/
£-30.	/i
-	J i
L j aja vtak dan, fudl ob nedeljah in paznikih, ob 5 zjutraj.
T	Ulic Sv. Frančiška Asiškega št 20, L natfstr. — Vsi
m r. j u : ''jajo tredniStvu lista. Nclrankirana p»mta se ne
p rejemajo in rokopisi se ne VTačajo. :. ■ V) ir. - čgcvorni urednik Štefan Ccdina. Lastnik konsorcij c Lircf-ti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z
c Ljtiiim f crcltvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
! arofnina znaša: Za celo leto........K 24.—
Za rol leta......... .......* 12.—
za Ui .............................ti.—
za nedeljsko izdajo za celo leto . ....... 5.20
ta pol leta.....................
V Trstu, ¥
21. Julija
L^Srtlfc Ki..
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se račnnajo na milimetre v širokosti ene kolone.
< ene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mri po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka iiJdaljna vrsta.......: . . . . - '2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Lprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoStnohranilnlčni račun št. 841.652.
w.m
ID III 11
Srditi napodi Italijanov no Primorskem povsod odbiti - Ob srednji Sod, o ozemlju Krna In na koroški meji artiljerijski boji.
mi uislo in Busom zasledovanje Rusov. - Odpor ob Ilzanld zlomljen. - Zavezniki pred Varšavo, Ostrolsnko in IvangoreHom.
I ^nS-iijaatta bojišča.
BliNVI. 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. julij i 915, opoldne.
Bitka pri Gorici se nadaljuje. Italijanski napadi, ki se vrše seii* z veliko srditostjo tu i proti predmostju, včeraj in v snoc-ni "i zopet niso imeli nobenega uspe-; Po močnem, do poldne trajajočem
0	i-treljevanju predmostja po sovražni ar-PJeriji. je predla italijanska 11. pehotna .'ivizija s pijanimi Četami v napad proti oddelku Podgore. Sovražnik je udri me-; »osna v naša k rit »a, a ie bil zopet pregnan. Po no , i artilerijski pripravi je bil izvršen oi> 4 p^ooidne drugi nspad. ki je bil ob 8 zvečer istotako odbit.
Za rcb planote pri Doberdobu se srditi boii nadaljujejo. Včeraj popoldne so hrabri ogrski honvedi odbili močen napad na tijiaove postojanke pri Zdravščini. Tudi nadaijiii trije napadi italijanskih mas so se
tu razbili.	*
istotako so se izjalovili vsi proti jugo-zapadnemu robu Polazza. Redipuglie in Vermelianu izvršeni napadi, kakor tudi napad na Kosičev hrib (severno Tržiča). V svoja kritja umikajoči se sovražnik je Imel povsod težke izgube.
Artiljerijski boji ob srednji. Soči, v ozemlju Krna in na koroški meji, se nadali«, ie}o. V ozemlju južno Krna sta bila odbita dva srdita napada alpincev. T
V že omenjenih bojih v ozemlju Kreuz-berga so izprbili Italijani nad 200 mrtvili in okoli dvakrat toliko ranjencev. Temu nasproti znašajo naše skupne tamkajšnje izgube 42 ranjenih.
Postojanko južno Schluderbacha so si na*c -ete zopet priborile.
Novi napad slabih italiian>kita sil na Col di I a no je Izjalovil kakor vsi prejšnji.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fini.
UDiSdani? izgube italijanske vojne mornarice.
Torpediranje italijanske križarke »G i u-seppe O a r i b a I d i« dne 18. julija je druga težka izguba, ki so jo naši podvodni čoini prizadejali italijanski vojni mornarici. Dne 7. julija je bila ponosna oklop-rica A m a 1 f i« istotako potopljena od enega naših hrabrili podvodnikov. Dalje so bile uničene še sledeče italijanske ladje* rušilec »T urbine« (25. maja), pod-"dnik »Med u s a« (12. junija) in d v e
1	O r p e d o v k i (28. junija in 5. juliju).
Basenski junaki pri Plavati.
:)LNAJ. 19. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: O koncu junija pri Plavali se vršečih bojih se poroča naknadno o sledečem sijajnem junaškem činu nekega ddelka bosenske pehote: Dne 27. junija oh M panCi so izvršili Itali.ia-f: na višino 3N3, ki jo ie imel v rokali >au...on bosensko - hercegovinskega I a, k a in sicer s pomočjo žarometov, svcii nih patron, strojnih pušk itd. napad z večjimi silami. Naši so odgovarjali z z iie im ognjem. Ko so Italijani med klici A van ti Savna! prispeli končno do naših žičnih ovir. je naš bataljon kakor na i■ *e1je ustavil s'reljanje. Mogočno so z Joiv'i lici Živio Avstrija!/ Silna toča ročnih granat in trajni brzostrelni o-
Fenj Bošnja \OV ie pognal Italijane v beg. o st<>karie ie b;!o višati celo noč. nasled-
pač pa je bilo vi-
Barzilai zbolel.
LUGANO, 19. (Kor.) Minister Barzilai
je po soglasnih poročilih listov zbolel in bo moral ostati par dni v postelji.
Grški princ Jurij v Italiji.
Mll.AN, 19. (Kor.) »Secolo« poroča iz Neaplja: Princ Jurij in princezinja Marija grška sta prispela iz Urške v Neapelj.
tla Sveti Gori.
tijega d deti. da cev.
'dvedli
■i;;
ani mnogo ranjen-
Kakor je znano, so Lahi na kresni večer bombardirali cerkev in samostan na Sveti Gori pri Gorici. Po goriškem »Novem Času« posnemamo naslednji opis sedanjih razvalin na Sveti Gori:
Pot naju je vodila iz posebnih razlogov preko severno-vztočnega pobočja na vrh. Bila je navadna kozja steza, po kateri sem šel sedaj čez skale, sedaj čez travo, sedaj skozi grmovje v gozd. Ciin bolj sva se bližala vrhu, tem bolj so se kazali pojavi laškega dela. Ogromne jame na levi strani steze, potem na desni, potem v stezi sami, ki je bia prekinjena in razruvana popolnoma. Velika debla so ležala na tleh prelomljena ali s koreninami izruvana. To je bilo delo granat, katerih kosci so ležali vsevprek tupatam.
Prišla sva na vrh. Groblja nama je zastavila not. Počitka nisva iskala. Sla sva takoj dalje, da bi videla kako je s sveti-ŠČLiih Glavna vrata niso bila dostopna. Stranska tudi ne. Ostala je še ena pot: skozi samostan v cerkev.
Samostan! Pričel sem gledati razdejanje na lastne oči. To ni več samostan, to je groblja, to so razvaline. Strehe in podstrešja ni več: ni več drugega nadstropja; razbito je prvo nadstropje in podrtija gre na mnogih straneh globoko do tal. Le goli zidovi Štrle proti nebu. med njimi pa tramovi. razbita okna, sobna oprava, vse pomešano s stenskim ometom, z opeko in kameni in kamenjem. Stene na južni strani kažejo ogromne luknje. Tu so udarjale granate ter povzročale odprtine in razpoke v zidovih. Kjer so kaka vrata, so več ali manj odprta. Zračni pritisk je tolik, ko granate razpočijo, da gre vse v bližini * svojega še tako trdnega mesta. Stopnice, ki vodijo iz pritličja višje, so deloma popolnoma razrušene, ker je ob zid v njih neposrednem sosedstvu padla granata. Treba je biti zelo oprezen, ko greš navzgor; le malo boli trd korak in stopnice se zrušijo. Prostori v pritličju, kjer so bila v samostanu drugače prenočišča za romarje, niso deloma nič drugega kot podrtija. Vidi se. da so granate s svojo neizmerno silo udarjale na nekaterih mestih preko vsega poslopja do podzemlja na severni strani, kjer so se razdrobile. Tu se poznajo tudi sledovi požara.
Hotel sem poiskati vsem znani dohod iz drugega nadstropja v zakristijo in cerkev. Poda v drugo nadstropje ni bilo mogoče priti. Stopnice so ena sama groblja. Dohod sam proti zakristiji je pa po požaru uničen. Po lestvi, ki ie bila tam v prvem nadstropju naslonjena, sva počasi ^plezala gori. kier so bile nekdaj stopnice. Gori sva se prijela za držaje, ožgane in deloma izpremenjene v oglje, ter oprezno prišla skozi odprta vrata v zakristijo in ccrkev.
Streha srednje ladje je razbita. Neiz-!i err:a groblja je po tleh: tramovi, deske, nneka, kamenje, omet, vse drugo z drugim pomešano. Skozi razbito in padlo streho je iil dež na tla. Pri obhajilnetn ol-
tarju sredi cerkve vse polno grušča, ki pokriva oltarno misa in prostor okrog al-tarja. Tabernakelj zganjen in odprt; vrata k oltarju porušena; oltarni prt preko al-tarja na tleh. Ogromna sovražna granata je priletela ravno v streho nad klopmi pred prezbiterijem ift vrgla ob tla vse, kar je dosegla; klopi spodaj deloma razbite, deloma pokrtte z gruščem. Slika, ki nam je gori visoko predstavljala prikazen Dc-vice Marije, je zrušena. Samo pastirico Uršulo vidiš še, ki kleči in gleda naprej, od koder ji prihajajo besede nasproti: »Idi. reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me prosi milosti« ...
Druga ogromna granata je priletela v južno-zapadni Kot cerkve. Vse je porušeno: hodnik iz cerkve na kor, oratorij, orgije. Na tleh leži steklena pregraja pri nekdanjem oratoriju. Oltar sv. križa pod korom pa je še popolnoma cel, samo nad njim zija odprtina v stropu navzdol.
Zopet druga granata je predrla steno, na kateri se nahaja velika slika sv. Treh kraljev. Slika je predrta; njej nasproti na drugi strani se nahijajoča velika slika rojstva Gospodovega je prepolna večjih in manjših lukenj, kr so jih povzročili drobci granat.
Strehe stranskih ladij so še na svojem mestu, dasi sem pa tja razpokane; toda pretresle so se že bile ob padcu granat tako, da so podstavni tramovi, na katerih počivajo glavni s streho, skoraj brez izjeme zganjeni. Zdi se, da se ima vse porušiti, kakor hitro bi udarila kaka nova granata.
Spovednice so povsod več ali manj pokvarjene, nekatere kar razbite. Le malo slik križevega pota ie Še nepokvarjenih; nekaterim so okviri uničeni, druge visijo na pol na zdovih, zopet drugim so slike same pobite. Tudi oltarji so trpeli, posebno oni na evangeljski strani pred prezbiterijem. Mirno pa sta še stala nad svojima oltarjema kip sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona jadovanskega. Nepoškodovan je bil tudi kip Device Marije ob vhodu v zakristijo. Na nasprotni strani pa je kip Srca Jezusovega popolnoma zdrobljen. Njegovo mesto je prazno, na tleh pa leže pomešani večji in manjši drobci granat s kosci nekdanjega prelepega kipa.
Odprto nebo zre s srednje ladje na nas. Tla so vsa mokra od dežja, ki je padal pred kratkim v cerkev.
Prezbiterij z glavnim oltarjem je popolnoma nepoškodovan. Samo na mestu, kjer je drugače stala čudežna podoba Matere božje, vidiš od vrha navzdol raztrgano sliko Device Marije, ki je drugače zakrivala prejšnjo. Kos granate ali kak kamen, od nje zagnan je z vso silo priletel na to mesto in uničil, kar je mogel doseči. Čudežne podobe pa ni dosegel več. ker se že davno nahaja na varnem prostoru pri oo. frančiškanih v Ljubljani.
Kapelica sv. Mihaela, kjer je grob kardinala Misije, je nepoškodovana. Vse drugače pa ie v zakristiji na drugi strani. Semkaj je priletela granata v steno na južni strani pri oknu ter povzročila veliko podrtijo, katere ostanki so raztreseni po vsem podu. Stekla pri zaobljubljenih slikah'so se od zračnega pritiska mnogokje razbila. Isto vidimo tudi v nekdanjem oratoriju zadaj za glavnim oltarjem. Ondi je udarila granata v kot na južnovstočni strani, vrgla kip Pija VI. na tla, ki pa, iz-vzemši levo roko, ni prav nič poškodovan.
P O O I ! S T F K
GREŠNICE.
ttuinan. — Francoski spisal Xavi«r de Montepia
Toda fiosiopanie »e. posebno v Parizu,) v/rok zapravlianj?. in Hektor. ki po svoji naravi ml »rsebrn« marljiv, ni tu delal! nič drugega, kot lahkomiselne neumnosti j ir dolgove.
Pet prvih dni . mesecu mu je zudosto-! %alo. J:- se zapravil >vojj mesečne dohod-; ke. ostali («el meseca ;«; v živel od do-f hodkrv. : ; "h ie dobival iz ne ravno j>o--Stenih virov. Ki jih po našem inneuju lo-! P" ° a literatura ra: 'i časov povišuje1 Ve!i* <» preveč.
1 a	gospodarju, ali da se;
o_t ; "'.'i/ktiser? pri*atcli z dežele, d-i( p! tč a !•!. m so junaštva, ki so v velikih^ časteh pri t"išj lahkomiseln« mladini, in ; t?ka junaštva ich modernih lazariMov sol opevali nesmki. ki bi b«t: svoj lepi talenti ^ ko uporabljali v bof»$e namene.
Spisi in zgledi teh pesnikov so Hektor-ja prav tako kakor njegov delomržni in domišljavi značaj zapeljali na nevarno pot. na kateri ie vrnitev tako težka.
IX.
Ljubimka.
— To pojde samo p° sebi, ljuba Ks-lipso: le verjemi mi, da so največje težave že premagane. - ie dejal liektor svoji fju! imki.
Tedaj ie vstopil v sobo Karel Saint Andr<\
Karel se je \ rgcl v popolno r.uilcto in '-e oblekel v malomestno eleganc >. s ka tero se človek v Parizu le smeši.
Ka'ii ^o se je morala ugrizniti v ustnice, se mu ni posmejala v obraz.
kari )va vnaniost je bila v resnici pre-cej komična; ru>sil je namreč zelen suk-s kratkim hrbtom, preveč kričeč kašmirski telovnik, previsoko ovratnico, pre /ke hlače in presiliaste čevlje.
/ara li te filistrske obleke je bil mladi i>ar< »\ vklriib svotemu lepemu in plemeni-leiRi! obrazu. pt»d< ben trgovskemu usluž-
bencu v praznični obleki, ki hoče osvajati dekliška srca na i z prehajal i šču v svojem domačem mestecu.
Hcktor mu je stopil naproti. Stisnil mu je ponovno roko in dejal potem?
—	Vendar si prišel! Hotel sem že iti pote.
—	- Hvala ti na tvoji nestrpnosti, — je odgovoril Karel, — kajti ta nestrpnost mi je dokaz tvojega prijateljstva.
—	O katerem, kakor upam, nisi dvomil nikdar.
—	Najboljši odgovor na to je pač, da sem takoj, ko sem prišel v Pariz, pohitel k tebi.
—	Če se ne motim, si mi dejal, da nameravaš tu študirati pravoslovne? — ie vprašal Hektor. ko je svojemu prijatelju že tretjič stisnil roko.
—	Da.
—	Kako so se vendar mogli tvoji starši odločiti za to, da te puste letati s tvojimi lastnimi perutmi? Prisegel bi bil, da tvoja mama nikdar ne nristane na to.
—	In imel bi ti prav. — je odgovoril
Pročelje je razen zgornjega roba na desni strani popolnoma celo. Zvonik ima sredi svoje zapadne strani ogromno rano; Zidovje le krog nje kar vzbočeno. Zvonovi stoje popolnoma nepremakljivo, ker so se zleknili iz svojih tečajev. Morda še ena granata, naperjena zlobno proti zvoniku — in zvonika ne bo več.
Z fitmrUsKo-rBSkeSfl bojišča.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. julija 1915, opoldne.
Med Vislo in Bugom so včeraj zvezne armade na zasledovanju umikajočega se nasprotnika prodrle preko bojišča zadnjih dni. Pri četah fmi. Arza, ki so odiično u-deležene na uspehu, je narastlo število privedenih ujetnikov na 50 Oiicirjev in 3500 mož. Tudi pri Sokalu so ujele naše čete nad 3000 Rusov. _
Zapadno Visle so naši zavezniki po junaški borbi zlomili ruski odpor ob llzanki.
Južno in zapadno Radoma so prestali avstrijski polki srdite boje. Sedmograška pehota je zavzela z naskokom kraj Ko-stryzyn. Radom so danes dopoldne zased-le naše čete.
V vzhodni Galiciji je položaj neizpre-menjen.
Ob meji med Bukovino in Besarabijo je bila neka ruska plastunska brigada napadena in razpršena. (Plastuni so pehotni četni oddelki, ki jih sestavljajo kubanski kozaki. Op. ur.)
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
Odstop gališkega cesarskega namestnika.
DUNAJ, 19. (Kor.) Jutrišnja »Wiener Zeitung« priobči, da je bil cesarski namestnik v Galiciji, vitez Korytovvski, na njegovo lastno prošnjo odpuščen in imenovan za namestnika general pehote, Hermanu pl. Collard.
Odredba je v zvezi z izvršeno okupacijo večjega dela Galicije, vendar pa nikakor ne posega v odredbe, ki se ukrenejo v bodoče, po povratku normalnih razmer. Novo imenovani deželni šef s svojim uradom ne spaja nobenih vojaških funkcij, ampak stopa le v normalni delovni krog svojega predhodnika in je podložen ministrstvu.
Vitez Korytowski zapušča mesto s priznanjem Najvišje milosti. Najvišje lastnoročno pismo se v toplem priznanju spominja uspešnega delovanja Korytovvskega in si pridržuje pravico njegovega zopet-nega imenovanja.
Novi deželni šef je zmožen deželnih jezikov in pozna razmere v deželi. Imel bo za enkrat v povspeševanju gospodarske povzdige dežele bogato polje za svoje delovanje.	___
Z nemško-ruskega bgjifta.
BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. julija 1915:
Vzhodnu bojišče.
Na Kurskeni so bili Rusi pri Velikem Šmardnu, vzhodno Tukuma, pri Griimdor-iu in Usingemi potisnjeni nazaj. Tudi vzhodno Kuršanov se sovražnik umika pred našim napadom. Severno No\vogro-da (ob Narewii), so se polastile nemške čete sovražnih postojank severno stači-šča potokov Skroda in Pisa. Novodošle črnovotL'i ke čete, ki so prišle tu prvič v ogenj, so se posebno odlikovale.
Severno izliva Szk\ve smo dospeli do Nare.va. \a severozapadnem bregu reke
Karel smehljaje; — toda sklonili so jo nato prav posebni vzroki.
Kakšni vzroki?
Povem ti kedaj pozneje... je popo-len roman.
—	Ljubavni roman? — je vprašala Ka-lipso.
—	Nekaj podobnega. — je odgovortl Karel.
—	To me veseli! — je vzkliknila Kalip-so; — za ljubavne romane sem zelo navdušena.
—	Ta dobri otrok jih je sam doživel toliko takih, ki so se pričeli s koncem, -je zamrmral Hektor.
—	Kaj mrmraš sam zase? — je vprašala Kalipso Hektorja.
Hektoc jej ni odgovoril, pač pa je dejal Karlu:
-	Poveš nama to pripovest, kedar se ti zljubi____saj se ne mudi.
Toda sedaj mi povej popolnoma odkritosrčno, ali misliš v Parizu res delati?
—	Seveda, saj zato vendar prihajam v Pariz, da bi študiral.
se nahajajoče stalne utrdbe Ostrolenke so bile zasedene.
Južno Visle so prodrle naše čete do postojanke Blonje—Grojec. V bojih z zadnjimi oddelki so izgubili Rusi tu 560 ujetnikov in 2 strojni puški.
Jugovzhodno bojišče.
Nemške deželnobrambne in rezervne čete generalobersta \Voyrscha so popolnoma vrgle številno močnejšega sovražnika iz postojanke ob Uzankl.
Vsi protinapadi naglo privedenih ruskih rezerv so bili odbiti. V nemških rokah je ostalo nad 5000 ujetnikov. Naše čete so premaganemu sovražniku za petami. — Konjenica je že dosegla železnico Radom-Ivangorod.
Med gornjo Vislo in Bugom sledimo u-mikajočemu se sovražniku.
Vrhovno armadno vodstvo.
Herkiilska naloga iiindenburga in Mak-
kensena.
KOPENHAGEN,i{)AKor.) »Daily Cliro-nicle< poroča iz Petrograda: Hindenburg s severa in Mackensen z jugovzhoda izvršujeta skupno herkulsko delo uničevanja ruske armade, koje glavne sile se nahajajo na Poljskem. V Petrogradu so prepričani, da Nemci nikdar ne morejo doseči tega namena. Načrt Hindenburga je. zavzeti No\vogeorgijevvsk, dočim naj Mackensen zasede linijo Brešč—Litowsk. Rusi so ukrenili tu vse priprave in razpolagajo s sijajnim železniškim omrežjem. Vojaki so boljše preskrbljeni z municijo; vrh tega so bile izvežbane dosedaj nerabljene rezerve. Prodiranje Nemcev v provincah Baltiškega morja se smatra le kot demonstracija, da se prepreči zabran jen je pošiljanja čet na linijo ob reki Narew.
Japonski artiljerijski oficirji v Rusiji.
PARIZ, 19. (Kor.) »Eclair« poroča iz Petrograda, da je misija japonskih artiljerijskih oficirjev že sredi aprila prevzela vežbanje ruskih artiljeristov. Japonski oficirji ne odidejo na fronto, ampak bodo kvečjemu vodili montiranje in operiranje z ruskimi oficirji.
Z zapsinega bojifta.
BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. julija 1915: ♦
Zapadno bojišče.
V zvezi z razstrelitvijo neke mine pri gradu Hooge (vzhodno Yperna), so izvršili Angleži na obeh straneh ceste Hooge—Vpern napad, ki se je razbil pred našimi postojankami, deloma pa vsled našega artilerijskega ognja sploh ni prišel do razvoja. Eksplozijsko mesto so zasedli Angleži.
Pri Souchezu so bili napadi z ročnimi granatami odbiti. Po živahnem delovanju artiljerije v ozemlju Alberta, so poizkušali Francozi zvečer napad na naše postojanke pri Fricourtu. Bili so odhiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleške izgube.
LONDON, 20. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje imena 59 oficirjev in i 453 i nož.
LONDON, 20. <Kor.) Minister Hender-son je na konferenci v Cardiffu izjavil, dj bo trajala vojna najbrže še eno leto.
4. avgust na Angleškem.
LONDON, 18. (Kor.) 4. avgust se bo kot dan vojne napovedi obhajal po mestih britske države z zborovanji, na katerih
—	Popolnoma prav, saj poznamo to. Vsakdo prihaja v Pariz, da bi študiral, dela pa potem vse kaj drugega.
—	Ali res?
—	Da. dragi moj! Studirati se pravi, da se človek daje redno po kom drugem vpisavati v kolegije, da sam nikdar ne prestopi praga univerze, da napravi izpit, kedar ima čas za to — seveda se skrbi za to, da časa ni nikdar — in se zabava kjerkoli in kedarkoh je mogoče.
—	Tako studiranje bi mi bilo prav všeč, — je rekel Karel smehljaje.
—- Verjamem, — je odgovoril Hektor. — Življenje ie kratko in mladost je še krajša, to je prastara resnica, ki sta jo Desaugier in Beranger prepevala v vseh melodijah. Poleg tega so hlače zelo drage in varčnost prepoveduje že sama. da bi jih človek obrabljal po vseučiliških klopeh. In vrhu vsega tega je še tvoj oče milijonar in ti gotovo nimaš namena, da bi postal kedaj borna odvetniška duša.
—	Ne. prav gotovo nel — je vzkliknil Karel.
(Dalje).
Strao 2L
m
V Trstu, dot 21. Julija 1918
bodo sprejemale uradno potrjene rezolucije, v katerih bodo zborovalci izrekali neomajni sklep, da se nadaljuje vojna za
ohranitev idealov svobode in pravice do
zmagonosnesra svršetka.
Razsodba glede potopitve »Lusitauije«.
LONDON, 19. (Kor.) Sodni dvor, ki je vodi) preiskavo o potopitvi »Lusitanije«, je izreke! razsodbo. Sodišče je ugotovilo, da je izguba ladje pripisati poškodbam, povzročenim po nemških torpedih. Torpediranje se ni izvršilo samo z namenom, da bi se potopila ladja, temveč tudi z narnenoi n, da bi se uničila Človeška življenja. Ladjin tovor je bil navadne vrste, toda en del tega tovora je obstojal iz nekaj zabojev s patronami. Drugih eksplozivnih snovi ni bilo na krovu. Trditev, da bi bila imela »Lusitaniia« na krovu skrite topove, izvežbane topničarie in zlasti municijo in da je vozila kanadske čete. je neresnična. Sodišče je spoznalo, da sta zadela ladjo dva torpeda brez svarila, da se ie nemška vlada, ki je napad odredila, postavila v nasprotje z mednarodnim pravom in \ojnimi običaji. Bil ie to premišljen m riiski napad nad potniki. Storilo se je vse. da bi se rešila človeška življenja. Kapitar se ne more grajati.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardanelski fronti, pri Ari Burnu, se 18. julija ni zgodilo ničesar važnejšega.
Pri Seddil Bahru je napadel zjutraj del sovražnih sil nekaj strelskih jarkov našega levega krila. Sovražnik je bil zvabljen v strelske jarke in tamkaj uničen. Ujeli smo nekaj francoskih vojakov.
Anatolske baterije so srdito obstreljevale taborišče in izkrcevališče sovražnika v Teke Burnu in so povzročile polurni požar, spremlian od municijskih eksplozij.
Na fronti ob Iraku v bitki pri Kalatulnc-džimu premagani sovražnik ni poizkušal nobenega novega napada. Potom ladij izvrševano prevažanje sovražnih ranjencev se nadaljuje.
LONDON, 19. (Kor.) Reuterjev ured poroča: V spodnji zbornici Je ministrski predsednik Asquith izjavil, da so skupne izgube brodovja in čet na kopnem pri Dar-danelah sledeče: SOS-4 oficirjev in mož mrtvih, ranlenih 26.814. pogrešanih 7536.
L godne razmere v Srbiji.
BERLIN. 19. (Kor.) Posebni poročevalec lista t, Vossische Zeitung v Bukare-štu, Rotheit, svari resno pred poročili, ki ©I i^ujejo razmere v Srbiji v slabi luči. — Različne zaupljive osebe so soglasno iz-' povedale, da ne trpe Srbi nobenega pomanjkanja. da v Srbiji sedaj ni epidemij;
da so se čete dobro okrepčale.
Ameriški poslanik-v Bukarešta, Wopič-ka. ki se je vrnil z daljšega potovanja v Srbiji, kjer je nadziral -ujetniška taborišča, ie naznanil, da so razmere v Srbiji čisto dobre.
Tifus v Srbiji.
BERLIN. 19. (Kor.) Po neki brzojavki »Berliner Tageblatta« iz Genfa je izjavil ameriški poslanik v Bukareštu, Wopička. da so Srbi storili, kar je bilo mogoče, da zatro tifus, ki je vkljub junaški požrtvovalnosti zdravnikov pobral zelo mnogo ujetnikov. Sele ko so pozneje dospele tu- i je sanitetne misije, se je mogla epidemija energično zajeziti.
Demisija Zographosa.
ATENE. 20. (Kor.) Uradni list objavlja demisijo ministra za zunanje zadeve, Zo-1 grarh' sa. Ministrski predsednik Gunarisi prevzame provizorično njegove port-;
felje.
istočasno je bila objavljena odgoditev j otvoritve zbornice do 16. avgusta po novem štetju.	_
Azijatska kolera na Goriškem.
DUNAJ. 18. (Kor.) Danes je bilo v So- j vodnjah in v V rt ovcah bakterijologično kon^tatiranih 21 slučajev azijatske kolere. \
Razglas.
\ s« osebe (delavci, rokodelci itd.), ki prejemajo tedensko ali dnevno mezdo, stare od 17 do 50 let, naj so zaposlene ali brez dela. všteti tudi delavci, ki delajo na račun občine (izvzeti so inozemci in nameščenci v državnih podjetjih in uradih), se morajo 2 2. t. m. ob 8. z jutra j prijaviti v artiljerijskem arsenalu na trgu Campo Marzio (zadaj, nasproti kolodvora državne železnice pri Sv. Andreju), da jih zdravniško preiščejo in potem odpošljejo v Ljubljano.
Navedene osebe morajo imeti s seboj delovno obleko, živil za dva dneva, skle-dico in morda tudi pogrinjalo.
Osebe, ki bi se ne prijavile v določenem času, s« privedejo šiloma in zapadejo zakoniti kazni.
Trst, 20. julija 1915.
MESTNI MAGISTRAT,_
Aprovizodjsko vpraianje.
Razprodaja moke.
Aprovizacijska komisija bo razprodala danes 1000 vreč rmene moke na običajnih postajah. Z ozirom na veliko množino moke, ki je na razpolago, bo dobila vsaka oseba 2 kg mesto 1 kg. — Je torej dosti moke za vse in nobenega vzroka, da bi se ljudje prerivali semtertja, kakor fte navadno dogaja.
Ker se $e zmerom dogajajo zlorabe, da posamezne osebe odnašajo 6, 8 do 10 kilogramov, bo komisija razdeljevanje moke strogo nadzirala.
Krušna cena.
Aprovizacijskemu odboru je bilo naznanjeno, da je neki prodajalec kruha povišal ceno kruhu za 8 vinarjev.
(•bJinstvo naj ve, da aprovizaejiska komisija cene n i povišala in da se mora kruh, ki ga razdeljuje komisija, prodajati po 64 vinarjev in ne več.
Kdor zahteva višjo ceno, zagreša težko zlorabo. Občinstvo naj vsakega takega prodajalca ovadi aprovizaejiski komisiji. ki bo že vedela in znala vse potrebno ukreniti, da bo krivec eksemplarično kaznovan ter niu bo takoj odvzeta razprodaja kruha.	_
DomaČe vesti.
L mrl je dne 9. t. m. na tažki bolezni, zadobljeni na severnem bojišču, sanitetni vojak	• 4 *	Fran
C e h o v i n iz Kjadina-Sv. Alojzij. Pokojnik ie umrl v bolnišnici v Skoleh in je bil tudi tamkaj pokopan na pokopališču za umrle na nalezljivih boleznih, ob Fran Jo-sipovi bolnišnici. C. in kr. vojni kural Marschar piše materi pokojnikovi, obve-stivši jo o smrti sina: »Tri slike z nekaterimi spominki in s pismom, ki se mu ga ni moglo več izročiti. Vam pošiljam istočasno. Vsa čast pokojniku, ki je postal žrtev svojega poklica in zvestobe! Negoval je namreč svojega na legarju obolelega gospoda Jankota Cegnaria in je pozneje sam utnrl na isti bolezni«. — Pokojni Fran Cehovin je bil ljubezniv-mladenič v cvetoči dobi 27 let. Bil je tudi vnet član več tržaških slovenskih narodnih društev: »Sokola«, Ciril-Metodove družbe, ruskega kružka. kat. izobr. društva, slovenskega cerkvenega pevskega zbora iz otroške dobe pa do vstopa v vojsko. Bil je — da-si še mlad — eden najboljših med redkimi narodnimi bojevniki v Kjadinu, kjer so razmere take. da bi trebalo mnogo neustrašnih boriteliev. Materi pokojnikovi sestri in bratu izrekamo iskreno sožalje na bridki izgubi, ki jih je zadela, pokojnemu Franu Cehovinu pa bodi ohranjen blag spomin!
Nenadomestljiva izguba. Iz Rocola nam pišejo: Dne 11. t. m. je padel na bojišču
na Koroškem v najlepši dobi svojega življenja gosp. kado Meršek. učitelj na C. M. šoli pri sv. Jakobu v Trstu. \ est o njegovi smrti je provzročila neizrečeno žalost in potrtost v Rocolu, kjer je bil pokojnik doma in poznan kot jako blaga in plemenita duša ter zelo marljiv in vnet delavec na narodnem polju. Če ravno komaj 23 let *tar, bil je že tretje leto predsednik C. M. podružnice v Rocolu, tajnik konsurnnegtl društva itd. katera društva so lepo in čvrsto napredovala pod njegovim vrlim vodstvom. Bridko ga bodo sedaj pogrešala, ker v Rocolu sploh ni slovenske inteligence, ki bi ga nadomestovala. Mnogo se je tudi zanimal in brigal za otroški vrtec, ki mu je bil zelo pri srcu. Njemu gre velika zasluga na narodnem in gospodarskem napredku naše-ea Rocola. Gotovo bi dosegel še lepe u-spehe. kot ugleden in splošno preljubljen domačin, ko bi ga ne bila prerana smrt dosegla na bojnem polju. V znak žalosti sv ojemu tajniku je razobesilo konsumno društvo zastavo na pol droga. Tebi pa predragi in nepozabni Rado, kličemo potrtega srca: počivaj v miru!
t Kanonik stolnega kapiteija v Trstu, Peter Sinčić, je 19. t. m. mirno v Gospodu 7aspal v starosti 91 let. Rojen je bil v Pod-kuku v Buzetu v Istri 1. aprila 1^2 Mnogo let je vodil zavod Grisoni v Kop;u, potem je prišel v Trst kot kanonik ter bil kapiteljski dekan in apostolski protonotarij. Pogreb se je vršil 20. t. m. v Trstu. N. v m. p.
Poročila v nemških listih o dogodkih in razmerah v naših krajih vsebujejo včasih stvari, ki sezajo že prav blizu do meje neslanosti. Za danes pa naj utržeino stilistično cvetko z gred lista, ki hoče, da se ga šteje med najresneje nemške liste — 3 Berliner Tageblatta«. V nekem poročilu o sedanjem položaju v Trstu pripoveduje med drugim doslovno tudi takole: »Po dnevu ima Trst zelo mirno lice, skoro tako, kakor v normalnih časih. Zdi se skoro kakor da bi postajalo mesto vsak dan živahneje — kupčijsko in celo družabno življenje se krepi. Na zamolklo bobnenje groma iz topov, ki zveni (klingt) sem-čez od ustja Soče, se je prebivalstvo že davno privadilo, in mesto, ležeče tako blizu sovražnika, ne bi moglo napravljati bolj mirnega, vsakdanjega in zaupljivega v tiska«. — Pustimo na strani objektivne neresničnosti, kakor so n. pr.: da mesto izgleda skoro kakor v normalnih časih, da se družabno življenje okreplja
Ali stilistična cvetka o gromu topov, ki zveni...! Tako nekako morda kakor kupice s šampanjcem na kaki pojedini, ali morda zvoki iz Kubelikovih gosli, ali izpod prstov kakega virtuoza na glasovirju!! Zapisali smo na naslov tistih, ki ne vedo, kako bi se zgražali, kadar je kakemu skromnemu slovenskemu listu ubegnila iz peresa kaka nesrečno izbrana fraza.
Pozdrave tržaškim Slovencem in svojim rodbinam pošiljalo pripadniki vojaškega delavskega oddelka	vojna pošta 608,
in sicer: Ivan Treven, Bizjak Leopold, Zbo-gar Jožef, Škamperie Franc, Gašpersič Jožef, Suč Alojz. Gennek Filip, Škarabot Jakob, Požar Alojz, Karlo Trocca, Klun Miha, Kriš-čak LeoDold, Pertot Franc, Miklavec Martin, Brecelj Štefan, Skerlj Nikolaj, Barič Vincenc, Pertot Jakob, Ferfolja Franc, Škerlj Jožef, Jakše Ivan, Bortoluti Anton, Štolfa Josip, Kačič Andrej, Lipold Anton, Ogrin Matija,
OstronSka Jožef, Benčina Anton, fltl Jakob, Žerjal Alojz, Pertot Franc, Družina Ivan, Metlika Dragotin, Jeram Ivan, Leten Andrej, Hvala Anton, Leten, Clemenčič Edvard, FItgo Ivan, Sardoč Josip, Poženel Josip, stoka Silvester, Furlan Leopold, Zwetan Gregor, Daris Nikolaj, Regenc Mihael, Zelle Franc, Abram Jožef, Zlobec Anton, Kjuder Ivan, Vrabec Franc, Zollia Ivan, RubeSa Matej, Markandel Ivan, Hrovatin Ivan, Trček Fran, Leban M., Sahar Anton; Kuzlna Peter, Zad-nik Ivan, Stok Anton.
Izgubile so se razne listine važne vred-: nosti od sodnije, pobotnice, trgovinske fakture, eksekucije itd. na cesti od mosta blizu Sv. Ane do hiše Boja. Oddati je na policiji.
Samomorilni poizkus, Z redarstvene stražnice na Greti je bilo včeraj zjutraj ob polištirih telefonirano zdravniški postajC da je na cesti nad Barkovljami, nekje blizu wRumene hiše" neka deklina, ki nnjno potrebuje zdravniške pomoči. Službujoči zdravnik se je nemudoma odpeljal na rečeno 1 mesto in tam je res našel 18 letno Viktorijo Sandalijevo, ki se je zvijala v bolečinah. Ž njo ste bili §e dve njeni prijateljici, ki.ste povedali zdravniku, da je Sandalijeva s samomorilnim namenom popila neko množino karbolne kisline. Zdravnik* ki ni imel vode pri rokah, da bi bil Sandalijevi izpral želodec, jo je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. — Sandalijeva, Id stanuje v ulici Chiozza št 22, in njeni dve prijateljici so bile šle predsnočnjim na izlet s štirimi — gospodi, s katerimi so se pa med potjo sprle, vsled česar so jih — gospodje pustili vse tri na cedilu. To je pa Sandali-jevo tako užalilo, da si je hotela vzeti življenje.
Z botllfko pive. 38 letna gostilničarka Josipina Marčeva, ki ima gostilno pri Sv. Ivanu v hiši Št. 1021, je hotela včeraj dopoldne odmašiti steklenico piva, katero je bil naročil neki gost. Steklenica ji je pa počila v rokah in jo porezala precej hudo po levi roki vse do lakta. Marčeva je morala na zdravniško postajo, da ji je zdravnik izlečil rane in povil roko.
Nezgode na delu. 151etni kovaški vajenec Albert Terčon, ki stanuje v ulici del Molino a Vento št. 44, je prihitel včeraj dopoldne ob desetih na zdravniško postajo: na delu mu je bil namreč sredinec desne roke prišel v priinož, kjer mu je rečeni prst popolnoma zmečkalo. Zdravnik na zdravniški postaji je ubogemu dečku podelil najnujnejšo ^omoč, a potem ga ie dal nemudoma spremiti v mestno bolnišnico. kjer so ga sprejeli v IV. kirurgični oddelek.
201etni voznik Ivan Sain. ki stanuje v zgornji Čarboli št. 60, je imel včeraj tudi smolo. Vozil je s košem (kakoršnega rabijo za gnoj), a ta se je zvrnil nanj ter ga ranil po obrazu in po desni roki. Tudi Sain je dobil na zdravniški postaji slučaju primerno pomoč.
Pazite na otroke! Antonija Tomšičeva, ki stanuje v ulici Giulia št. 74, je včeraj popoldne okoli polipetih prinesla na zdravniško postajo svojega komaj petmesečnega sinčka Oskarja. Mali revček je bil namreč padel s postelje ter si pri tem str! desno hedrno kost.
Razne vesli.
»Giuseppe Garibaldi«. Potopljena italijanska križarka * Giuseppe Garibaldi« je imela deplasma 7350 ton. 20 vozlov hitrosti in je imela ob vodni liniji, na baterijah in topovskih stolpih 152 mm močne o-klope. Spredaj je mela en 25 cm top, dva 20 cm v sprednjem stolpu, štirinajst 15cm ob straneh, deset /6cm. šest 47 mm to-I pov, eno mitraljezo in 4 podvodne tor-pedne cevi. Posadka ie štela 555 mož. Ladja je bila splavljena v morje I. 1899. — »Giuseppe Garibaldi je bil nekaj časa ponos italijanskega brodovja in ima še dva sovrstnika, ki sta enako oborožena. Začetkom vojne je imela Italija štiri ladje tipa Amalfi« po 10.600 ton, tri tipa »Giuseppe Garibaldi« po 7350 in dva tipa »Carlo Alberto« po 7200 ton. Od teh devetih križark počivata sedaj »Amalfi« in »Giuseppe Garibaldi« že na dnu morja.
den, 33 let star, Vltovlje, " ^ " ^ v vjet 8. novembra, Tolmin, zdrav. Kdo ie ta in odkod le doma? Vitovlje so nad Sem pasom in ne na Tolminskem« In priimek? — Iz tega se vidi, kako je včasih težko izvedeti, kje je ta ali oni vojak in kaj je ž njim.
Med vojaki-bolniki na Dunaju v VII. o-kraju, Stuftskaserne, se nahaja naš rojak Fran Mizerit iz Šmartna v Brdih; trpi na revmatizmu: tam ie tudi L. Zgubin iz Kr-mina.
Iz Ljubljane. Kadar prav močno grmi tam na goriškem bojišču, se čuje to grmenje tudi v Ljubljano. V smeri čez Vrhniko prihaja in če postojiš na_primer na cesti pod Rožnikom proti mestu, boš čul in rekel: to je grmenje topov z goriškega bojišča, čuje se zlasti proti večeru. Rekli smo že, da se tudi Ljubljani močno pozna vojna, ali Ljubljančanje so še tako srečni in še tako malo prizaideti po vojni, da še pojejo. Slišati je petje in sicer prav lepo, ubrano; od nekdaj pač je bilo v Ljubljani doma lepo petje. V Gorici se ne poje več že od lanskega avgusta. V strahu in trepetu smo živeli tam, gledali na goriški grad in mislili na ljubjanskega. — O beguncih in dobrem ravnanju ž njimi se je pisalo te dni. Naj se čuje glede na to še ta glas: srečni oni, katere upoštevajo kot begunce ter jim pomagajo, dobro pa ni onim, katere se kot begunce izkorišča. Znani so nam slučaji, kako se na Kranjskem v mestu in na deželi dobijo ljudje, ki se hočejo okoristiti z begunci. Računajo jim vse nenavadno drago in kraji so, kjer jih gledajo po strani. Kdo je ta? — A, en begunec ... Katera je tista gospa? — A, ena begunka. — V Ljubljani v neki trgovinami z jestvinami skoro niso hoteli prodati blaga neki begunki, očitali so jej, da so prišle begunke sem delat draginjo. Neki begunec je hotel dati popraviti pri čevljarju čevlje: pete bi bil popravil in malo krpico ob strani napravil, zahteval je čevljar za to 6 K*. Begunec se mu je lepo zahvalil in šel k drugemu čevljarju, ki mu je izvršil popravo za 1 K 60 v. Nočemo generalizirati, ali reči pa smemo, da beguncu ni nikjer dobro postlano. — O Gorici, o bombardiranju mesta, škodi, o človeških žrtvah tam, se je že toliko pisalo, da bi moral biti o tem podučen že vsak človek. Vendar se dobijo tudi v Ljubljani ljudje, ki imajo menda piko na begunce pa pravijo, kadar koga dobijo: A, saj ni nič hudega v Gorici! In tak možakar, ki hoče pripadati inteligentnim slojem, premeri begunca od glave do nog, in njegove oči vprašajo: torej, kaj pravzaprav si prišel sem, saj v Gorici ni nič hudega! Nekdo je tudi razlagal, da v Gorici ni nič hudega, zraven pa je vedel povedati, da je bilo ta in ta dan zopet več človeških žrtev. Torej ti begunec, vrni se, saj ni nič hudega, granata te sicer lahko ubije vsak trenutek, ali drugače pa ni nič hudega. Srečni ljudie, ki še niso slišali žvižgati granat in šra-pnelov. ki še niso bili v smrtni nevarnosti, kakor so bili ubogi begunci dan in noč. So nač ljudje na svetu, ki ničesar ne verjamejo in si ne morejo predstavljati ničesar, dokler tega sami ne dožive. Nekateri menda mislijo, da je bombardiranje nekaka otroška igra in da ljudje lahko stojijo na cesti in lovijo granate v svoje roke. — Posredovalnica za begunce z Goriškega pridno deluje. V svoj program naj si postavi tudi točko: preskrba beguncev z živili.
—	Uprava „Lavoratora* fe Izročila ces. komisarju v listu priobčenih K 20, darovanih v prid potrebnim rodbinam vpoklicancev, K 15 pa v prid skladu za brezposelnost.
—	V počastitev spomina grofice Onorine Sordina je izročil ces. komisarju P. Christo-fidis K '20 v prid vojakom, ki se bore na južnem bojišču.
—	XXIV. Izkaz darov došlih ces. komisarju v prid beguncem iz Furlanije in Istre: Don Josip Bottegaro K 20, rodbina Haggi-consta (v počastitev spomina grofice Onorine Sordina-Scrinzi) K 50, uprava „Lavora-tora" (darovi izkazani od 13. do 18. julija) K 320, Ivana vd. Bruna in sinovi (v počastitev spomina ge. Teodolinde Genel) K 20 Skupaj K 410. Prejšnji izkaz K 42.286-40. Skupno K 42.695-40.
Cene raznih žiuil u Trstu.
(Dne 20. julija 1915.)
Moka (za kuhinjsko rabo) ..»,,, K —96 kg Sladkor .............. K 1-— kg
Meso (goveje) sprednji deli . K 3 60, £-04, 4*16 kg zadnji „ K • 4-06, 4-21, 4 80 kg
Meso telečje.................K 8— kg
Meso koStrmiOTO • • • , , K 2 40 do 2 60 kg Slanina fsoljena) ••••»•« 4.40 do 5.40 kg
Gnjat, kuhana •	■ .K 12.— kr"
Maslo sirovo	K 6'— k^
Kokoši . . • *•«•••• K 7-— do 8*50 ena
Piščanci	K 250 do 3.50 eden
PolenoTka suha ......... K 2-20, 2 40 kg
a namočena ••••••*.. 1*28 kg
Fižol . .......... . . , K l o0, 1 60 kg
Bob.................K 1.80 kg
J ečmen ...... ••..»..»•»•K2 80
Fižol (strožji) vinaijeT ...... 40 44, kg
Grah	m •••■•»... 64, kg
Krompir	, . . . • .	20, 24, kg
Paradižniki	» ........ 20, 24 kg
Radič	u •»••»6 do 8 merica
Salata	» • • . . . 8 do 10 glavi«
česen	a	10. 12 glava
Čebula	„ ....	K 1-40 kg
Jajca	„ • . » . 16 do 18 komad
Buče	w . .... 6 do 10 komad
Pesa	, . . * . . 1 do 3 komad
Malancane	„ ...... 8, 10, komad
Kumare	9 «... 10 do 12 komd
Koleraba	„ •••••2 do 4 komad
Mleko » ..60 liter Olje (najceneje)	.......K 2-24 litei
ii MALI OGLASI:
□□
on □□
Kupujem
se rainoajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede ae raču n^jo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znala 40 stotlnk. :
□□
UD □□
iaklje (vreče) vsake vrsto. — Ulica Solitario 21, Jakob Margon. 129
llnlnn aovo, staro kupujem po K 3 20 naprej. V U lllU Pavlo viČ, ul. Vašari 19.	316
Odda
se takoj svetla sobica pri mali družini. — Ulica San Lazzaro 14, III. nad	315
ZDRAVNIK
Med. Dr. Rnrol PerničK
ordinira od 11-1 pop.
Trst. ulica Giulia št. 74 E (z \ven Dreherjeve pivovarne).
Ivan Krie
Trst, Plazza S. Giovanni t
7alAflQ kahinjakih in kletarakiL pol.et? AfllvBO Min od lesa in plotoain, fikafu« v rent, iebrov in kad, sodčekov, lopak rešet, alt L*
metel
ter mnogoj
Priporočaj
Darovi.
—	V počeščenje spomina gosp. Franca Čehovina daruje Josip Sedmak, krojač, K 3 moški podružnici CMD v Trstu. — Denar hrani uprava „Edinosti".
—	Družina Peric daruje v počastitev spomina gosp. hana Batista K 5, v počastitev spomina pok. gosp. Jerneja Novaka pa K 5 moški podružnici CMD v Trstu.
—	Skrbne matere so darovale ubogim dečkom CMD šole na Acquedottu K 7. Iskrena hvala!
—	V korist Rdečemu križu so daroval* gg. Alojz Reija, Josip Fr. Beker in gostilničar Cundera K 25.
bs&kovrBfcaih kofiev, jerbasev in dramh v to stroko spadajoč ih predmetov, svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od poreeiana, zemlje emaila, kositaija ali oinka. nadalje pasamantorje, kletke itd. Za gostilničarja
pipe, krogce, serije in stekleno poseda za vino. ^__

Umetni zobje |
z in brez čeljusti, zlate krone in obrobkl i VILJEM TUSCHFJB^
konces. zobotehnik
! TRST, ul. Cnserma sf. 13, II. n.' s
i Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, t

Kdo ve kal?
Katarina vdova Bajt, Kamno, poŠta Kobarid (vprašuje Kristin« Blagoj na. Trst, nI. Porta it 384).
9 * *
i _ Poizvedovalni urad za begunca" v Trat«, ulica
" > med uradnimi urami pop. naslove sledečih
B« schetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do ll dop. in 4 do 5 | beguncev:
Iz Trsta: Weissmann Julija, Hermann Karolina, Amorth Lavra, Kichtig Franc, Lurk Eliza Norma, Benussi Andrej. Thomann Ubrfk, Rutter Lueijan. Cosiancich Peter, Premrou Fanl, Pulciani Josipina pl. Gliiekbbcrp. Pulciuni Agli pl. Gliicksber, Be-
haghel Alfred pL Flammer
I c Put|a: Mattich Ada, Felice Tina, Halon Ida, Svozil Ferdo, Grzetič Crta. Iz aorto*: Lederer Martia, Coos Vincene, Dr. Iz VUK« (Vlaoo) Miloch Maks. Is tradlite : Cosul ch Karmelo. Iz Vol A: lfikod Ana.
Is Kanfanara: Titzia Kari, Titzia Antonija rojena Katun ar in Titzia Emilija.
Uesttiz Gorltte.
Za domovino padli junaki z Goriškega.
Poroča se, da	, ,___' . mese-
ca maja in junija padli: Avgust Batič, O-sek-Vitovlje, Fran Brginec, Kobarid, Ciril Humar, Osek-Vitovije, Miha Komac, Soča na Bovškem, Ivan Kovačič, Sv. Lucija, Fran Pergar Dol-Otlica, Josip Sivec, Libušnje, MIha S4res, Kobarid. V vojni bolnišnici 6/13 na severnem bojišču so umrli od 13. do 25. Junija: Josip Kerševan, Renče, Alojzi) Rijavec, Sv. Križ* Melhijor Likar, Ajdovščina; umrli'so na koleri.
Kdo ie ta? Med ujetniki v Rusiji Je v došlem seznamu naveden tudir Josip Ru-
IGNAZIO POTOCNK3 TRST
ulica Rlborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie
Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, moare in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske oblake. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših cenah.
m blaga sa moike obleke. Sprejemajo se naroČila po meri
+
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš predragi sin oziroma brat
Franjo Čehovin
uradnik delniške družbe „Oreinitz" v Trstu v najlepši mladeniški dobi, 27 let, 9. t. m. v Galiciji, v vojaški bolnišnici v Skoleh v Gospodu preminul.
Trst, KJadin-Sv. Alojzij, 20. Julija 1915.
Katarina vdova Čehovin, mati. Zmagoslavat Vekoslava Čehovin, sestre.	Anton Cehovin, brat.
Nazarij Verh, svak.