridom uporabljati. šoli je pet učnih moči, marca dobimo šesto. Vsi smo se na učite- ljišču učili igrati klavir in mislimo, da učiteljišče dovolj usposobi svoje učence, da znajo uporabljati piani- no. Tovarišu T. K. povemo lahko le to, da večina pevskih ur poteka ob pianimi, da imamo pionirski mešani zbor in da nameravamo ustanoviti tudi vaški pevski zbor. Ne vemo, kako bi se lahko s 500 tisoč din, kolikor stane pianino, lo- tili popravila strehe, ki bi jo morali popraviti že pred desetletji?! Danes je vsa opeka uničena, preperelo je leseno ogrodje, pa tudi strop se že vdira. Za takšno popravilo bi ver- jetno potrebovali precej več! Kolektiv osnovne šole Breze pri Laškem PO SVETU ADEN: Velika Britanija je suspendirala ustavo Adena in vso oblast je prevzel visoki Vomisar. Arab.ski svet, posebej pa še Kairo, je močno reagiral na ta ukrep, ki je v zvezi z britansko obljubo, da bi 1968. ustanovili južnoarabsko federacijo z drugimi sultanati vred. Po sueški krizi je ostal Aden, ki ga štejejo za sestavni del Jemena, glavno opo- rišče Velike Britanije na poti v Indijo m zato nikakor niso voljni popuščati zclji arab- skih ljudstev, ki-hočejo svojo samostojnost. AFRO-AZIJSKA KONFERENCA, ki bi mo- rala biti že zdavnaj, a jo je odložil alžirksi notranji premik ob odstavitvi ben Bele, je zdaj napovedana za november. Vendar so številne dežele precej skeptične, če bo mo- goče pripraviti konferenco do novembra, medtem ko Kitajska odločno vztraja, da bi bila konferenca v novembru. KAâlMIR: Cetudik je veš svet vesel trenut- nega premirja na indijsko-pakistanski meji, nihče prav zatrdno ne verjame, da je na- sprotje povsem odpravljeno. Indija kaže si- cer veliko voljo do popuščanja, četudi vztra- ja pri določenih zahtevah, medtem pa je videti, da se Pakistan ne bo prav nič omeh- čal. Združeni narodi so imenovali posebno opazovalno komisijo, katere komandant bo kanadski general Bruce MacDonald. On je bil tudi komandant misije na Cipru. NEMČIJA—ZAHODNA: Zatem, ko si je »gu- mijasti lev« Erhard zagotovil parlamentarno večino, si njegov zunanji minister Schröder prizadeva, da bi dosegel enakopravno obrav- navanje vzhodnih dežel. Predvsem iščejo sti- ke s Poljsko, kjer še vedno nisy rešeni vsi mejni problemi. > NEW YORK: V nadaljnjem delu generalne Skupščine OZN je bil zelo zanimiv govor ameriškega predstavnika Goldberga, ki se si' cer še vedno ni toliko uveljavil kakor pokoj- ni Stevenson, a ie vseeno poudaril, da po- globljeni stiki mëd ZDA in SZ v vpraša- nju indijsko-pàkistanskega spora, še ne po- menijo zbližanja na vsej črti. Med drugim je poudaril, da so ZDA za mir v Kašmiru in da so pripravljene umakniti svoje sile iV, Vietnama, v kolikor bi prenehala agresija s severa. Generalna skupščina ima vstka sto točk dnevnega reda in predvidevajo, 4ia bo končala z delom 21. oktobra. Med posebej zanimivimi razpravami bo tokrat znova vpra- šanje kitajskega predstavništva v OZN, kar so načenjali nekajkrat na zadnjih zaseda- njih generalne skupščine, vendar vselej bre/ uspeha. Letos se za sprejem Kitajske zavze- ma posebej Velika Britanija. NORVEŠKA: Novi predsednik, ki je zame- njal Gerhardsena, je Per Borden, voditelj unije centra. To je prvič po tridesetih letih, da norveške vlade ne bodo sestavljali socia- listi. SOVJETSKA ZVEZA: V Moskvi je bilo tc dni XIX. zasedanje SEV, ki so se'ga ude- ležile Bolgarija, Madžarska, DR Nemčija, Mongolija, Poljska, Romunija, Sovjetska zve- za in Češkoslovaška. Predvsem so se pogo- vorili o problemu energetike za obdobje 1966/70 in še nekaterih drugih zadevah. VIETNAM: Četudi je Goldberg v OZN za- trdil, da so ZDA pripravljene umakniti svoje sile iz Vietnama, je v resnici ravno narobe. Američani še kar prihajajo in zdaj je že vsa »leteča konjenica« v Vietnamu. Skupno z letalstvom nameravajo zdaj začeti velike operacije, katerih prvi glasniki sof prav vse moči^jši in vsakdanji letalski napadi na se- verni Vietnam. 9ESEDA OBČANOV NA POLULAH PRI CELJU PRIMANJKUJE PITNE VODE Polule so eno izmed najlepših in v zdravstvenem pogledu naj- ugodnejših naselij v neposredni okolici mesta Celja. Po urbani- stičnem načrtu je ta kraj določen za individualne gradnje stano- vanjskih hiš. Ko so pred enajstimi leti gra- dili v tem naselju moderno os- novno šolo, je bilo treba misliti tudi na pitno vodo. Iz bližnjega studenca je bil hkrati zgrajen tu- di lokalni vodovod. Toda že mëd gradnjo vodovoda so strokovnja- ki ugotovili, da bo s širjenjem naselja vode primanjkovalo, že takrat so predvidevali okrepitev tega vodovoda z zajetjem pomož- nega vrelca v sosednji Košnici. Drugi so 'priporočali podaljšek mestnega vodovoda od Brega do Polul. Toda za izvedbo tega ali onega načrta zaradi gradnje šo- le takrat ni bilo dovolj denarja. Pa tudi mestni vodovod sam je bil glede vode v hudih škripcih. Takratne napovedi o pomanj- kanju vode se žal že uresničuje- jo. število učencev od takratnih 200 se bo v kratkem podvojilo, ker število novih stanovanjskih zgradb hitro narašča. In že se dogaja, da v višjih stanovanjskih legah vode zmanjka, posebno ta- krat, kadar med gradnjo novih hiš potrebujejo večje količine vo- de. Ni več daleč čas, ko bo vode zmanjkalo tudi v šoli. Kaj bo te- daj? Lepo naselje — brez vode. Krajevne organizacije in stano- vanjska skupnost skrbno rešuje- jo ta problem že dalj časa. Sedaj nastaja vprašanje, aH ne bi kaza- lo, da bi uresničili enega izmed načrtov za okrepitev lokalnega vodovoda iz sredstev komunalne- ga prispevka, ki so ga vplačali in ga še vplačujejo novi investitorji? Kako rešiti ta problem? Ali se ne bi občani Polul zedinili za pro- stovoljni izkop jarkov za položi- tev cevi, ostalo bi pa priskrbela občinska skupnost? To bi brez dvoma zelo pocenilo gradnjo te komunalne naprave in odvrnilo skrbi rodoljubnih Polulčanov. Kakšne bi postale Polule brez pitne vode? —nik KDO NAJ RESI VINJENCA? Rada bi vedela, kdo mi lahko pomaga vsaj z nasvetom, če že ne drugače, kajti moj mož se je vdal pijači, zaradi česar je vsa družina v težkem položaju. Bil je zaposlen v polzeiskem podjetju »Garant«, sprva kot dvoriščni delavec, za- tem pri stroju, a so ga morali vrniti k zunanjim delom, ker zaradi več ali manj redne vinjenosti ni bil sposoben za delo. Zdaj so ga odslovili, kar je razumljivo, a ostaja vprašanje, kaj naj. storim z dru- žino s štirimi otroki (od 7 do 11 let), ko sem sama povsem brez moči in mi zdrav- nik dopoveduje, da se ne morem zaposli- ti, ker sem prešibka in preveč bolehna. Nadvse neprijetno je poleg tega še dej- stvo, da je posestnik Anton Stefančič za- hteval rubež zaradi dolgov mojega moža, ker mu je v neprijavljenem vinotoču da- jal piti na upanje. Zanima me, s kakšno pravico terja sodišče dolgove, ki so na- stali v neprijavljenem vinotoču, medtem ko Štefančič na jezo polzelskih gospodinj še vedno ponuja možem škodljivo pijačo. Naša družina je poslej ogrožena in ra- dovedna sem, kako in kdo mi bo lahko pomagal, ker ne morem računati z nobe- no oporo. Terezija Ribič, Podvin 27 — Polzela ... IN N J EN O D M E V Na sliki levo gasilci med vajo, desno diicktoi* zdravilišča Jožko Lojen med govorci Miha Boroyšak-93 letnik ^^Miha BOROVŠAK je najstarej- ši rudarski upokojenec industrij- skega področja šaleške doline. 2e od leta 1927 polnih 38 let uži- va zaslužen pokoj. V nedeljo je slavil redek življenjski jubilej — 93. rojstni dan. Kljub svoji viso- ki starosti je duševno še vedno čil in svež, le moči so mu pričele vidno pešati. Lansko leto je še kosil in kopal krompir na njivi, letos pa teh del več ne zmore. Miha je občutil trdoto dela že v mladih letih, saj je bil, kakor sam vedno pravi, za delo tudi ro- jen, pa je pridnost svojih rok posvetil enemu i^jtežjih pokli- cev, na katerega je bil vse svoje življenje ponosen. V borbi za vsakdanji kruh je moral še kot mlad rudar, kadar ni bilo dela na domačem rudniku v Velenju, v .svet. Rudaril je v Zabukovici, Hrastniku, Leobnu, kjer si je le- ta 1913 nabavil svečano rudarsko uniformo s perjanico, za katero je moral odrajtati celo mesečno plačo 45 goldinarjev. Po svetu si je pridobil mnogo dragocenega znanja, ki ga je rad prenašal na svoje stanovske tovariše, pri ka- terih je bil vedno priljubljen in spoštovan, iskren tovariš in do- ber svetovalec. Društvo upokojencev v šošta- nju je ob tej priložnosti priredi- lo malo slovesnost in juManta obdarilo. Zaželeli so mu, da bi čil in zdrav preživel še vrsto let. F. S. Zadnjo scptcniebrsko nedeljo so prebivalci .šmarske občine skupaj z domačimi gasilci proslavili 85- et- nico iistanovitve gasilske cote. Od- tlej je torej minilo mnogo let in gasilci so v tem času zelo napredo- vali. Marsikateri priletni Šmarčan ve veliko zanimivega o teh prosto- •voljcili v čeladah. Rogaški gasilci so od ustanovitve pa do danes sodelo- vali pri gašenju 2>3 ])ožarov. šte- vilka pa še zdaleč ne zajema vrste drugih akcij, v katerih so sodelovali v le])em in slabem vremenu, v sne- ti in hudem mrazu. Na nedeljski prireditvi se je zbralo veliko ljudi. Mod gosti so bili tudi gasilci iz sosednjih re- i)iiblik iti iz večjih sredi.šč Slovenije. Prireditev je začel direktor zdravi- lišča Rogaške .Slatine tovariš Jožko Lojen. Y svojem govoru je orisal delo gasilcev in omenil, da je po- buda o ustanovitvi gasilske čete zrasla prav v zdravilišču. Tako so žc takrat našli v zdravilišču zasilni prostor, kamor so gasilci namestili ročno brizgalno. dve raztegljivi lestvi in še nekaj nujnih pripomoč- kov. Po končani vojni vihri so imeli že noyo motorno brizgalno. jiodpor- ni člani pa so začeli zbirati sred- stva za gradnjo novoga doma. Tudi |)ri gradnji je zdravilišče pomagalo. Mod vojno je gasilski dom postal karavla. o/.iroma stražnica jirotile- talske zaščite. Takrat se je skii¡)ina gasilc('v razbila, vendar je voilstvo partije kasneje i)rizadevne aktiviste znova zbralo in leta 194-8 so gasilci 'lobili dokončno in težko pričakova- no federalno obliko. Društvena dokumentacija pravi, da so gasilci rešili veliko imetjii in življenj. Sodelovali so tudi ј)г1 reševanju in gašenju največjega po- žara, ki je bil leta 1910 v povsem zasedenem zdravilišču. Dom je siccr l>ogorel do temq.ljev, človeških žrteV pa ni bih). Rogaško društvo gasilcev je svoje požrtvovalno delo dobilo tud zlate značke Cíasilske zveze SR)VC nije. C. Rad i u ra KESREÍA V HUDIČEVEM GRABNI V sredo popoldne se je pripetila v Hudičevem grabnu težka nesreča.' Okrog pol Stilih iM>poldne se je po soteski vračala skupina petih učen- cev polulske šole, ki so po končani proslavi odšli nabirat gobe. Deklici NADA POLENIK, učenka razre- da in DRAGICA Pl.šEK, učenka 1. razreda, sta se v gi abnu odd vo j ile od ostalih. C'ez nekaj trenutkov je po grabnu zadonel krik. Na klice skupine, ki je ostala na vrhu, so pritekli štirje učenci Hudinjske os- novne šole, ki so se udeležili šport- nega dneva in so .se vračali s Celj- ske koče. Ko so pritekli v sotesko, so r.ad brunastini prehodoin zagle- dair? vodi DRAGICO PliŠEK, ne- kajjiietrov nižje v tolmunu pod sla- pom i)a NADO POLENIK. Janko RATEJ je prvo ponesrečenko po- tegîiTÎ iz vode in jo s tem rešil smrti, saj bi zaradi poškodb pri padcu uto- niki. Njegov tovariš Franc VRANIC si je ponesrečenko naložil na rame- na in jo prenesel v dolino. NADA POI.EMK je dobila pri piulcu tako hude poškodbe, A LANGBRHOLZ. Pred nje- tiiiU'/lrotjim nastopom v Celjn smo ji^ žifstavili, nekaj vprašanj. — V ponedeljek se boste celjske- nwf občinstvu predstavili že tretjič. C'elje torej radi prihajate? Of-bimste., verjeli, toda Celje ostano zame za zmerom povezano /?.i9ačctki.,ni()jega gledališkega dela. 'red desetimi leti je v Celju go- si-oMaio Zagrebško dramsko gleila- lišče s predstavo Millerjevih Ča- (Miadaljevanje na 6. strani) . - ^ S polic Študijske knjižnice I/, stare engleske književnosti. Beograd 1960. S. 26493. Jovašević V.: Monopolisticiki kapitalizam. Beograd 1961. S. 26479. Miirković J: Đ.: Fizička geografija Jugosla- vije. Beograd 1963. S. 26503. Dctton H.: L'administration régionale et locale-trt- Franee. 2. éd.' Paris 1957. S. 24714/598. . Lyotard J. F.: La phénoménologie. 2. éd Parli 1959. S. 24714/625. ,., Sallé M.: Društvenopolitička panorama Ga- ne;. Jiec^rad 1962. S. 24266/3. Popòvié v.: Poljska između Odre i Buga. Beograd 1965. S. 22992/83. Mojsiioyic v.: ABC kolor fotografije. Beo- grad 1963,'S. 25078. Anton F.": Alt-Peru und Seine Kunst. Leip- zig 1962. S. Il 2940. Nasa rodina. Fotoal.bom. Moskva 1962. S. П 2'М2. Pedagoška akademija. Zagreb 1962. S. 25113. Durkheim E.: Pravila socialoške metode. Beoiirad 1963. S. 24429/3. Murphy G.: Istorijski uvod u savremcnu psihologiju. Beograd 1963. S. 25136/2. Strugar V.: Jugoslovenske socijaldemokrat- >ke strapke 1.914—1918. Zagreb 1963. S. 14254/4. Du'kic Ž. Z.: Građenje savjemenih puteva u nekim zemljama Evrope. Beograd 1963. S. 25142. Julien Ch. A.: Histoire de TAfrique des origines a 1945. 6. éd. Paris 1958. S. 24714/4. Dcvaux P.: Histoire de l'électricité. 7. éd. Paris 1958. s. 24714/7. Nasvete in se kaj herite tokrat na 7. strani ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRI Geometrija v modi Tokrat nekaj besed o modi. Zima je namreč pred vrati in treba bo misliti, ali pa vsaj — rade bi pomis- lile — tudi na zimsko garderobo. Pariški modni diktatorji so letos do- ločili kratka krila, gladke tkanine, veliko škotskih vzorcev in drzne kombinacije barv: rdeče in vijoliča- ste, modro in tobačno rumeno, rja- vo in belo! Tudi letos opažamo v modi dve smeri: eno, ki je praktič- na, ženska in mladostna in drugo ekstravagantno, ki bolj sodi na modne revije in v časopise kot pa na ulice in v domove. V tej smeri so pretirano kratka krila, geomet- rijski liki, nemogoči škornji in klo- buki — kakšni klobuki! Poleg škot- skih vzQrcev, ki smo jih že omenili, naj bi letošnjo jesen žene nosile be- lo barvo, bež, kostanjevo-'rjavo, rde- čo, bakreno in porcelansko modro. Diorjeva hiša je prikazala podalj' šane prsne dele, lahka krila, visoko zaprte kostime in izrazite pasove. Za zvečer so priporočili muslin in spet muslin. Ovratniki so letos več ali manj majhni, krzno je moderno, čeprav ga nekatere modne hiše sploh niso upoštevale, novost pa so, kot smo že rekli, izredno kratka kri- la, ki jih dopolnjujejo nogavice iz iste tkanine! Obleke so krojene ta- ko, da zožijo prsi in zabrišejo boke, rokavi so marsikdaj reglan krojeni, plašči pa marsikdaj široki — v obli- ki piramide — in včasih tudi s krat- ko pelerino. Hiša Chanel je ostala zvesta žen- skosti. Prikazali so veliko tvida, ko- stimov, ki jih nosimo na obeh stra- neh in veliko bluz — svilenih — ki so čudovit dodatek h vsaki dvodelni obleki ali kostimu. Priporočajo manšete različnih barv, okrašene z enim cvetom in klasične oziroma vojaške ovratnike. Veliko je tudi čr- ne in bele barve. Za nas pa tole priporočilo: držimo se enostavnosti! TERAPIJA Z MRZLO VODO Krepimo organizem Znano je, da hladna voda krepi organazem, saj poživlja krvni obtok, delovanje srca in krvnih teles. Ven- dar pa je pri tem zelo važna tempe- ratura vode. Kolikor je voda hlad- nejša, toliko krajša naj bo terapija. Najbolje je, če se drgnemo z mrzlo vodo po jutranji telovadbi, šele po dveh, treh mesecih lahko preidemo k oblivanju. Za začetek je primerna voda okrog 30 stopinj, ki jo v dveh mesecih postopno znižujemo do 15 stopinj. Terapija naj traja tri do šti- ri minute. še močnejša terapija je tuširanje. Izziva močno reakcijo organizma, vendar pa se je pred odločitvijo za takšno terapijo posvetovati z zdrav- nikom. Spočetka naj ima voda od 30 do 35 stopinj, tuširati pa se sme- mo največ minuto. Nato temperatu- ro vode znižujemo. V primeru, da se pojavi nespečnost, razdražljivost in slabo počutje, moramo terapijo pre- kiniti. Organizem lahko krepimo tudi bolj enostavno. Na primer tako, da namakamo podplate v mrzlo vodo ali izpiramo grlo. Ljudje, ki to de; lajo redno, po.stanejo odporni proti naht)du, angini ali prehladu. Takšna terapija je zlasti priporočljiva za ti- ste, ki so podvrženi kroničnim obo- lenjem grla in nosa. Podplate je tre- ba namakati v hladni vodi vsak dan pred spanjem pri temperaturi 25 do 28 stopinj, ki jo vsaka dova do tri dni znižano za eno stopnjo. Nato podplate obrišemo. Grlo izpiramo zjutraj in zvečer, pri čemer ima vo- da za začetek 23 stopinj, po postop- nem zniževanju pa doseže tempera- turo vode iz vodovoda. Za krepitev organizma je seveda važen tudi sveži zrak; koristni pa so tudi izleti, lov, ribòlov, sprehodi, spanje pri odprtem oknu itd. 1. 10. iy65-št. 59 4 ZMAGUJE TISTI, KI JE BOLJŠI 4 IZKLJUČENI DOLGO PRIČAKOVANI DERBI MED NOGOMETNIMA EKIPAMA CELJA IN KLADIVARJA JE ZA NAMI. V NEDEUO JE NA GLA- -ZIJI PADLA ODLOČITEV, KDO JE TRENUTNO BOLJŠI; ZMAGI CELJA NI OPOREKATI, BILI SO BOUŠI. Moštvi sta pritekli na igrišče v najmočnejših postavah pod vodstvom sodnika Moreta iz Ljubljane. Tekma se niti ni dob- ro razvila in precejšen del gledal- cev je bil še pred blagajno pa je moštvo Celja že vodilo z 1:0. Hi- ter protinapad Celja je obrambi Kladivarja uspelo ustaviti le na nedovoljen način in sodnik je upravičeno pokazal na belo toč- ko. Takoj je bilo očitno, da to ne bo preveč mirna tekma. V nadaljevanju so igralci Celja prepustili sredino terena in s tem rahlo premoč Kladivarju, sami pa so se omejevali na hitre pro- tinapade, saj so bili precej hitrej- ši od domačinov. Iz enega takih protinapadov je padel še drugi gol in z 2:0 so odšli naipdmor, V drugem polčasu so igralci z' vsemi sredstvi skušali nadokna- diti zamujeno in po golu Perca iz enajstmetrovke tudi zmanjšali rezultat. Tedaj pa se je začelo. Eni so hoteli z vsemi sredstvi iz- enačiti rezultat drugi pa obdr- žati zmago. Eni in drugi so za- igrali ostro, velikokrat ostrejše kot to dovoljujejo pravila. Pred- njačili so v tem igralci z Glazi- je, ki so dostikrat na nemočnost ob boljšem nasprotniku reagira- li nešportno (Vesič, Kokotec). V splošni zmedi so se nešportnemu vedenju priključili tudi nekateri igralci Celja (Reberšak) in sod- nik je imel polne roke dela. Mo- ramo reči, da se je pri tem izgu- bil, čeprav je hotel pomiriti živ- ce s kar štirimi izključitvami. (Jelen, Perper ter Arti in Ubo- vič). Ko se je tekma že bližala koncu, je obramba Kladivarja še enkrat nespretno posredovala in bilo je 3:1. Zmagali so tokrat boljši. Tekma je bila na nizkem kva- litetnem nivoju, kar pa je prav- zaprav značilno za vsak derbi. Imeli smo občutek, da je šlo ne- katerim bolj za prestiž kot pa za točke. Zato se je igra izrodila v vse drugo kot pa v fair športno borbo, ki so si jo gledalci želeli videti. Ne mortorio pa se ftiebiti občutka, da je k nešportnim po- tezam posameznih igralcev pre- cej prispeval tudi'del nevzgojcne športne publike, ki je z raznimi neumestnimi medklici samo pri- hvala olje na ogenj in razburjala igralce, ki so bili vsled važnosti dvoboja že itak precej nervozni. Po dve izključitvi na vsaki strani bosta precej okrnili obe moštvi v nadaljevanju prvenstva, predvsem pa Kladivarja, ki že itak nima na voljo dovolj igral- skega kadra. Verjetno se bo to Kladivarju poznalo že v nedelj- ski tekmi v Velenju. Celje je slej ko prej še vedno na čelu republi- ške lige in ima vse možnosti, da po nedeljskem srečanju s trbo- veljskim Rudarjem na Skalni kleti še poveča naskok. Da bi bil nedeljski triumf že- lezničarskega nogometnega ko- lektiva popoln, so v dveh predtek- mah poskrbeli tudi mladi igralci saj so tako pionirji kot mladinci premagali vrstnike z Glazije-. s 4:2. E. G. Nekdanji vratar Kladivarja Bauman je odlično krotil sicer redke strele svojih nekdanjih tovarišev in precej prispeval k četrti zapo- redni zmagi ekipe v belih dresih. KOMENTAR DVE ZMAGI vaZiCa Osem atletov Kladivarja je minulo soboto in nedeljo tekmo- valo v Beogradu v sestavu držav- ne atletske reprezentance v dvo- boju s predstavniki Norveške. Moramo priznati, da so precej prispevali k zmagi jugoslovanske izbrane vrste. Tri prva mesta sta zasedla Važič in Červan in do- segla pri tem še zelo dobre re- zultate. Posebno hvale vreden je izid teka na 1500 m, kjer je Simo dosegel svoj letošnji najboljši rezultat '5:4'5,6. Cervan je tokrat ponovno in menda dokončno po- trdil, da je boljši od Farčiča, saj ga je v teku na 10.000 metrov suvereno nadvladal, pri čemer se Farčič niti ni preveč športno vedel. Odličen je bil v tekih na l^OO in 5000 metrov tudi Žuntar, ki je obakrat z odličnima časoma zasedel 3. mesto in dokazal, da je trenutno drugi najboljši jugo- slovanski srednjeprograš. Z drugim mestom se lahko pohvali Vivod v skoku v vi- šino, kjer ni dosegel kdovekak- šnega rezultata, je pa na dokaj razmočenem skakališču premagal oba Norvežana. Špilar je bil v metu kopja le za las četrti, med- tem ko je bil Polutnik na 400 m ovire diskvalificiran, sicer pa je v cilj prispel četrti. Poleg teh sia sodelovala v štafetah še Pal in Homoki. V Celju pa je bil pretekli te- den atletski miting domačih atle- tov, na katerem sta že nastopila oba poškodovana deseterobojca Kolnik in Vravnik. Posebno se je izkazal Vravnik v metu diska preko 47 m, mladi Šolar pa se je v metu krogle močno približal 15-metrski znamki. Kaže, da se atleti Kladivarja skrbno priprav. Ijajo za bližnje finalno tekmo- vanje za naslov ekipnega držav- nega prvaka. -ed celje 17 TRZiC 5 Celjski rokometaši so bili v nede- ljo tretjič zapored uspešni. Tokrat je bila v tekmovanju republiške ro- kometne lige njihova žrtev ekipa Tržiča, ki se je v začetku tekme predstavila Jcot precej homogena ekipa, ki se ni pripravljena kar tako predati. Tržičani so namreč kmalu povedli s 3:1 in '4:2, toda peji gol so dosegli šele v zadnjih minutah. Ta čas pa so Celjani v obrambi in na- padu zaigrali posebno v drugem pol- času odlično in zmagali z visokim rezultatom. Kaže, da bodo Celjani kljub oslab- ljenemu moštvu, saj jih je za Mar- kovičem v zadnjem času zapustil tu- di Orač, ki je odšel v vojsko, vseeno igrali vodilno vlogo v republiškem rokometnem tekmovanju. Najost- rejša borba pa bo prav verjetno z ekipo ljubljanskega Slovana. V ne- deljo celjska ekipa gostuje v Ormo- žu proti istoimenski ekipi. —ed »PORT NA DROBNO V nadaljevanju štajerske roko- metne lige je ekipa Griž doma pre- magala Veliko Nedeljo 11:8 (6:8) šele v zadnjih minutah igre. V 14. kohi tekmovanja v II. re- publiški odbojkarski ligi je ekipa elju premagala v gosteh ekipo Šempetra s 5:0. ★ Prvenstvena košarkaška tekma "H'(l Zidceni in Rudarjem se je kon- čala z zmago Trboveljčanov НЧ : 48. pa je premagalo Prebold 105 : 48. Nogometaši Olimpa so bili v pr- ^•Mistveni nogometni tekmi vzhodne î<»nske lige uspešni proti Fužinarju 'z Haven 5 : 2. V nedeljo so tudi mladi rokome- ^«ši Celja zabeležili zmago. Z re.zul- ^etoni 15 :11 so premagali mladinsko moštvo Velenja. Na atletskem tekmovanju v No- mestu je Zaletel tekel iOO m v 10,9 ter skočil v daljino 6&2 cm. TELEGRAMI IZ KOMUN ŽALEC: Minuli torek je bila v Žalcu seja sveta za splošne in no- tranje zadeve pri skupščini občine Žalec. Na seji so člani sveta raz- pravljali o ustanovitvi sveta za na- rodno obrambo, o ukinitvi ,zavoda za izmero in kataster zemljišč, o osnutku odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih /udske občine in o osnutku odloka o obveznem čiščenju in pregledo- vanju kurHnih naprav in dimnih vodov na področju občine. MOZIRJE: Do konca oktobra bodo v Mo- zirju zaključili letne konference organizacij Zveze mladine. Pričakujejo, da bodo mladi ob tej priložnosti govorili o položaju mladih v reformnih procesih, o zaposlovanju, štipen- diranju itd. .ŠMARJE PRI JELŠAH: Na šesti seji obeh zbòrov občinske skupšči- ne so odborniki minuli petek med drugim razpravljali tudi o roba- lansii proračtina občine, o odredbi o najvišjih prodajnih cenah pre- hrambenih artiklov, o njih najviš- jih odstotkih marž, o soglasju k ce- nam komunalnih storitev ter o po- ročilu .sveta za šolstvo o učnih uspe- li v minulem šolskem letu. CELJSKI GARNIZIJSKI ZABAVNI ORKE- STER je imel v okviru tekmovanja jugosla- venskih garnizijskih orkestrov v torek svoj tekmovalni koncert. V sporedu zabavnih skladb domačih in tujih avtorjev so se celj- ski godbeniki predstavili komisiji in na ža- lost malo.številnim gledalcem. Za poživitev programa sta poskrbela tudi dva pevca: mali Oto Pesner ter Vlado Mlakar, ki sta s svo- jim izvajanjem prav lepo uspela. ŠMARJE PRI JELŠAH: Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine so odborniki med drugim sprejeli tudi nove postavke za zaračuna- vanje stanarine in vode ter sprejeli predlagane cene za pokope, ki se nekoliko razlikujejo od dosedanjih. Sredstva, ki jih bodo dobili za po- kope, ostanejo krajevnim skup- lostim. OBNOVLJENA PRVA ŠOLA NA ŠTAJERSKEM SLOVESNOST NA HENINI V Nedeljo bo na Henini pri Jur- kloštru velika slovesnost. Občani teh predelov bodo namreč proslavili dvajseto obletnico osvoboditve in še posebej — 21 letnico osvoboditve Jurkloštra. Najpomembnejši dogo- dek tega dne pa bo nedvomno otvo- ritev prenovljene šole, ki so jo na osvobojenem Jurkloštrskem terenu ustanovili v juniju 1944. leta. Šola na Henini je bila prva partizanska šola na Štajerskem in je bila takrat izredno velik dogodek. Že prvi dan je v šolo prišlo 55 otrok, naslednji dan pa jih je bilo že 64. Dober te- den za tem so tudi prebivalci Jur- kloštra prosili, naj to šolo obisku- jejo tudi njihovi otroci, čeprav bi morali hoditi zelo daleč. Prvi uči- teljici v heninski šoli sta bili llicâ •ič in Vida Krašovec. Prenovljena šola bo nosila ime narodnega heroja Ivana Kovačiča- fenke, ki je kot komandant Štiri- najste divizije na tem terenu dobro znan. Prenovljena šola sodi med najsodobneje urejena šolska poslop- ja, sredstva za dela pa so zbrali v vsej občini. Slovesnost na Henini se bo začela ob desetih dopoldne. Vabijo vse ob- čane, vsekakor pa nekdanje borce in aktiviste tega območja. Na He- nino vodi pot iz Rimskih Toplic po dolini Gračnice proti Lisci, kar je zaradi slikovite okolice tudi izred- no lep sprehod. PODZVEZNO NOGOMETNO PRVENSTVO Rogatec in Ljubno na čelu v nadaljevanju tekmovanj v obeh podzveznih nogometnih ligah so bili doseženi naslednji rezultati: I. sku- pina: Nazarje : Rogatec 3:4, Seno- vo : Brežice 8:2, Šmartno : Žreče 3:3, Polzela : Steklar 0:2, Vojnik : Žalec 3:4 in zaostala tekma Šmart- no : Steklar 2:7. LESTVICA: Rogatec 4 4 O O 17: 9 8 Steklar 4 3 O 1 22: 8 6 Žalec 3 3 O O 15: 4 6 Žreče 4 2 1 1 19: 9 5 Vojnik 3 2 O 1 10: 8 4 Nazarje 3 1 0 2 9: 10 2 Polzela 4 1 0 3 8: 10 2 Senovo 3 1 O 2 10:15 2 Šmartno 4 0 1 3 7:20 1 Brežice 4 0 0 4 3:24 O II. razred: Vransko : Ljubno 1:5, Gotovlje : Ponikva 14:1, Laško : Šentjur 6:2, Krško : Šalek 3:3, Sev- nica : Kovinar 2:1 ter zaostala tek- ma •Sevnica : Laško 2:3. LESTVICA: Ljubno 4 4 O O 26: 4 8 Gotovlje 4 3 1 O 28: 6 7 Krško 4 2 2 O 20: 10 6 Laško 3 3 0 0 11:4 6 Vransko 4 2 1 1 12: 8 5 Šentjur 4 1 O 3 11:22 2 Sevnica 4 1 0 3 7:22 2 Kovinar , 4 0 1 3 5:9 1 Šalek 3 0 1 2 5:16 1 Ponikva 4 0 0 4 2:28 O Mednarodna zma^a La^čanov Nogometaši Laškega so pred dne- vi vrnili obisk nogometni ekipi Or- saria iz Italije. Laščani so se oddol- žili za poraz na domačem igrišču in premagali Italijane z istim rezul- tatom kot oni njih v prvi tekmi v Laškem 3:2, J. K. ŠAH . ŠAH V tekmovanju IL slovenske ša- hovske lige je ekipa Celja igrala z Dravogradom neodločeno 5:5. Ven- dar so Celjani zaradi slabšega uspe- ha na i>osameznih deskah izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. S. P. RADIO CELJE Nedelja, 3. oktobra: 12.00 — pogovor s po- slušalti, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.50 — Ivo Zupane, Ludvik: V četici je bilo tiho (spomin iz partizanskega življenja). v dneh od 4. do vključno 9. oktobra bo celjska kronika vsak dan na sporedu ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po željah pa ob 17.35. Razen tega se bodo zvrstile .še na- slednje oddaje: ponedeljek, 4. oktobra: 17.15 — poje Dean Martin, 17.25 — športni pregled; torek, 5. oktobra: 17.20 — mladinska od- daja; sreda, 6. oktobra: 17.15 — Predrag üojko- vič, 17.25 — iz dela celjske občinske skup- ščine; četrtek, 7. oktobra: 17.15 — Ivanka Kraše- vec in Stane Mancini, 17.25 — planinska od- daja; petek, 8. oktobra: 17.15 — za vsakogar ne- kaj, 17.25 — deset minut z zdravnikom; sobota, 9. oktobra: 17.15 — za prijeten ko- nec tedna. POJDIMO NA GORESmrekovec (1377 m) Gora Smrekovec spada še mQd Kara- vanke in je priljubljenp izletišče. Na Smrekovec pridemo z izhodiščem na železniški postaji Pjevalje, nato z av- tobusom do Crne, od tam pa je tri in pol ure hoje do planinske koče. Navadno gredo planinci iz Šoštanja, od koder je do koče štiri ure hoda. Šli bo- mo skozi vas Bele v(xle, ki leži pod ap- nenčastim hribom s cerkvijo sv. Križ pri Belih vodah, ta hrib je daleč v dolino m proti Celju viden in je krasna razgledna točka. Ko bomo pešačili proti Belim vo- dam, bomo pustili na levi znano zdravi- lišče Topolšico, višje v hribu pa bomo zagledali hribovsko vas Zavodnje, skozi katero pelje turistična cesta v Šentvid na Slemenu. v dobi stare Jugoslavije je tu bil zgra- jen lep planinski dom — Korickijeva ko- ča na Smrekovcu, ki je pa zgorela v av- gustu 1942. leta in je nato PD Žerjav zgradilo nov dom. Dom leži pod Smre- kovcem, ki je visok 1.569 m. V domu je 67 Iffžišč, dom je oskrbovan vse leto, v bližini je odličen teren za smučanje. Planinci obiskujejo to planinsko posto- janko tako, da prenočijo na Mozirski ko- či. Od te koče pridemo po široko kotli- nasti planoti v dveh urah preko planin- skih pašnikov in gozdov, posekanih in požganih jas, najprej strmo navzgor, nato padamo v presek in od tam se dvigamo zopet nekaj časa strmo in zadnjo tretjino poti pešačimo skoro ves čas položno, ka- kor da hodimo po parku. Za obisk te planinske postojanke je priporočljiva na- vedena pot. H koči pridemo sedaj tudi že z avtomobilom. Foto Pelikan Dr. M. i. 10. 1965 - št. 59 5 DELO TISKARSKEGA ŠKRATA To je ol) neki priložnosti dejal znan slovenski lisec (pi- sec). Država odira (obira). Po uveljavitvi novih pogo- jev gospodarjenja je tudi to podjetje svoje poslovanje te- meljito deformiralo (reformi- ralo). Iz neznanega razloga se je zastrupila z mlinom (plinom). Pri delu so bili strokovnjaki tlačani(plačani). V drugi polovici tega leta predvidevajo v podjetju večje dohodke (dogodke). S tovornjaka so afno (apno) preložili na vagon. Prah (grah) je na naši trž- nici še vedno predrag. Slina (glina) je osnovni ma- terial za proizvodnjo oseke (opeke). Vodni skupnosti je bila ob- činska skupščina potok (po- rok) pri najetju kredita. Mena (pena) je pri gospo- dinjah silno priljubljena. Pomotoma so določili pravo (plavo) barvo. Iz teh razlogov so v turizmu device (devize) vedno bolj cenjene. Obsojen je bil na pet let strogega napora (zapora). Pretepel (pretekel) jo je v rekordnem času. Že po nekaj mesecih zakona ga je žena prvič vagala (va- rala). Na obravnavi je imel odlo- čilno besedo njegov osvetnik (odvetnik). Njuna ljubezen je postajala tečna (večna). Z velikim užitkom je poje- del omaro (obaro). Na banket je prišla gola (gala). Vlado Smeh SANDA LAIVGERIIOIZ MOJ ZAČETEK V CELJU (iNaduljevanje s 4-. strani) rovnic i/ Salenia, kjer sem igrala Abigul; ker je bila to moja |)rva predstava v življenjn, je bilo tiuli i'elje prvo mestt), kjer sem goslo- vala. Živo se š(; spominjam,»- kako sein bila vznemirjena. — Ali ste morda ob prvih dveh nast()|)ih doživeli kaj zanimivega;' — .Nezgoda, ki se je pripetila eki- pi ;Budilnika na poti V Celje, ni >ila kaj posebnega, vendar nas je vznemirila. Nekaj kilometrov pred C eljem se nam je pokvaril avitobus, pa je kazalo, da ne bomo prisi)eli pravočasno na predstavo. Toda po zaslugi Ijuluv.nivih avtomobilistov (po večini ct^jske registracije), ki so sprejeli novopečene ;;avtostopar- je«, narn je uspelo, da smo v manj- ših skupinah le prišli do cilja, celo s kostumi, medtem ko smo avtobus, tehnično osebje in dekor pustili na cesti. Čeprav smo predstavo jiričeli s polurno zamudo, smo bili srečni, da smo vsei tri predstave odigrali pred simpatično celjsko publiko. — Ce bi sami izbirali skupino za nastop v Celju, kakšno bi si izbrali in kaj bi želeli pokazati? — Prepričana .sem, da bi bili Celjani dober avdi;torij za glasbeni- nike kot so zagrebški jazz kvartet, čeprav so jih že iwshisali. Žal mi je. da celjsko občinstvo ni moglo videti mojih kolegov in mene v ko- mediji in musicala. Poljubi me Kato, Ljubimci divjega zapada .ali vSIadki Irmi, kjer sem nastopala z velikim veseljem. — Kaj sodite o obiskovalcih prvih dveh prireditev? — Čeprav menijo, da je obvezno hvaliti občinstvo tistega kraja, kjer gostujete, nilcar, prosim vas, ne jemljite tole kot lažni kompliment: ekipa Bndilnika je prepričana, da nikoli pri svojih več kot petdesetih predstavah ni imela intelig<'ntnej.še publike kot v Celjn. Za to predsta- vo je še posebej važno sodelovanje z oWinstvom in zato se nam z(I(> predstave Bndilnika v Celju do- slej najuspešnejši^. Bč RAZBOJNIK GUZAJ - 65 - »Jaz tudi, še kako rad! Kako bi se od srca smejal, če bi ga videl bingljati na vrvi! Človek ima toliko dela in skrbi, noč m dan nima miru, pa da bi mi hudît še tiste bore tolarčke ukradel, ki sem si jih pristradal takorekoč!« Orožnik se je nasmehnil, krčmar je bil debel kakor svinja pred furežem in prav nič podoben stradežu. Potem se je oglasil še Miha: »Jaz se pa Gvizaja prav nič ne bojim. Še rad bi, ko bi pri- šel k meni. Drugega mi tako nima v^eti kakor babnico, tisto mu pa sam pol ure daleč nesem nasproti, če mi obljubi, da jo bo zagotovo maral!« Vsi so se smejali, Mihi se je pa dobro zdelo. Potem so jedli, mož iz kota je naročil še šentjanževca. Tr- čili so vsi vprek: Naj hudič kaj kmalu vzame Guzaja! Prav dobre volje so bili. Škoda, da je že tako pozno. Ko so se končno le dvignili, je že mesec svetil. Koš na ramo, vile v roke, ženska cekar in marelo, in so si segli v roke. Miha že dolgo ni jedel pečenice, sploh ne kaj zelo mast- nega, pa se mu je začelo kolcati. že dolgo ni bil tako židane volje. Na pos je že zdavnaj pozabil. Samo smehljal se je pred- se in hitel točiti in piti. Onadva sta bila pustila še najmanj pol litra! Orožnik je tudi še malo posedel. Od kod pa sta bila onadva, ali jih Miha kaj pozna? »Kaj bi jih ne! Saj sem mu stric!,« je'rekel Miha. Orožnik ni več naprej spraševal. Devet bo vsak čas, jutri bo treba spet v patruljo, ta preklicani Guzaj podnevi in ponoči, naj ga sto vragov! Primojdunaj, spat grem!« Miha je bil zdaj čisto sam v gostilni. Pil je, plačati pa ne bo nič treba. Nečak je vse plačal. Pa vkljub temu iz navade segel s palcem in kazalcem v žep na telovniku. Prvi trenutek sam sebi ni verjel in je potipal še enkrat, pogledal, kaj je za- grabil: V roki se je svetil — goldinar! Jejhata, jejhata, kje si se pa ti vzel naenkrat? Ozrl se je okrog sebe, nikogar ni bilo. In je hitro izpil še ostanek iz kupice, si obesil Mrželj okoli vratu in se po prstih pokradel iz gostilne. 13. poglavje, LJUBEpN JE BILA, LJUBEZEN ŠE BO Barhka se uči nemško. Tudi v majhni škatlici je lahko veli- ka sreča, če hi bili Vi za možitev godno dekle, — za koga bi se odločili, za bogatega tepca ali za normalnega razbojnika? Pekel in nebesa na enem kupu. Sploh je to zelo žalostno poglavje in naj ga tiste naše cenjene bralke, ki so mehkega srca in slabih živcev, nikar ne berejo. i Guzaj in Barbka sta se z vlakom peljala v Nemški Gradec. Barbki je bilo v.se čisto novo, nikdar še ni bila tako daleč od doma in železnice v svojem življenju sploh še ni bila videla iSkoro strah jo je bilo od naenkrat toliko vsega novega. - 66 - Že začelo se je narobe. Ko sta prišla v Poljčane na kola dvor, jo je Guzaj pustil čisto samo pred postajo in nekam izgi- nil. Sicer je bilo tam mnogo ljudi, ki so bili menda tudi name njeni odpotovati, poznala pa ni nikogar med njimi. Nihče se ni zmenil zanjo, kar prerivali so se med seboj, prenašali in pre- stavljali svoje kovčke in košare, vsem je bila v napotje, ni ve- dela, kam naj se dene, njen fant pa kakor da se je vdrl v zem Ijo, nikjer ga ni bilo. Naenkrat ji je prišlo, da bi se najraje vrnila, — skoro zajokala je od tesnobe. Takrat pa je s šent- jurske strani zabrlizgalo, da je šlo človeku kar skozi kosti, po- kazal se je črm dim, začulo ropotanje kakar da je potres, ho- tela je že pobegniti, ko jo je prijel za roko njen Francak, na- enkrat se je vzel od nekod. Globoko se je oddahnila in se mu nasmehnila, vse je bilo spet dobro. »Kje si pa bil?« Naj bo pripravljena, treba bo hitro vstopiti, vlak ne čaka- Pošast je pripeljala mimo njih, se ustavila, pa sta zlezla po ne- rodnih stopničkah v hišo na kolesih, komaj sta se dobro used- la, je pošast že spet zabrlizgala, hiša se je stresla, cuknilo je, postaja, drevesa, grmovje, brzojavni drogovi so se začeli pre- mikati, sukati se okoli nje, — peljali so se! Vedno hitreje je šlo, Barbka se je trdno oprijela okenskega okvira, Francak se ji je pa smejal! Skoro užaljena je bila, njemu je seveda lahko, on je y^ega tega že navajen! Ko je ivlak čez nekaj časa začel voziti spet počasneje in se končno ustavil, je Barbka hitro segla po cekarju in hotela vsta- ti, pa niso še bili v Gradcu, šele čez dve uri bodo tam! Njive, travniki, gozdovi, hiše, cele vasi so letele mimo njiju, Barbki se je zdelo, da se ji sanja, kar omamljena je bila in samo skozi Okno je gledala, ljudje na polju so, ko je vlak vozil mimo njih, za hip prenehali z delom in so ji prijazno mahali z roko, ona jim je mahala nazaj, — vsa srečna je bila in še malo se ni spomnila, kako je bila pravkar še malodušna, da je hotela celo p>obegniti domov. Kako bi ji bilo žal! Zdaj je bilo vse dobro in lepo in njen Francak je bil ob njej in sta se pogovarjala, bila je srečna kakor še nikoli. V Gradcu pa tako visoke hiše in tako široke ceste in toliko ljudi, toliko ljudi! Kaj le imajo danes, da jih je toliko? Fran- cak ji je pojasnil, da je v mestu pač vedno tako. In vsi govori- jo po nemško, prav nič jih ne razume, kaj žlobudrajo, sam hovderhovder in jou jou, in njen -Francak z njimi prav tako! Pogledala ga je od strani, — saj res ni skoraj nič drugačen od njih, še gamsovo brado so imeli skoro vsi na klobukih prav tako kakor on! In liovder hovder kar naprej, da so jo. že ušesa bolela od njega! In toliko kočij in gospode v njih, gospe in gospodične so bile vse od kraja Skoro tako lepe kakor Mati bo^ja na Prevorju, nekatere pa še lepše! Najbolj so jo zanimale trgovine. Cesa vsega tu ni bilo v izložbah! Kar si le more člo- vek na tem svetu izmisliti. Nikdar bi .si ne bila mogla predstav- ljati, da je na svetu toliko in tako krasnega blaga. Bogati so. Ni se mogla odtrgati od izložb, kar naprej bi bila samo gledala - 67 - in gledala, Francak jo je moral za roko vleči naprej. Saj bosta imela še potem dovolj časa, se ni treba bati. Smejal se ji je, ko ga je hotela s prosečim pogledom še za trenutek zadržati. Potom sta šla k foto- grafu. Francak je na vsak način hotel, da se skupaj slikata. Spet hovder hov- der najprej Francak, po- tem se ji je slikar silno prijazno nasmehnil in prikimal, nekam zginil, se spet pokazal, hovder hovder Barbki, ki ji je bilo seveda silno nerod- no, da nič ne razume, po- tem je fotograf nekoga poklical in je prišla žen- ska, ki ji je najprej rekla gnedige, pa je posegel Francak vmes in rekel Barbki, naj gre z njo in si obleče krinolino, taka je zdaj moda, Barbki ni bilo čisto nič po volji, pa je nazadnje le storila, ka- kor ji je bil rekel. Slikar- ka jo je peljala v majhno sobico zadaj, tam je bila že pripfavljena tista širo- ka reč, ojojo, sama bi je Barbka nikoli ne spravila nase, pa ji je pomagala slikarjeva žena, ta je znala malo po naše, kakšno besedo in še tisto Itako nekam smešno, pa sta se nazadnje ile nekako spora- zumeli. In še broško za na ovratnico ji je posodila, da bi bila lepša. Francak je vzel v roko viržinko, cigarete so bile takrat samo za pastirje na paši, ki so si jih zvijali kar iz koruznega ličkanja. Potem je fotograf naravnal tisto škatlo na treh nogah, dvignil prst, se pokril s črno ruto, pa spet zlezel ven, stopil k njima, Francaku naravnal komolec, Barbikino desno roko po- ložil ђгапсаки okoli rame, se spet šel pokrit, še enkrat dvignil prst, rekel hovder hovder in že jo bilo gotovo. Tonkšen, se jima je še en-krat nasmehnil, Francak je vzel iz žepa goldinar in mu ga dal in rekel pit čem, pa sta bila spet zunaj. In zavila v go- stilno. Oba sta bila že pošteno lačna, tisto kuro, ki jo je bila Barbka spekla za popotno, sta bila že na vožnji obrala, zdaj —, 68 — jima je obema že pošteno spet krulilo po želodcih. Ce bi tudi vi kdaj prišli v Gradec, si lahko zapomnite, svinjski pečenki in solati se po nemško reče hovder hovder. In če vas vprašajo, če boste kaj pili, recite jou jou. Ko sta se podložila, sta šla pa še malo po mestu okrog. V parku sta sedla na klopco, pa je vpra- šala Barbka Francaka, kaj pomeni gnedige, to ji ni in ni šlo iz glave in ji dalo miru, pa ji Francak razložil, da je to toliko kot milostiva gospa. Hihhihi, se je Barbka na ves glas smejala! Francak pa z njo, hahahaha! Potem ji je pa rekel, naj ga tukaj malo počaka, da bo takoj nazaj. Nič kaj rada ga ni pustila, med vsemi temi jou jou. Pa je kar šel in se res še dosti hitro vrnil. Sedel je nazaj k nji, čisto tesno, da je bilo Barbki kar nerodno, ko so ju vsi videli. Potegnil je nekaj iz žepa, nekaj majhnega, v svilen papir zavitega. »Ce uganeš, kaj imam tu, pa bo tvoje!« »Kako bi le uganila! Pokaži, če hočeš, kaj posebnega že ne more biti!« Pa je zanalašč prav počasi odvijal, ko je videl, kako jo ima radovednost. Nazadnje se je le prikazala iz papirja rdeča škat- lica, v njej je bilo par uhanov, zlatih, z rdečimi kamenčki! »Na, to je pa tvoje, imej jih za spomin name...«, je poti- h«ima rekel. Kar ostrmela je, nič ni mogla hitro ziniti, šele potem se ji je utrgalo iz grla: »Oh, kako so lepi! Meni si jih kupil? Kaj si ob pamet, da tako zapravljaš denar?!« In se je hitro ozrla okrog sebe, če jo kdo gleda, in pri be- lem dnevu sredi mestnega parka krepko poljubila Francaka na usta. On jo je pa močno stisnil okrog pasu. Potem sta pa morala iti, zadnji vlak odpelje še malo pred osmo. Nakupila sta hitro še nekaj drobnarije, cigare za očeta, na, kolodvoru sta še malo posedela v gostilni, Francak je naročil pivo za oba, pa ga Barbka še nikoli ni bila pokusila in ji ni- kakor ni ugajalo. Sploh je bila že nestrpna, preveč vsega tega je bilo novega zanjo, zdaj bi bila rada spet že doma. Roko je držala kar naprej v cekarju, otipavala je škatlico z uhani, rada bi si jih bolj natanko ogledala, pa si tukaj ni upala. Gneča še veliko večja kakor v Poljčanah, pa sami hovder hovder. Končno je le prišel vlak za Celje. Barbka je bila od vseh novih vtisov in od nevajene hoje po trdem mestnem tlaku vsa ubita in je z glavo na rami svojega ljubega kmalu trdno zaspala. Bila je že pozna noč, ko jo je pred Poljčanami Francak s težavo predramil in sta izstopila. Seveda jo je potem spremil do doma. Rekel je, da za dekle sploh ni varno ponoči zunaj, kaj pa, če bi jo Guzaj kje dobil, ali se ga nič ne bbji? Dokler je on z njo, se ničesar na svetu ne boji! Pot iz Poljčan do Bistriške grape se vleče... ŠE DANES NAROČITE CELJSKI TEDNIK i 1. Í0.19 5-št.59 6 TABIMO TAS NA IZLBTR: POSEBNA UGODNOSTI kOLERTIYI IN INDITIDUALCIl Posebna mgodaost za lakljmček te- zone! 2.đneTiii WEEKEND IZLETI T BUDIMPEŠTO. Cena aranžmana dia 20.800 po osebi vključno stroški pot- nega dovoljenja. ^-dnevni WEEKEND IZLETI V BRATISLAVO. BRNO In DUNAJ. Cena aranžmana din 29.000 po osebi. 1. novembra obisk groba talcev v GRAZ-u. Cena din 4,500 din po osebi vključno potni list. Prijave do vključno 5. oktobra 1965. 2. V času od 20. do 31. oktobra 1965 krožno potovanje po Sredozemlju z motorno ladjo »ISTRA«. Prijave do 20. septembra 1965. 3. GRADBENIKI — strokovna ekskurzija v ITALIJO v oktobru. 4. Mednarodna gradbena razstava v LON- DON-u. 8-dnevna strokovna ekskurzija grad- benikov. Prijave do 16. oktobra 1965. KOMPAS CELJE prodaja vse vrste vozovnic za tu in v inozemstvo, posreduje v najkraj- šem času nabavo potnih listov in vizumov, nienja devize in daje vse informacije za Vaša potovanja v tu — in Inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajih. KOMPAS CEUE obvešča vse stranke, da Je v času sezone poslovalnica odprta od 7,30 do 18,00 ure. Pred vsakim potovanjem ali Izletom obi- ščite turistično podjetje KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 tel. 23-50 • PRODAM t Pralni stroj »Gripo« s centrifugo in kuhinj- sko kredenco prodam. Žalec 64. Motorno kolo znamke »Zündop« 200 ccm po- ceni prodam. Zupane, Pečovje 9, Store. Kobilo prodam. Jože Vaš, Zg. Hudinja 11, Celje. Mlado kravo, dobro mlekarico prodam.- Go- lež. Brezova pri Vojniku. Fiat 750 brezhiben proda ugodno ing. To- mič, Celje, Kersnikova 1. Štedilnik TOBI — desni in trodelno oiparo za prehrano prodam. Celje, Ipavčeva 16, levo spodaj. Dobro ohranjeno trodelno omaro, mizo in dva slola prodam ugodno (35.000). Naslov v upravi lista. Dobro oliraiijeno spalnico in samsko sobo prodam ugodno, testen, Starihova ulica 3 (ob Kersnikovi ulici). Dobro uhranjen moped »Colibrí« prodam. Vprašati pri Pirnat, Ostro/Jio 17. Večje sode, sadni mlin in sadno stiskalnico proda Pepea Pevec, S torb 6. _ Spalnico-, italijansko otroško kolo »Quadrigo^« samotno sobno peč in ^ peč za žagovino prodam. Turnšek, Kersnikova 36/1. Stroj /.a izdelavo cemcntne strešne opeke pro- dam, Pilih, Celje, Trnovljc 182. Kravo z novim mlekom prodam. Ignac Fi- javž. Lipa 4, Frankolovo. • KUPIM Kozolec kupim. Anton Ribič, Dol 7, Šmarje pri Jelšah. Dobro ohranjen ročni motorni okopalnik 4—6 ks kupim. Jože Gor.šek, Frankolovo. Konjsko vprego kupim. Rečica 36 Laško. Staro hišo nedograjeno ali novo, po možnosti z vrtom-(lahko jc tudi već zemlje) v Ce- lju, Šempetru, Polulah, Laškem, Rimskih Toplicah kupim. Naslov v upravi lista. • STANOVANJE Na stanovanje sprejmem štuclcnlko, ki bi nu- dila instrukcije elijakinji 8. ra/.reda. Smr- ček, Celje, Trg Oktobrske rvolueije 3/II1. Enosobno stanovanje s centralnim ogreva- njem v Beogradu, zamenjam za Celje. Po- nudbe na upravo lista pod šilro »NOVO« Dijakinji nudim stanovanje. Naslov v upravi lista. • Neopremljeno ali opremljeno sobo iščem. Naslov v upravi lista. i • ZAPOSLITEV Sprejmem frizersko pomočnico z večletno prakso. Nastop službe takoj. Cesalnica Štuklek, Celje, Cesta na grad 4. Sprejmem kmečko zaposlitev, tudi v višin- skih predelih, najraje v okolici Dobrne, Velenja ali Slovenjgradca. Naslov v upravi lista. Iščem gospodinjsko pomočnico k dvema otrokoma. Nastop službe takoj. Plača dob- ra. Ing. Znidaršič, Žalec, četvorček III. • RAZNO Odstppirh mesto za avto Zastava 750 — do- bava v novembru. Naslov v upravi lista. Sončna očala vrnite prosim v pasažni trafiki. Otroka vzamem v oskrbo. Lebarič, Šmarje pri Jelšah. Ločenec (40) let, ne po svoji krivdi, lastnik nove enodružinske hiše (garaža, avto) z vrtom, v lepem obmorskem kraju, želi spoznati dekle do 30 let. Ločenke niso iz- ključene. Pismene ponudbe s sliko pošljite upravi Usta pod šifro »JESEN«. • KINO KINO »SVOBODA. ŠEMPETER V SAV. DOLINI Od 2. do 3. oktobra 1965 — »ZAPELJANA IN ZAPUŠČENA« — Italijanski film. 5. oktobra 1965 ^ »ZADNJE JEZDENJE V SANTA CRUZ« — zah. nem.ški CSP film. 7. oktobra 1965 — »NARODNI POSLANEC« — domači film. KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 2. do 3. oktobra 1965 — »MAČKA PRO- ZI KREMPLJE« — francoski film. 6. oktobra 1965 — »POJTE Z NAMI« — Ita- lijanski film. KINO »BOHOR« KOZJE Dne 2. do 3. oktobra 1965 — »DVOBOJ NA SONCU« — ameriški barvni film. ^ KINO »DOM« GORNJI GRAD Dne 2. do 3. oktobra 1965 — »SAFIR« KINO KZ KOAANJEVICA NA KRKI Dne 3. oktobra 1965 — »ZADNJI VLAK IZ GUN HILDA« — ameriški film. ^ KINO SEKCIJA DPD »SVOBODA« BRE- STANICA Dne 2. do 3. oktobra 1965 — »SAMSON PROTI NASILNEŽEM« — italijanski film. 6. oktobra 1965 — »APARTMAN« — ame- riški film. 7. oktobra 1965 — »ŠVEJK V RUSIJI« - sovjetski film. KINO »SVOBODA« STORE Dne 3. in 4. oktobra 1965 — »WINETOU« — jug. nemški film. KINOSEKCIJA PD »JELKA« NAZARJE Dne 2. in 3. oktobra 1965 — »KAM S TRUPLOM« — italijanski film. 6. oktobra 1965 — »DRAGA OSTANI Z MENOJ« — nemška glasbena revija. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 1. oktobra 1965 ob 19.30. uri: F. Sehiller: DON CARLOS. Premiera. Pre- mierski abonnta in izven. Vstopnice so v prodaji dan nred predstavo od 17. do 18. ure, na dan riredstave oa dve uri pred začetkom. Sobota, 2. oktobra 1965 ob 19.30 uri: F. Sehiller: DON CARLOS. Sobotni abon- nja In izven. Vstopnice so v prodaji dan pred predstavo in na dan nredstave od 17.30. do 19.30. ure. Nedelja, 3. oktobra .1965 ob 10. uri: F. Schiller: DON CARLOS. I. nedeljski dopoldanski abonma (šolski) in izven. Vstop- nice so v prodaji dve uri pred pričetkom predstave. Torek, 5. oktobra 1965 ob 19..^0. url: F. Schiller: DON CARLOS. Torkov abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago. Sreda, 6. oktobra 1965 ob 15..Î0. uri: F. Sehiller: DON CARLOS. II. šolski po- poldanski abonma in izven. Četrtek, 7. oktobra 1965 ob 19. uri: F. Schiller: DON CARLOS. III. šolski abon- ma in izven. Petek, 8. oktobra 1965 ob 15.30. uri: F. Sehiller: DON CARLOS. I. šolski po- poldanski abonma in izven. Nedelja, 10. oktobra 1965 ob 10. uri: F. Sehiller: DON CARLOS. III. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 10. oktobra 1965 ob 19.30. uri: F. Sehiller: DON CARÈOS. Nedeljski ve- černi abonma in izven. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 2. do 9. 10. 1965 CIRIL UMEK, veterinar, Celje Kersnikova 37 (vogal Kersnikove in Dečkove ceste) TÜMSTIÍIVE OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPAPCITETAH V vseh krajih na Celjskem turističnem pod- ročju je dovolj prostora, razen v zdraviUščii Dobrna in Rogaška Slatina, kjer sta obe zdravilišči zasedeni, je pa v hotelih in pri zasebnikih tudi v teh dveh krajih dovolj prostih mest. KOPANJE V ZDRAVILIŠČIH Celjska turistična zveza sporoča, da je vsak dan moi^no kopanje v pokritih bazenih in kabinah v Laškem in na Dobrni. VARČEVALCI VSI, KI BOSTE'V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. OKTOBRA VLOŽILI PRI KOMUNALNI BANKI CELJE ALI NJENI PODRUŽ- NICI CELJSKI MESTNI HRANILNICI ALI EKSPOZITURAH V 2ALCU, MOZIRJU, LAŠKEM, ŠENTJURJU, ŠMARJU PRI JELŠAH, SLOV. KONJICAH ROGAŠKI SLATINI, SEVNICI IN BREŽICAH VSAJ 50.000 DINARJEV IN TA ZNESEK VEZALI NAJMANJ ZA DOBO 12 MESECEV, BOSTE PRIŠLI V POŠTEV PRI NAGRAD- NEM ŽREBANJU VEZANIH HRANILNIH VLOG, KI BO V ME- SECU NOVEMBRU TEGA LETA NAGRADE: 1 pralni stroj 4 šivalni stroji 2 sesalca za prah 4 tranzistorji 6 volnenih odej 3 mlkserjl 2 gramofona 3 Jedilni pribori Skupaj 25 nagrad v vrednosti 1,000.000 din VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 5,5 DO 7,5 7o. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KO- MUNALNI BANKI CELJE, KJER SO ZA VAS VARNO IN KORISTNO NALOŽENI! KOMUNALNA BANKA CELJE Po sklepu delavskega sveta obrtnega podjetja »Usluge« Pol- zela razpisujemo delovno mesto Raeunovodje Pogoji: vSrednja strokovna izo- brazba z vsaj triletno prakso ali višja strokovna izobrazba. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih. Prošnje po tem razpisu sprejemamo do 13. 10. 1%5. »Zavod za medicinsko rehabi- litacijo — Zdravilišče Laško raz- pisuje po sklepu DS JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila ŠKODA 445 in mopeda TOMOS - COLIBRI ог Vozili sta vozni. Licitacija bo v Zdravilišču Laško 9. 10. /965 od 9. do 10. ure za družbeni sektor, kolikor ne bo interesentov pa za zasebni sektor.« OBVESTILO Vse profesorje in absolvente DR- 'AVNE DVORAZREDNE TRGOV- SKE ŠOLE v Celju, letnikov 1924/25 j)josinio, da sporoče svoje naslove, pismeno ali ustmeno, pripravljalne- mu odboru za srečanje ob 40*letnici mature tov. Anici Pavšič — Tovor- nik pri Mladinski turistični posloval- nici »Popotnik«, Celje Titov trg 3/1. IZLETNIK 0 L^ .J Íj p li T N I K vam nudi vse turistične usluge in vas vabi na Izlete In potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo s turističnimi avtobusi: DUNAJ — 3-dncvno avtobusno potova- nje v oktobru, prijave sprejemamo do 5. ok- tobra, pohitite s prijavami. GRAZ — 1-dnevno avtobusno potovanje na spominsko svečanost k spomeniku žrtvam fašizma dne 1. novembra 1965, Odhod iz Ce- lia bo ob 6.00 uri zjutraj v smeri Maribor— Šentilj—<;raz. Po prihodu bodo udeleženci prisostvovali komemoraciji na pokopališču, nato prosto za individualni ogled mesta. Ob 16.30 uri odhod iz Graza s prihodom v Celje ob 20.00 uri. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 5. OKTOBRA 1965. CENA PO OSEBI JE 4.000 DIN. BUDI.MPESTA — dvodnevni avtobusni izlet za kolektive in posameznike, cena po osebi je 17.500 din, zahtevajte program in pohitite s prijavami. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, 3-dnevno potovanje z avtobusom dne 28. XI. 1965. Cena po osebi Je 26.000 din. Prijave sprejemamo do 25. X. 1965. DUNAJ — PRAGA — LIENZ, 4-dnevno po- tovanje z avtobusom, dne 28. XI. 1965. Cena po osebi je 38.200. Prijave sprejemamo do 25. X. 1965. DOLOMITI — GARDSKO JEZERO — VE- RONA — BENETKE, 3-dnevna avtobusna po- tovanja za kolektive in posameznike, prijave sprejemamo do zaključnega števila prijav- IJencev. TRST in BENETKE, stalni enodevni in dvodnevni avtobusni izleti za kolektive m posameznike. DOLENJSKA — BELA KRAJINA — GO- RIŠKA in SLOVENSKE GORICE vas vabijo na trgatev. Organiziramo po želji eno ali dvodnevne izlete za kolektive. Vabimo vas na jesenske izlete na Gorenj- sko in preko Vršiča v dolino Soče ter na Plitvička Jezera. IZLETNIK prodaja vozne rede za promet- no sezono 1965/66. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. IZLETNIK rezervira liotelske sobe, kabine na ladjah, rečne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. Programe potovanja ~ zahtevajte v našem oddelku In poslovalnici v Velenju, ki spreje- majo tudi prijave! Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter v poslovalnici Velenje. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje Obvestilo Podružnici Šmarje pri Jelšah in Laško se s 50. 9. 196J ukineta, zato naj se stranke od tedaj dalje v svojih zadevah obračajo ua Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje, na katerega so s 1. 10. 1965 prenešeni vsi posli za ta območja. DVA GOMILSKA PROBLEMA VODOVOD Ш IGRIŠiE Gomiljani so v splošnem ni^redni ljudje, ki sami mnogo žrtvujejo za napredek svojega kraja. Tako so si s pomočjo občme uredili vodovod, v zadnjem času pa si gradijo tudi z delnim samoprispevkom razširjeno asfaltno cesto, ki se odcepi od ma- gistrale ob novem hotelu »Košeni- na« in vodi skozi kraj v Zgornjo Savinjsko dolino. Ko se v komunali vse tako lopo odvija, se tembolj za- čudiš, da se dve pomanjkljivosti pri šoli ne premakneta z mesta. Tako šola še danes nima vodovoda in mo- ra zajemati vodo iz nekoliko odda- ljenega, na pol preperelega in vse- kakor nehigieničnega vodnjaka, če- prav gredo vodovodne cevi le nekaj metrov mimo šole v farovž. Čudno je to, posebno ker bi se morali za- vedati, da so ogroženi ob nezdravi pitni vodi predvsem otroci. Občina je sicer že pripravila določeno vsoto za ureditev šolskega vodovoda, ven- dar pa/ je ta dotacija za popolno ureditev nezadostna. Pravijo tudi, da imajo v zadnjem času težave pri nabavi cevi in drugega materiala. Drugo pa je pomanjkanje šolskega igrišča. V glavnih odmorih in pri te- lovadbi se otroci gnetejo kaf med šolo in župnijsiko ograjo, ki meri le toliko, da pride na vsakega otroka po dva kvadratna metra prostora. Ob šoli bi bil sicer pripraven pro- stor, ki bi učencem nekako ustrezal. Prostor je tostran cerkvenega obzid- ja, dal bi se pa ob dobri volji lepo urediti. ^ Prepričani smo., da bodo Gomilja- ni rešili ugodno, kakor vse druge,' tudi ta dva šolska problema v korist svojih šolarčkov in da bodo o tem sklepali tudi sami starši na roditelj- skih sestankih, sam sklep pa pre- nesli na zbore volilcev, ki bodo to zahtevo staršev gotovo podprli in potrebno ukrepali. M. Ck PRAZMK VRANSKEGA 22. septembra so na Vranskem praznovali krajevni praznik. Ob tej priložnosti je bilo več prireditev in tekmovanj. Tako so se pomerili .šahisti, kegljači in nogometaši. Tek- movanja pa glede kvalitete niso najbolj uspela.'Nič kaj dosti boljša niso bila kot navaden trening. Mor- da so bile najboljše tekme mope- distov. Še sreča, da je bil dež, kajti izgo- vor - krivo je slabo vreme — lei>o zveni. (TLJSKI CENE ŠE ZMERAJ VISOKE Te dni je celjska tržnica lopo preskrbljena. Primanjkuje |)rav/a- prav ničesar, le cene so še razmero- ma visoke. Poceni pa j(; grozdje, ga ])го(1ајајо po 1()0 do 220 di-, farjev kilogram. Slive; držijo ceno: 220 dinarjev, medtem ko so jabolka ^•duj že nekoliko cenejša. 1">0 do 150 mlinarjev kilogram, llruške proda- jajo po 130 do ISO. bresk-u" pa so po 200 do iOO dinarjev kilogram, ze- '^-iijave je tudi dovolj. vSolato pro- ^'ajujo po 120 do 200 dinarjev, ku- 'Harice za vlaganje so po 530 do ''^'O. navadne pa po 120 do 140. Na jržnici je tudi nekaj več paradižni- kot prejšnjt; dni, stročji fižol pa gre h koncu. Ko smo na tržnici povprašali, ka- Agr()|)romet preskrbuje tržnico zelenjavo, .smo zvedeli, da proda- jajo v svojih prodajalnah v glav- nem ne tako hitro pokvarljivo bla- «o. kar je i)ravzaprav razumljivo. Teže pa bi bilo, če bi kdaj zatajil privatni sektor. Takrat gos|)odinje u(> bi skuhale dobre juhe. NASVETI Ce ste belo perilo likali s prevročim likal- nikov in jo nekoliko zarumenelo, ga takoj po- ložite mod dve vlažni krpi in ga prelikajte z zelo vročim likalnikom. Ce tkanina ni pre- več po.škodovana, bo rumeno mesto' čez čas spet belo. Sledove muh z oken ali ogledal boste nai- laže odstranili z vodo, ki ste ji primešali malo amonijaka. Ce vam je mrčes umazala kovinske predmete, boste madeže odstranili s ipiritom; s tkanin т mlnčnim kisom in s poiiranega pohiStva z gazo. ROJSTVA POROKE SMRTI ŠENTJUR V preteklem tednu so se: Poročili: Radoslav Palir, študent iz Šentjurja in Ljudmila Prebil, medicinska se- strsT iz Crnolice; Jakob Petek, delavec iz Vo- dul in Irmina Kožar, delavka iz Vodul; Franc Seničar, žgalec iz Bovč in Jožefa Hohler, či- stilka iz Laz pri Dramljah. Umrli: Gajšek Alojzij, kmetovalec iz Goričice (83); Franc Pilko, delavec iz Drago- mile (22); Janez Regoršek, socialni podpira- nec iz Nove vasi (84); Helena Krajne iz Ve- zovja (78); Obrez Marija iz Žegra (82). LAŠKO Poročili: ZabukovSek Marjan, usluž- benec iz Laškega in Kokol Marija, uslužben- ka iz Laškega; Senica Stanislav, šofer iz Glo- bokega in Kramaršek Karolina, natakarica i7 Lokarij pri Šentjurju; Hrastnik Anton, poljedelec iz Paneč in Plahuta Ivanka, delav- ka iz Paneč. U m r 1 i : Senica Apolonija, gospodinja iz Senožet (76); Koren Vorina, Frančiška, go- spodinja iz Strmca (73); Rus Marija, gospo- dinja iz Debra (84); Knez Mihael, upokoje- nec iz (68). K o d 11 i : 3 dečki in 1 deklica. Utrujene OČI Nòben obraz, pa če je še tako lep, ne pride prav do izraza, če ima utrujene oči. Ce so oči brez sijaja, veke zatečene in so pod očmi kolobarji, potem je vsaka šminka premalo. Treba je storiti tole: na tilnik položimo ob- logo, namočeno v mlačno vodo, ki smo ji do- dali nekaj alkohola. Ali — na oči položimo brisačo namočeno hladno vodo. Tudi obloga iz kamiličnega čaja je odlična. Ta odstrani tudi kolobarje pod očmi. Nabrekle veke so lahko znak kakšne bolez- ni: nepravilnega delovanja jeter, srca. V la- kih primerih je treba poprositi za pomoč zdravnika, sicer pa si lahko pomagamo ta- ko, da jih obložimo s hladnimi obkladki. Ce so oči rdeče, položite roke najprej v zelo vročo nato pa še v zelo mrzlo vodo jin jih nato položite na oči. Menjujte ta postopek nekajkrat, največ pa desetkrat. Proti rdečim očem pomaga tucU obkladeli iz lipovega čaja. Oteklino z vek pa odstrani tudi tale posto- pek: dva kosa vate potopimo v slano vodo in jih nato položimo na noči. Odličen je tudi surov krompir, ki ga olupimo, narežemo na rezine, eno položimo na gazo in damo to na oči. Tak obkladek pustimo na vekah petnajst minut, nato pa si oči speremo še s kamilič- nim čajem. Vsako jutro si morama oči temeljito splah- niti tudi s hladno vodo. Kdaj pa kdaj jun privoščimo tudi kamilični čaj. Ko si nama- žemo obraz s kremo, posebej pazimo na oko- lico oči. Ker je koža okrog oči nežna, vtremo kremo vanjo samo z vrhovi prstov. Na moč- nem soncu nosite temna očala, ne pa v go- zdovih in na livadah, kajti zelena barva na oči odličho deluje. In končno: jejte veliko zelene solate, špi- nače. 1. 10.1965 - št. 59 7 SLOVENKA? ŽREBANJE OCENJEVALCEV Objavljenih je prvih osem Slovenk, zdaj je na vrsti prvo točkovanje. Izrežite In izpohiitc vseh osem kuponov, nalepite jih na dopisnico in jih pošljite na naslov do 1. oktobra 1965. Med occnjevaici, ki bodo poslali vseh osem kuponov, bomo izžrebali enega brezplačnega naročnika za dobo enega leta. POGOJI ZA NATEČAJ 1. Celjski tednik bo objavljal slike in podatke o Slovenkah do avgusta 1966; 2. Pravico do udeležbe imajo v.se Slo- venke, ki po.šljcjo ustrezno sliko in po- datke (za uredni.itvo tuiH naslov!). Slike naj bodo izrazite (po možnosti od pet do glave), da bodo imeli ocenjevalci laž- je delo; 3. Najbolje ocenjene Slovenke bodo so- delovale na zaključnih modnih in zabav- nih revijah, ki jih bomo priredili v celj- ski okolici in v Celju; po možnosti bodo nastopile hkrati kol manekenke, vseka- kor pa bomo na teh revijah izbrali »Slo- venko 1965/66; 4. Podjetja, ki bodo sodelovala v modni In reklamno zabavni reviji, so pripra- vila praktične nagrade, ki jih bomo raz- delili med zmagovalke posameznih revij, med ocenjevalce in stalne naročnike na- äega lista. O nagradah in razdeljevanju bomo kasneje pisali še več! SODELUJEJO; TRGOVSKO PODJETJE »MODA« 1/. CELJA kot organizator in pokrovitelj modne revije, ki šc ni določilo nagrad, ker pripravlja presenečenja! KOMPAS LJUBLJANA, POSLOVALNI- CA CELJE, ki organizira cenene weekend Izlete v Budimpešto, Bratislavo, Brno ,m DUNAJ ter še vrsto drugih mikavnih iz- letov za posameznike in kolektive, o če- mer lahko bolj podrobno berete v njego- vi rubriki na sedmi strani, a o njegovih uslugah se najlaže prepričate v njihovi poslovalnici v Celju, Tomšičev trg 1, jc pripravil za udeležence natečaja štiri na- gradna potovanja: 1. äestdnevno potova- nje za eno osebo z avtobusom po Italiji, 2. Petdnevno potovanje za eno osebo z avtobusom po Avstriji in Češkoslovaški, 3. Tridnevno potovanje za eno osebo z avtobusom po Avstriji in Češkoslovaški in 4. Dvodnevno potovanje za eno oselio z avtobusom v Budimpešto. 7. SLOVENKA: Gizela VIŠINA: 159 cm TEŽA: 57 kg LASJE: Kostanjevi OCI: Modre NALJUBšE: — ROMAN (POVEST): Pod svobodnim soncem — CVET: Vrtnica — NARODNA PESEM: Ko boš spet ti- ho potrkal — JED: Sadje — OPRAVILO (KONJIČEK): Samotni sprehodi — PREGOVOR: V ljubezni nI razlike 8. SLOVENKA: Valerija VISINA: 165 cm TEŽA: 65 kg LASJE: Kostanjevi: OCI: Modre NAJLJUBŠE: — KOMAN (POVEST): Ptički brez gnezda — CVET: Avrikel — NARODNA PESEM: Nazaj v planin- ski raj — JED: Sadje — OPRAVILO (KONJIČEK): Planinar- jenje — PREGOVOR: Sreča je opoteča KUPON »SLOVENKA« ŠT. 7 TOČKE (od O do 100) Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te nti naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal KUPON »SLOVENKA« ŠT. 8 TOČKE (od O do 100) Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. DVOJNA MERILA O ZNANI ITALIJANSKI IGRALKI GINI LOLLOBRIGIDI DEBATIRA- JO V AMERIŠKEM KONGRESU Ko SO v Britaniji pričeli razprav- ljati o uvedbi evropskega decimal- nega sistema in ukinitvi stopal, pal- cev, unč in funtov, so se zagovorni- ki našli tudi v Ameriki. Oemokratski poslanec George Mil- ler je rekel: »Devetde.set odstotkov ljudi na svetu misli na številke 93 — 71 — 89, kadar sanja o Gini LoHo- brigidi. Vsi ti merijo v centimetrih njene boke in obseg okrog prsi; sa- mo 10 odstotkov računa s stopali in prsti.« * Republikanski poslanec Howard Smith ga je zavrnil: »Meni je Gina všeč prav zato, ker mislim na šte- vilke 27 — 28 — 35. Te številke mi o njej povedo nekaj določenega, vtem ko moram one druge spremi njati v stopala in palce.« Debata še ni končana. Če jo bodo nadaljevali v tem smislu, je zelo verjetno, da bo trajala Še zelo veli- ko — stopal in palcev. TIMESOV OGLAS V Timesu, osrednjem londonskem dnevniku, je bil objavljen takle oglas: »Izobražen aristokrat, osemin- dvajset let, ambiciozen, igralec cro- queta, ribič, muzikant — išče zapo- slitev v politiki.« XRTVE PROMETA BANKINA SE Jè VDRLA .Med vožnjo po cesti II. reda med Krškim in Zadovnikom se je pripetila prometna ne- sreča, ko je voznik dvigala CE 60-92 ALBIN PIRC ob srečavanju s tovornim vozilom CE 61-27 zavozil preve čna rob cestišča. Ko je s kolesi zapeljal na neutrjen rob bankine, se je Ic-ta udrla, dvigalo pa se je prevrnilo. Vo/nik je ostal nepoškodovan, na dvigalu pa je za 400.000 dinarjev škode. ZAVOZIL V JAREK V vasi Gorenje pri Šoštanju je voznik^ o.sebnega avtomobila CE 104-06 BOGOMIL BLA2IC pripeljal v blag zavoj s hitrostjo 70 kilometrov na uro, zaradi česar ni uspel zavoja obvoziti in je zdrsnil v obcestni jan-k. Po jarku je nato peljal še 70 metrov daleč, kjer je trčil v obcestni kamen, od kateiega s je vozilo odbilo in obstalo na stranski ce- sti. Voznik je ostal nepoškodovan, na vozilu pa je za 6Ó0.000 dinarjev škode. Voznik je kazal znake vinjenosti, zato so mu odvzeli kri za preiskavo. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Med vožnjo po cesti 11. reda v Jakobu pri Šentjurju je na gramoznem cestišču iz- gubil oblast nad vozilom CE 15-427 motorist IIINKO BEVC in padel na cestišču. Pri pad- cu je utrpel prelom lobanjskega dna, pretres možganov in se ranil po obrazu. Ker je ka- zal znake vinjenosti, so mu odvzeli v celjski bolnišnici kri za preiskavo Škode na motoi- ju je za 100 tisoč dinarjev! NI NAKAZAL SMERI V vasi Stopče pri Šentjurju je .pred hišo številka 31 pripeljal z vprego FRANC MU- SKATEVC in zavijal na dvorišče gospodar- skega poslopja, ne da bi se prepričal, čc je cesta prosta in pravočasno nakazal smer. Za njim je pripeljal voznik osebnega vo- zila CE 40-66 ANTON GROBELSEK, doma iz Verač in poskušal preprečiti trčenje s tem da je zavil čez obcestni jarek. Pri tem je poškodoval vozilo, njegovi sopotnici URšA GROBELSEK IN AMALIJA TACER pa sta se lažje poškodovali. ZASPAL ZA VOLANOM (Foto: Štefan Borovnik) CIC DEBELJAK: S POTI M HIMALAJO (4) Kako Čuden je občutek zvečer, ko poležemo pod varno streho šotora. Begajoče sence malega ognja kažejo mesto njihovega do- movanja. Stisnjeni pod skalnat previs použijejo pest riža; jutri bo naporen dan. Streha so jim zvezde ali temno nebo monsuma. Smo li kaj več? Smo srečnejši? Ne verjamem. Samo zahtevnejši. Na juriš zavzamemo vaško šo- lo. V prostorih brez inventarja vtepajo upokojeni vojaki v mla- de giave prvo učenost. Koliko genijev je skritih v teh lepih glavah, koliko sanj v živih očeh! Ti bi znali modrost po.staviti na pravo mesto. 2al jih kruti svet potiska v zapuščino očetov in kruto resničnost. Morda je prav, da nikdar ne vidijo napredka. Srečnejši so ob tem, kar imajo; nedosegljivo jim ostane tudi nez- nano. Ostajajo naravni in boga- te i ši so od nas. Andrej je angel varuh. V nje- govi ambulanti, ki jo odpre, kjer je raven svet brez riža, se zvrsti staro in mlado. Verujejo v čude- že, čeprav je pomoč majhna. Po- maga, kjer more in pomoči po- trebnih je veliko. Oči bolnih po- vedo, da zdravi prav. Ozdravijo) ker verjamejo. Zadovoljni so o- boji, naš bara sahib in bolniki. Včasih se še ziblje kaplja znoja na njegovem nosu, pa že cinglja- jo stekleničke in smrdi po medi- cini. Ta duh bo še dolgo vol po teh vasicah. Dež nabija po šotorskem plat- nu; naše sanje, da bo mon.suma kmalu konec, se ne uresničijo. Taborimo v Šagatamu na višini 1.850 metrov, šestnajsti dan smo na poti in nam je v glavnem že skoraj dolgčas. Enolične etape, podobne druga drugi. Globoko pod nami buči reka Tamur, uma- zana in divja. Izračunali smo pre- tok na 450 kubičnih metrov v se- kundi. Hrumenju se včasih pri- druži še drug zvok. Votlo zabob- ni in zdi se, da trepeta pod nami ves hrib. Voda je izpodjedla ska- lo in sedaj jo. silni pritisk vali pod seboj. Penasti greben in viso- ki vodni curki kažejo mesto pre- mikov v strugi. Pa naj opišem današnjo etapo. Spali smo v šotorih na desnem bregu Tamur j a pod vasjo Taple- tok. Trije modri šotori stojijo skoraj vsak dan, ob njih zelena ponjava — sveto mesto odprave, kuhinja in pa s šotorskim plat- nom pokrita gora paketov, so- dov, zabojev in aluminijastih lončkov. V spoštljivi razdalji od tega razkošja gori na desetine ognjev; nosačj kurij'o za kuho in gretje. Ob šestih zjutraj prileze v šotor kičenboj — kuharjev va- jenec in zbudi z besedami: »So- ap, tea!« Tako bujenje je sicer prijetno, vendar nam počasi rab Ija živce. Ob 7. uri se poderejo šotori, pozajtrkujemo in že se oglasi šerpa Ang Tensing s pi- ščalko. Nosači pokret. Drug za drugim se dvigujejo s tal, 35 kilo- gramov se ne dvigne brez pomo- či. Čeprav imamo na tovorih krošnje in naramnice, se jih nih- če ne posluži. Spleten bambusov trak okrog paketa in preko glave je v.se, na čemer visi teža. Imajo bikovske vratove. (Se nadalj.) z vso HITROSTJO v AVTOBUS Na Mariborski cesti se je pred hišo šte- vilka 212 pripetila težka prometna nesreča. Iz Celja proti Vojniku je vodil vprego MAR- TIN ARNSEK. Izza vprege je vozil voznik avtobusa CE 65-78 J02E BEVC, ki zaradi nasproti vozečih vozil, vprege ni mogel pre- hiteti. V tem času pa je s precešnjo hitrost- jo pripeljal voznik kombija LJ 175-74 AV- GUST BARLE in se z vso silo zaletel v zad- njo levo stran avtobusa. Pri trčenju sta se voznik BARLE in njegov sopotnik ASAN DJURIC lažje poškodovala. Materialne ško- de je na kombiju za 600.000, na avtobusu pa za 200.000 dinarjev. S TOVORNJAKOM V SAVINJO Med vožnjo po cesti II. reda proti Solčavi se Je zasebnemu avtoprevozniku JANEZU DREVENŠKU iz Ptuja na ozkem delu cesti- šča vdrl rob. Ko je privozil v zavoj, so se kolesa vdrla na razmočenem delu cestišča in se je avtomobil prevrnil v Savinjo. Voznik in njegov pomočnik sta nepoškodovana zlez- la iz avtomobila, na vozilu pa je za 800 tisoč dinarjev škode. Škoda na tovoru še ni ocenjena, ker je del tovora voda odpla vila. Z MOPEDOM V AVTO Na križišču Mariborske in Dečkove ceste v Celju se je pred dnevi pripetila težka pro- metna nesreča, ko je mopedist PETER UDO- VIC pripeljal z Dečkove na prednostno — Mariborsko cesto in izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila CE 25-98, ki џа je opravljal BORIS PLATOVSEK, domi IZ Zadobrove. Prišlo je do trčenja, pri kate- rem si je mopedist zlomil spodnjo čeljust in dobil pretres možganov ter rane po ob- razu. Na vozilih je za 70.000 dinarjev škode. PREVRNIL SE JE S CESTE Med vožnjo po cesti II. reda med SI. Bi- strico in Podplatom se je bolgarski državljan med vožnjo prevrnil. V naselju Pečica je voznik VLADIMIR JOTOV z vozilom Z-1.54- 8821 zavozil s cestišča in se prevrnil 27 met- rov pod cesto, kjer je obstal na kolesih. Voznik in njegova hčerka sta se lažje po- škodovala, voznikova žena pa težje in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Na avtomo- bilu je za 1 milijon dinarjev škode. TV SPORK!) OI)DO 9. OKTOBUA • TV SPORED OD 3. DO OKtORRA • TV SPORED OD 3. DO 9. OKTOBRA • TV SPORED O Nedelja — 3. oktober: 9.30 Oddaja narodne glasbe (Beograd); 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 Združenje radovednežev — ponovitev mladinske oddaje (Zagreb); 11.30 Cirkuški deček — serijski film (Ljubljana); 12.00 Telesport (do 13.00) (Za- greb); 18.00 Ponovitev oddaje (Zagreb); 19aìO Glasbeni mapzin (Ljubljana); 19.55 Propa- gandna oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 TV kriminalka (Beograd); 21.45 GrindI — serijski lilm (Ljubljana); 22.10 Poročila (Ljubljana). Ponedeljek — 4. oktober: 10.00 TV v šoli — velikomestna tržnica -- raziskujemo minerale (Zagreb); 11.40 TV v šoli: Kisik in CO: (Ljubljana); 17.40 Anglešči- na (Beograd); 18.10 Risanke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Malo za vsa- kogar, nekaj za vse (Ljubljana); 19.15 Teden- ski športni pregled (Beograd); 19.40 Propa- gandna quiz oddaja (Beograd); 19.55 Propa- gandna oddaja (Ljubljana); 20.(X) TV dnevnik (Beograd); 20.30 Prenos iz gledališfa (Ljub- ljana); 21.30 Biseri glasbene literature (Beo- grad); 21.45 Naš teleobjektiv (Ljubljana). Sreda — 6. oktober: 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.40 Govo- rimo ruska — 25. lekcija (Zagreb); 17.00 Uči- mo se angleščine — 91. lekcija (Zagreb); 17.40 Tik-tak: Čudežni gumb — II. del (Ljubljana); 17.55 Pionirski IV studio (Ljubljana); 18.25 . . .; 18.45 Opera skozi stoletja (Ljubljana); 19.15 Filmski pregled (i^jiibljana); 19.45 Pro- pagandna oddaja (Zagreb); 19.55 Propagand- na oddaja (Zagreb); 19.55 Propagandna odda- ja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.20 TV obzornik (Ljubljana); 20.30 Danny K^íve vam predstavlja (Ljubljana); 21.20 Kuj- tiirna panorama (Ljubljana); 22.00 Zadnja po- ročila (Ljubljana). Četrtek — 7. oktober: 10.00 TV v šoli (Zagrçb); 11.00 Tečaj angle- ščine — ponovitev (Bc(^rad); 16.10 TV v šoli: Kisik in CO- — ponovitev (Ljubljana); 17.40 Oddaja za otroke (Beograd); 18.2.5 TV obzor- nik (Ljubljana); 18.45 Po Jugoslaviji (Beo- grad); 19.10 Novosti iz arhiva porla (Ljub- ljana); 19.40 Mladinski tednik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20..30 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.40 Albert Popler: Sultan — TV komedija (Ljubljana); 21.40 Iz sodobne polje lirike (Ljubljana); 21.50 Zadnja poro- čila (Ljubljana). Petek — 8. oktober: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.40 Govorimo rusko — 26. lekcija (Zagreb); 17.00 Učimo se angleščine — 92. lekcija (Zagreb); 17.30 TV v Soli (Zagreb); 18.00 Mendov spored (Za- greb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Človek in proizvodnja (Ljubljana); 19.15 Pe- ščena ura (Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 Doba svinga — ameriški film (Ljubljana); 21.10 Zadnja poro- čila (Ljubljana). Sobota — 9. oktober: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 15.00 Pariz: Nogo- metno srečanje Francija : Jugoslavija (Evro- vizija); 17.40 Kje je, kaj je (Beograd); 17.55 Zoki Poki: Lutkovna oddaja (Skopje); 18.10 Vsako soboto (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 MakarenkorStehlik: Zasta- ve na stolpih — Serijska igra za mladino (Zagreb); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.20 TV obzornik (Ljub- ljana); 20.30 Opatija 65 — festival zabavne glasbe (Ljubljana); 22.00 Druga plat medalja — humoristična oddaja (Beograd); 22.45 Re- zerviran čas (Ljubljana); 23.00 Prenos za- ključka dela festivala »Opatija 65« (Zagreb); 24.00 Zadnja poročila (Zagreb). UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152, TELEFON: 23-72. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI IN ODCrOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo-«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1965 ga SOUSTANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA IN TISK* CP »Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 dinarjev, letna naročnina 2.0ÜO, polletna 1.000 m četrtletna 500 dmarjev. Tujina 4.000 dinarjev. — TEKOČI ILACUN: 603-11-1-656. - CElISItl TEDNIK