SAKALOVCIH STR. 7 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. avgusta 2007 • Leto XVII, št. 34 Verica-Ritkarovci: Državno srečanje Porabskih Slovencev »VSAKŠA IŽA V PORABJI NAJ BI GRATALA KULTURNI DOM« S tejmi rečami je gopaud Lojze Kozar iz Odranec blagoslovo obnauvleni kulturni daum na Verici, in je ešče vcüjdau: »V vsakšoj iži naj bi bila doma slovenska kultura, naj bi se spejvala slovenska pesem, naj bi se ohranjala, gučala slovenska rejč. Samo tak leko vüpamo, ka slovenstvo v Porabji gorostane.« Vejndrik je ešče nigdar nej bilau telko lidi na Državnom srečanji Porabski Slovencov kak letos na Verici-Ritkarovcaj. Če smo vse vküperprešteli, bilau je kakšni šeststau lidi. Prišli so Slovenci iz Budimpešte, Sombotela, Mosonmagyaróvára pa iz vasnic kaulek tej varašov, prišli so iz Nemčije, Švice, Vojvodine, Slovenije. Organizatori so se trno veselili toma, ka se ji je iz naši vasnic tö trno dosta glasilo. Kak je Klara Fodor, sekretarka Zveze, povedala, vej pa tau srečanje je najbole zatok, naj se tisti, steri so daleč kraj od rojstne vesi, leko srečajo z domanjimi. Ka je letošnjo srečanje ranč na Verici, tauma se je fejst veselijo župan Andraž Dončec, steri je tapravo, ka v tauj vesi živejo flajsni lidjé, steri trno vküpdržijo. Zakoj se je Slovenska zveza letos odlaučila, ka de srečanje na Verici? Zavolo toga, ka je verička samouprava mejla en Interreg projekt vküper z Moravskimi Toplicami. V tom projekti so obnauvili kulturni daum, steroga so zdaj sveteš-njo prejkdali pa blagoslovili. Svetovalec premiera Imre Márkus je gorprešto pismo ministra Pétra Kissa. Urad ministrskoga predsednika je za obnovo dau 3 milijone forintov, druge pejneze (petdvajsti milijonov) so Veričani dobili na Interreg projekti, en tau del so pa opravili s prostovoljnim delom. Za tau se njim je župan ejkstra zahvalo. Generalni konzul v Monoštri Drago Šiftar je pa vözdigno, ka so s projektom največ delali domanji lidgé, med drugim tajnica konzulata Andreja Kovač, stera si ga je vözbrodila pa vodila. Nauvi kulturni in informacijski dom so blagoslovili trgé župniki, domanji pop Ferenc Merkli, gospaud Lojze Kozar iz Odranec in gospaud Dejan Horvat iz Čepinec. Spejvo je pa cerkveni pevski zbor iz Črenšovec. Pred blagoslovitvijo je bijo kulturni program, na sterom je navzoče pozdravo sloven-ski veleposlanik v Budimpešti Ladislav Lipič tö. Vö je zdigno, ka Vogrska pa Slovenija mata dobre stike (kapcsolat), dvej vladi (kormány) ta meli vküper djilejš 17. oktobra v Varaši pa v Lendavi. V kulturnom programi so gorstaupile domanje pa prejkmurske skupine, pupudneva si je vsakši leko odebrau med programi, stere so organizatori pripravili. (O tom več v naši naslednji novinaj.) Marijana Sukič 2 Murska Sobota: Praznovanje ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom NAJ NAS POVEZUJEJO LJUBEZEN, SREČA IN ZVESTOBA! Prekmurje je pred 88 leti po-sreče in zvestobe,“ je označil smo ogromno ozemlja: na na ljubezen temelji na zvesto ker ima Slovenija zelo visoke stalo del Slovenije, prekmur-pristop avtor scenarija, med-zahodu Trst, Istro in Goriško, bi. Ali lahko rečemo, da nocoj, standarde manjšinskih praski Slovenci del matičnega tem ko je za režijo poskrbela tudi velik del Kranjske. Vse to, na veliki prekmurski praznik, vic.“Nobena slovenska manjnaroda. Tako so 9. julija 1919 Duša Škof. v korist Kraljevine Italije od-slavimo zvestobo slovenstvu?“ šina v sosednjih državah, odločili pogajalci na pariški Slovesnost se je začela z trgano ozemlje, je kmalu bilo Minister je prepričan, da zve tudi ona v Porabju, njene mirovni konferenci. Čez do-Zdravljico v izvedbi tenorske-poimenovano kot Primorska. stoba slovenstvu ne sme biti pripadnike nocoj še posebej ber mesec dni, 12. avgusta, je ga tria Eroika ob spremljavi Na severu smo zgubili več-le spomin. Kljub drugačnim pozdravljamo, nima takšnih vojska Kraljevine Srbov, Hr-pihalnega orkestra slovenke ino Koroške. Ti predeli so bili časom v Evropi moramo še pravic.“ varov in Slovencev prevzela policije. Zamisel so odlično stoletja nosilni v utrjevanju vedno za naše ljudi in inte- Kljub temu se uradno prekslovenske zavesti, slovenske rese poskrbeti sami. Zavzel se murski Madžari ne udeležujekulture, ki je slonela pred-je tudi, da je „slovenska poli jo slovesnosti združitve Prekvsem na slovenskem jeziku. tika dolžna doseči pravično murja s Slovenijo. Od lani do V tej strahotni, katastrofalni mejo z Republiko Hrvaško, letos so nekoliko spremenili slovenski stiski, ko je kazalo, povsod, tako na kopnem kot stališče do proslav in praznida je Bog zaprl vrata sloven-na morju.“ ka, in sicer je lansko leto vodski prihodnosti, pa je vendar-Janez Podobnik se je dotaknil stvo prekmurskih Madžarov v le zažarel žarek upanja – do-tudi drugih tem, denimo, da posebno izjavo zapisalo, „da bili smo Prekmurje.“ se je slovenska tiskana beseda se z obeleževanjem dogodka, Govornik je dalje poudaril, da pojavila po zaslugi protestan ko so s Trianonsko pogodbo so le redki v Ljubljani tedaj za-tov: „Tudi v ljubezni do knjig ostali izven matične domovičutili in dojeli, „da deželo, ki v slovenskem jeziku lahko ob ne, na novo odpirajo zaceljes svojo ravnino daje upanje v čudujemo zvestobo Prekmur ne rane.“ Sedanji predsednik prihodnost, oplajajo neumr-cev slovenstvu.“ József Koczon pa: „Jaz razljivi duhovi knezov Pribine in Govornik je posegel tudi v se mišljam drugače. 17. avgust Koclja, ruševine Blatenskega danji čas, denimo z omembo je državni praznik v Sloveniji. oblast v Prekmurju in jo 17. izpeljali igralci Nataša Mat-kostela in velika kulturna razvojnih nalog in tudi grad- Vsak državljan Slovenije naj avgusta predala civilnim ob-jašec, Vlado Vlaškalič, Vlado akcija slovanskih apostolov, njo pomurskega dela avtoce ga praznuje na svoj način in lastem. Dogodek je zaznamo-Novak, tenorist Metod Žunec, valo veliko slavje v Beltincih, študentje ljubljanske Akadekjer je bila lani tudi prva pro-mije za gledališče, radio, film slava ob združitvi Prekmurja in televizijo, ki so nastopali v z matično Slovenijo. 17. av-vlogi pozvačinov in v koreogust je po odločitvi državnega grafiji Matjaža Fariča, pianist zbora postal državni praznik Kristjan Borovšak, glasbena (ki ni dela prost dan). skupina Stekli psi in še ne-Lanska slovesnost je bila na kateri. Program so sklenili s dvorišču beltinškega gradu, kratkim, vendar veličastnim letošnja, minuli petek, pred ognjemetom nad Mursko Soznamenitim portalom mur-boto. Kljub nevihti, ki se je skosoboškega gradu. Lani v pripodila ravno za začetek, prijetnem avgustovskem ve-si je dogajanje pred soboškim čeru, tokrat z nalivom, ki dob-gradom ogledalo veliko obisrega razpoloženja ni ravno kovalcev, še več pa v nepozmotil. Lani in letos je scenarij srednem prenosu na televiziji za počastitev združitve pripra-Slovenija. vil pisatelj Feri Lainšček, letos Na slovesnost ob združitvi solunskih bratov Cirila in ste: „Prekmurje bo resnično tudi Madžari ga praznujemo z naslovom Kako je ljubezni Prekmurja s Slovenijo so pri-Metoda, predvsem pa, da tu napredovalo, če se bomo za na svoj način.“ ime? Osrednji lik programa šli tudi številni ugledni gostje živijo zavedni Slovenci, ki so to vsi zavzeli. Pobude za na- So pa prekmurski Madžari je bil prekmurski pozvačin, na čelu s premierom Janezom v dolgih obdobjih zatiranja predek morajo prihajati od posebej slovesno počastili neke vrste zaščitni znak pri-Janšo. Slavnostni govornik na skrbno gojili slovensko na-tukajšnjih ljudi, država pa jih 20. avgust, narodni praznik, reditve pa ženinov klobuk in proslavi je bil minister za oko-rodno identiteto in jezik.“ mora v največji možni meri, v v spomin na kronanje prveše bolj nevestin venček. „Če lje in prostor in predsednik Slavnostni govornik je pove-skladu z načeli harmonične-ga kralja, svetega Štefana. V smo z lanskim kulturnim pro-Slovenske ljudske stranke Ja-dal, da so nekoč poimenovali ga razvoja in posebno skrbjo centru Bánfi so odprli razgramom poskušali pojasniti nez Podobnik: „Kljub velikim Primorsko slovenska pljuča, za doslej manj razvite kraje, stavo Madžarska sveta krona, zgodovinske komponente ta-pričakovanjem in optimizmu Koroško kot slovensko srce, omogočati in pospeševati.“ osrednja slovesnot pa je bila kratnega dogajanja, se je vse-smo Slovenci po koncu prve kaj je potem Prekmurje? „Da-Slavnostni govornik je pre-ob kipu svetega Štefana v bina letošnjega vrtela okoli svetovne vojne doživeli eno nes slavimo ljubezen. Ljube-pričan, da so odnosi med Slo- Lendavi. treh zame najpomembnejših največjih razočaranj v svoji zen do lastnega naroda, do venci in madžarsko manjšino Ernest Ružič človeških vrednot: ljubezni, dotedanji zgodovini. Zgubili kulture, do domovine. Resnič-v Prekmurju dobri tudi zato, Porabje, 23. avgusta 2007 3 Aktiven djilejš Slovenske zveze (2) DELO UREDNIŠTVA NOVIN PORABJE Za predsedstvo (elnökség) Slovenske zveze na leto štiripet redni djilejšov pripravlamo, gda za dnevne redé furt aktualno delo mamo, s sterimi informiramo člene, pri steraj tanače prosimo pa za stere se predsedstvo ma pravico odlaučiti. Od letos na vsakšom djilejši na znanje damo tau tü, ka za dela smo meli, ka vse smo obredili od zadnjoga djilejša delavci Zveze, kak vam tau na kratko damo na znanje prejk novin tü. Uredništvo novin Porabje pa na leto gnauk prosimo, naj nas informira o svojom deli, o svoji brigaj, problemov pa planov. Marijana Sukič, glavna urednica novin že od začetka, od 1991 leta mau, nam je dostavse taprajla. Na uredništvi vküper z Zvezo smo se pred dvöma letoma juniuša tak zgučali, ka novine Porabje vsakši keden vödamo, nej samo vsakši drügi keden. Če gli je uredništvo na tau nej bilau najbola pripravleno, zavolo finansiranja novin so döjn mogli staupiti, ka so nikak prisildjeni bili pauleg pejnaz, stere dobijo od Javnoga sklada (Közalapítvány) v Budimpešti. Dostakrat so ranč zatok dobili menje pejnaz, ka so samo po dva kedna vöprišli. No, s tejm so pa več dela tü vzeli nasé delavci, steri so ranč tisti pa telko jij je kak pred tistim, gda so samo vsakši drugi keden novine pripravlali. Kak vögleda njino delo? Zvöjn Marijane Sukič za novine dela ške Karči Holec, Brigita Korpič pa dela s pejnazi, vodi vse vödavanje tak za Slovensko zvezo kak za uredništvo Porabje. Marijana Sukič se v torek, srejdo pa četrtek zgonči z lidami, sto ka, od koj pa kelko de piso, potistom vküp pobere tau pisanja, popravla jezikovno pa stilistično. Obadva s Karčinom Holecom pišeta članke, Karči ške poslika, ka je potrejbno. Pri popravlajnji Brigita Korpič tö pomaga s tejm, ka vse članke ške gnauk prejkprešté, popravla, v pravo formo dá. V petek se „namalajo” cejle novine, kak naj vögledajo, gde steri članek naj bau, gde do kejpi, kak do na velko, ka se pod kejpe napiše, Karči Holec vküp pobere kejpe za tehnika, Brigita Korpič pa vse članke postavi na mesto, stere de tehnik v pondejlak že postavlo na računalniki pa na kreda napravi novine za tiskanje. Tau glavna urednica ške gnauk prejk mora vse prešteti, kejpe pogledniti pa té pošlejo v tiskarno v Mursko Soboto. Karči Holec ji v četrtek pripela iz tiskarne, gda en tau razdeli po porabski vasnicaj, drügi tau pa pakivajo na pošto na Vogrsko pa v tajinske rosage. Tau delo se od kedne do kedne etak vrti kak en mlin. Če steroga med nji nega v slüžbi, svojo delo napravi naprej ali napravita dva drügiva delavca. Urednica tak vej, ka no-vine vsakšoj vesi pa v Varaši ranč tak pri cajti pridejo do lidaj, samo v Števanovci majo večkrat nišne nevole. Marijana Sukič kak prejdnja tej novin je prosila predsedstvo, naj se strinja s tejm, ka od drügoga leta v leti leko gora vzemejo ške eno novinarko, stera sprtolejt zgotauvi kak vönavčena novinarka v Ljubljani pa je domanja mlada Slovenka, Nikoletta Vajda. Trbej prej tadale misliti, vcuj dobiti mlade, steri do tadale pelali tau delo. Drügo je pa, ka so se novine ranč pred dvöma letoma začnili za pejnaze odavati, stere je lüstvo dobilo od začetka mau šenki. Tau je bilau mujs, tau je nej uredništvo stelo. Plačöjvanje novin se več lidam nej vidlo, zatau je dosta menje novin nota plačano tü, kak dočas je vsakši šenki daubo. Zdaj na Vogrskom 600 novin dé vö, v Slovenijo pa na tihinjsko 200, kaulek 100 novin morajo pošilati zaupston na Vogrskom pa na tihinjsko, kaulek 100 falatov pa ostane za odajo na recepciji v Slovenskom daumi. Kak je prajla, novine so na leto 2600 forintov, leko se plača na frtau, na pau pa na cejlo leto nagnauk tü. S tejm pa Brigita ma dosta več dela, depa mogli so se vzeti zatau tü. Delajo na tejm, naj več lidi majo, steri škejo šteti slovenske novine. Pri tejm je prosila pomauč konkretno od predsedstva, kak že na začetki tü, naj vsakši proba iskati tašne lidi v svoji žlati, pri sausadaj, padašaj, znancaj. Etak leko pridejo lidgé do informacij za Porabske dneve, za Državno srečanje Slovencov pa do dosta drügi informacij, programov. Njeno mišlenje je, ka na ednom državnom srečanji ali Porabskom dnevi Slovenska zveza dosta več vrejdnosti dá lidam, kak koštajo novine za cejlo leto. (Vsakšo leto podarimo naročnikom (előfizetők) Slovenski kalendar pa kašni drügi knjižni dar tü za božične svetke, ka tü več košta od ceringe za letne novine. Opomba avtorice članka.) Uredništvo Porabje pripravla vsakšo leto Slovenski kalendar pa knjige za božični dar tü, spravlajo vse pejnaze zatau z natečaji (pályázat) ranč tak kak za novine. Kelko pejnaz majo na leto, kak gazdöjvajo, kašne ceringe majo, tau smo že dali v novine v 22. številki. Urednica si želi, ka bi stoj prejkvzejo pripravlanja Slovenskoga kalendara, ka je za telko lejt že ona tü vösfalila iz idej, nauvi mišlenj. Nauvi človek, nauva forma, nauva vsebina (tartalom). Zatau je najšla mladoga pravoga človeka, vöjpajmo, ka če letos že rejsan nej, depa drügo leto se leko vzema za tau. Na znanje nam dala tau tü, ka za letošnji božični dar do vödane knjige s pesmimi, stere je napiso v domanjoj rejči pisatel Feri Lainšček. Laci Brašič, predsednik Slovenske samouprave Mosonmagyaróvári, je priznau, ka pri nji preveč malo lidi plačöjva novine. On je že gora ponüdo, ka naj se zglasi, komi trbej, njina samouprava nota plača za nji. Niške! Zdaj prosi lišto, sto plačöjvajo, etak prej leko staupijo na pomauč pri tejm. Po tejm je par lidi vcuj prajlo svoje mišlenje pa ka čüje od drügi lidaj. Alojz Hanžek, Feri Gyeček, Vera Gašpar, Klara Fodor so tanačivali, naj baujo tadale vici, recepti za indašnjo porabsko gesti, aktualno paversko delo, z vekšimi literami program televizije, naj več pišejo domanji lidgé, naj se najbola piše od nas, Slovencov, ka so tau naše novine. Jože Hirnök je pa zatau, ka naj novine od drügi lidaj, drügi temaj tü pišejo, ka so té novine za intelektualce tü, v drügi novinaj tü ne preštemo vse, samo tisto, ka nas briga. Klara Fodor je pravla, ka tau ne smej biti pitanje, ka se vönavčena porabska slovenska novinarka leko gora vzeme ali nej. Bojmo radi, ka se gnesden pa telko mladi porabski deklin (edini pojep je letos zgotovo) vči v Ljubljani pa ka škejo nazaj priti domau v Porabje. Drügo je pa, ka je ranč našo delo, steri smo v slöjžbaj pri Slovencaj, ka se moramo brigati, naj tej mladi dobijo slöjžbo, gde leko nöjcajo svojo sakmo pa slovenski gezik. Klara Fodor sekretarka Porabje, 23. avgusta 2007 4 Potovanje iz Kalifornije v Sakalovce (2) »NEPOZABNI IN GANLJIVI DNEVI V DOMOVINI Jeanne Czvitkovics-Brown se je letos maja podala po sledeh svojih prednikov, ki so izvirali iz Slovenskega Porabja. V družbi še nekaterih sorodnikov iz Amerike je preživela štiri dni v deželi ob Rabi. Kaj je bil vzrok, da se je Jeanne začela zanimati za zgodovino svoje družine, jo tudi raziskovati ter načrtovati potovanje v Porabje? Pred nekaj leti je Jeanne dobila neko razglednico od svoje sestrične, ki prav tako živi v Ameriki. Razglednico je sestrična našla med zapuščino Jeannine tete (mamine sestre). Bila je to črno-bela razglednica cerkve, na razglednici pa napis »Szakonyfalui templom -Kirche von Eckersdorf.« Sestrična je na razglednico v angleščini napisala »Church in Hungary«. Kot sta razvozlali, je razglednico okrog leta 1930 poslala babica iz Sakalovcev Jeannini mami v ZDA. Na razglednici je bila poslikana sakalovska cerkev. Veliko je Jeanne pri njenem raziskovanju pomagalo, da je na njej bilo napisano tudi nemško (Eckersdorf) ime vasi. Jeanne prej namreč niti tega ni vede- MOJIH PREDNIKOV« la točno, kako se je imenovala babičina vas. Ker niti geografske lege ni poznala in ker je bila to majhna vasica, jo je zaman iskala po zemljevidih. Ko je pa izvedela za nemško poimenovanje vasi, jo je našla na svetovnem spletu. Tako je prišla do izhodiščne točke pri načrtovanju potovanja. Ko je obiskala Sakalovce in od babičine hiše zagledala sakalovsko cerkev, jo je takoj prepoznala. Tudi sama je naredila nekaj posnetkov. Preden je odpotovala na Madžarsko, je od maminega sorodnika, ki je prišel leta 1956 v ZDA, izvedela, da v Sakalovcih še živijo družinski člani, dve sestrični po drugem kolenu in nekaj sestričen in bratrancev po tretjem kolenu. Prvič jih je videla, ko je prišla v deželo svojih prednikov. »O Slovenskem Porabju sem dobila veliko informacij na spletni strani www.vendvidek.com, ki jo urejata Tibor Horvat in Joël Gerber. Spletna stran mi je veliko pomagala pri tem, da sem virtualno spoznala to pokrajino, še preden sem se odpravila na Madžarsko,« nam je povedala Jeanne. V času kratkega tukajšnjega bivanja je Jeanne obiskala vse porabske vasi, spoznala je tudi del Prekmurja. »Obiskala sem spomenik monoštrske (modinške) bitke v Mogersdorfu/Modincih, bila sem na tromeji in tudi muzej na prostem Pityerszer smo si ogledali. Obiskala sem vse porabske cerkve, spomenike oziroma pokopališča, med drugim smo bili v Monoštru, Števanovcih in na Gornjem Seniku. Udeležila sem se Porabskih dnevov v Saka lovcih, kjer sem videla tradicionalne slovenske plese in slišala pesmi. Poskusila sem tradicionalne jedi, golaževo juho, pörkölt, zavitke in palačinke. Vesela sem, da sem si lahko v Monoštru v Hotelu Lipa, kjer smo stanovali, ogledala razstavo Tiborja Horvata in Joëla Gerberja o porabskem in prekmurskem izseljenstvu v Bethlehem. Fascinirali sta me vzdržljivost in potrpežljivost teh izseljencev, kajti iz razstave mi je postalo jasno, preko kakih težav in procedur so prispeli moji predniki na začetku 20. stoletja v Ameriko,« je rekla Jeanne in tako nadaljevala. »Videla sem hišo v Sakalovcih, v kateri se je rodila moja babica, ter hišo, v kateri je odraščala moja mama. V življenju prvič sem se lahko dotaknila nagrobnika babice in stricev na sakalovskem pokopališču.« Jeanne je zelo vesela, da je obiskala Slovensko Porabje. Srečna je, da je srečala sorodnike ter spoznala nove prijatelje. Pokrajina njenih prednikov se ji zdi mirna in prekrasna. »Nekako sem imela občutek, da so Sakalovci še zmeraj podobni, kot so bili v tistem času, ko je tam odraščala moja mama,« pravi Jeanne, ki obžaluje le eno stvar. »Nisem mogla od znotraj pogledati hiše (Grebenarova hiša), v kateri je odraščala moja mama. Pred nekaj leti je bila hiša prodana, trenutno je prazna in precej zapuščena. Bilo bi mi v zadovoljstvo, če bi jo lahko videla tudi od znotraj.« Doda še: »Mogoče ko pridem naslednjič, mi bo tudi to uspelo.« Jeanne v bližnji prihodnosti načrtuje ponovno potovanje v Slovensko Porabje. Upa, da bo imela takrat več časa in bo spoznala tudi, vsaj delno, Slovenijo. »Štiridnevno bivanje v Slovenskem Porabju štejem med najbolj dragocene trenutke svojega življenja, ki se jih bom še dolgo spominjala.« Tibor Horvat in Joël Gerber Porabje, 23. avgusta 2007 5 GRANIČARSKI MUZEJ V ŠTEVANOVCI Na konci osemdeseti lejt so zaprla vrata števanovske kasarnje, pa cejlak do tejga mau so zaprejte bile. Kauli zidine je gorzrasla trava pa streja se je že začnila rüšiti. Števanovska samouprava je večkrat prosila Ministrstvo za notranje zadeve, naj prejk da zidino vesi, dapa tau se je v različni uradaj (hivatalokban) nikak vsigdar stavilo. Zato, ka ministrstvo za šenki ne more prejkdati samoupravi tau kasarnjo. Pa če bi go dobila, te bi se tö leko škrabali, ka bi delali z njauv, zato ka pejnaz nejmajo na tau, ka bi go obnovili. Druga problema je pa ešče ta bila, ka so se med seuv nej mogli zgučati, če bi go nazaj dobili, ka bi delali s kasarnjov. Edno bi leko naprajli, cejlo zidino bi dola porüšili, parcelo bi pa odali, dapa vsakši član samouprave je drugo sto. Že je vsakši tau mislo, ka se zidina vküpporüši, gda so gnauk samo delavci prišli pa so travo začnili kositi kauli kasarnje. Zaka? Od tauga sam spitavo števanovskoga župana Sándora Fodora. »Tam bi vejn začno, ka gda se je tau že vözvedlo, ka samouprava tau zidino nikak ne more dobiti, te so te grünt na dva tala vözmerili. Eden tau, gde je tista zidina, štera nejma streje, je dobilo Ministrstvo za varstvo okolje (Köznyezetvédelmi Minisztérium).« • Zaka njim tau trbelo? »Ne vejm. Dja sam tau probo zvedeti, zaka njim trbej. Nejuradno sam telko zvedo, ka oni nišo šolo v naravi (erdei iskola) škejo s te zidine vönaprajti. Dapa gda tau baude, tau ne vejm, zato ka tam je ešče vse tak, kak je bilau. Drugi tau je osto pri Graničarstvi (Határőrség). Gnauk me je direktor poisko, pa me je pito, če bi samouprava podpirala tau mišlejnje, ka bi oni iz te zidine vönaprajli eden graničarski muzej. Samouprava si je te tak zmišlavala, ka od tistoga, kak je te vögledalo, je kakoli baukše. Tak ka mi smo dali dovoljenje, naj se muzej vönapravi.« kasarnje bile na Vogrskom. Taši muzej samo eden baude na Vogrskom pa te tü baude v Števanovcaj. Dja tak mislim, ka de te muzej malo pomago v tejm, ka de se ves bola razvijala, pa tisti, šteri so brez dela, tisti pa leko ka ešče delo dobijo. Z drugim talom, ka Narodni park Fertő-Hanság ma, s tistim ešče ne vejm, ka baude, zvau mo je pa je pito, ka škejo.« • Tak mislim, ka te muzej de zanimiv za vaščane tö, nej samo za turiste. Lüstvo je dugo lejt tak živelo tü, ka so sodacke kauli nji ojdli pa so je „skrb” meli, dapa prejk vrat, notra v kasarnjo so nikdar nej mogli staupiti. »Gvüšno, ka de zanje tü zanimivo, ka leko notra staupijo v tisto zidino, štero so vsigdar samo od zvüna gledali, notra so pa nikdar nej smeli staupiti. Od 1. janura pa gda se granice odprejo, te bi se na Verici z mejnoga prehoda tü edno spominsko mesto vönaprajlo, ka de mlajša generacija leko vidla, kak je bilau, gda so ešče granice zaprejte bile.« Karel Holec 6 Flajsna senička mladina na pikniki Porabski Slovenci smo najbola bogati na kulturnom področji. Mamo lidi, steri spejvajo, pleše jo, špilajo, ranč tak je pri mlajšaj. Telko kulturni skupin je nikdar nej bilau, nej pri odraslaj pa nej pri mlajšaj kak zdaj. Za odrasle skupine je Zveza od začetka mau mejla posaba program, gda tej lidgé, steri s svojim delom furt drüge spravijo v dobro volo, so leko brezi brige. Dudja lejta so bili vküper pozvani na konci leta, gda so meli kulturni program z veselicov. Lanjsko leto smo ji pelali na enodnevni izlet, senički tau je bio v Slovakiji, števanovski tau v Avstriji na Koroškom. Letos sva si pa s kolegicov vözbrodile, ka jim pripravimo piknik v juliuši pri sakalavski lovski kuči, gde je najbola primerno pa lejpo. Vrejman nam je vkriž djalo, deževen cajt je grato, zatau sva dola stavile, vej gda de gvüšno vrejman. Od drügim sva si 12. avgustuš odabrala vö, gda so senički športoške ranč meli svoj program, na Dolejnjom Seniki je pa buča bila. Vrejman nam je pá vkriž djalo, etak smo namesto sakalavskoga gozdarskoga rama prosili dolejnjisenički kulturni daum od župana. Taum je pa gvüšno leko, vrejmen se ne šté pa je velko mesto pod strejov venej, leko se küje pa dobro gej. Za en tau aktivistov smo poslali avtobus, menši tau mladine se je pa pripelo z biciklini. Mladi Seni čarge, folkloristi pa pevci so tak vcuj navčeni k pikniki, ka ja pa nej, je že bilau vse pripravleno, stoli, stolice, klobasi za küjati pa pečti, ogenj so naložili. Tau se nej trbej bojati, ka bi z njimi človek glad trpo. Bili so rejsan flajsni, pridni, vse so nama pomogli, tak moški kak ženske. Eške šofer Bružin Tibi je cejli čas delo, je vejn deset kil lüka sam spuco. Vej si je prauti briso čelo, srmak. Lujzeka Hanžeka kak bivšoga šefa na künji smo pa vcuj sprajli k laboški pa piskri. Na konci sta z Gyöngyiko Bajzek skur nej mogla tak njasti, na telki se njima je povidlo pečenjé lüka pa špejka. No, nam pa eške bola, ka nam si je samo lampa trbelo zbrisati. Bečko smo tü na čep vdarili, za krčmarico smo meli Evo Majcan. Števanovske pa varaške ženske so nam spejvale, Stanko Črnko nam je pa tü pa taum malo vlačo fude tü. Dež nas je tü vöokraužo. Na konci smo s seničko mladinov pa vse vküp spucali pa ta spakivali. Zrim Magduška nam je pa znautra vse vred djala, zakoj se ji tü lepau zavalimo. Posaba se zavalimo seničkomi župani Žolti Moneki za mesto pa Gabori Lazari, steri je dosta briga emo z nami, drva, hladilnik, stole, stolice nam je dau, dosta nam je skako z dobre vaule, gda bi doma mogo biti na buči. Baug plati vsejm za pomauč. Bili smo srečni pa veseli. Klara Fodor 7 VIKTOR+VIKTORIJA POŠTENA POŠTIJA Slovenska manjšinska samouprava Sakalovci je letos drugič Vsikšomi pride tisti čas, gda oprvin stoupi na poštijo. Zakoj bi se nej tou zgodilo našima dvojčkoma, organizirala družinski praznik Viktori pa Viktoriji, tö? Bilou pa je tou ranč nej tak daleč nazaj. Tam nin kouli tistoga mejseca, gda lidge čakamo, ka nam nekak kakši dar prinese. Depa več niške ne pouni, zakoj sta oprvin stoupila na poštijo. Vej zvekšoga lidge tou za sebe tö ne vejmo. Tou, zakoga volo smo prvi stopaj naprajli po poštiji. Depa cejla držina od njiva pa eške stoj kcuj pouni, kak je tou bilou. Vöter je že trno velki mraz vküper znoso. Viktora pa Viktorijo je tou nej moglo doma nut držati. Če sta nej spala ali pa gela, sta bila venej. Špilala sta se pa naganjala es pa ta. Dokeč je mama prišla do njiva. -Nemam časa, ka bi šla tadoj do tetice na drugi kraj, - njima je tumačila. -Zato vaja prosim, ka njoj odnesita tou knigo. Prosila me je, naj njoj prinesem. Maliva sta začnila veselo kumati. Že sta vedla, ka ta njiva šla do tetice. Una pa vsigdar v žepki kakši cuker nosi. Ja, pa kakši pejnez njima tö vsigdar stisne v pesnico. -Depa po poštiji ne smejta odti kak eti kouli po dvouri, - njiva je poglednila v oči. - Zato, prosim vaja, skrb mejta pa pomalek. Maliva sta skakala od sreče. Viktorija de nesla knigo en tau pouti, Viktor pa drugi tau. Pa sta šla. Pa sta prišla do poštije. Poštija, kak poštija. Skur ravna, samo malo vugnjena na tistom mesti, gde je velka, velka bauta. Pa bi na njou stoupila tö. Če bi nej, če bi nej ... -Ta moja poštija je ranč takša, kak sam jo senjala, - je prajla Viktorija. - Ti si najdi svojo poštijo. Ge mo šla po svojoj! -Vejš, ka!? Tou je moja poštija, nej pa tvoja, - se je nej dau doj poglednoti Viktor. - Nej, ka je moja! - Moja! - Nej, moja! Vejn bi eške kaj lagvoga s toga prišlo. Bi, če bi nej Viktorija stoupila na pravi kraj poštije. Pa je samo šla tadale. Viktor pa je šou po poštiji po lejvom kraji. Gda sta nin na pou pouti prišla, je Viktorija stopila na lejvi kraj. Dala je knigo brati. Un pa je odišo prejk na pravi kraj poštije. Tak sta prišla do tetice. Vsikši je doubo cuker pa pejneze za kino. Domou sta prišla vsikši po svojoj poštiji. - Na, kak je bilou, - njiva je pito ata. -Najboukše, kak je leko, - sta prajla skur v eden glas. - Vsik za otroke in njihove starše v tej vasi. Otroci in njihovi starši so z veseljem prišli na ta program. V majhni vasi živijo otroci v velikem številu. Vas ima trenutno več kot štirideset otrok, kar je več kot deset odstotkov vsega prebivalstva. Otroci, ki vsak dan izumijo kaj novega in radi poskusijo nove stvari, so lahko zdaj pokazali svojo sposobnost in spretnost pri različnih aktivnostih. Bili so zelo aktivni. Barvali so vnaprej narejene lončarske izdelke, igrali so nogomet in badminton. Najbolj popularna igra je bil napihljivi grad, kjer so veselo skakali skoraj ves čas. Starejši otroci so se poskusili v lokostrelstvu in žaganju drv, seveda pod nadzorom staršev. Tudi starši niso izostali iz tekmovanja. Oni so tudi žagali drva in so zabijali žeblje v les. Vse to so morali narediti v določenem časovnem okviru. Na koncu programa so otroci dobili majhna darila, in sicer čokolade in bonbončke. Medtem ko so se otroci in starši igrali, so člani samouprave kuhali golaž. Vsi so postali lačni med igrami in so jedli z velikim tekom. Po večerji so morali iti domov, kajti manjši otroci so bili utrujeni, toda zelo zadovoljni. Mislim, da je pomembno organizirati takšne programe, kjer se starši in otroci skupaj igrajo, kuhajo, se dobro počutijo. Še bolj pomemben je program za majhne otroke, da dobijo občutek pripadnosti in povezanosti že v tem zgodnjem času svojega življenja. Ta povezanost postane močnejša kasneje, ko bodo že odrasli in bodo lahko pomagali drug drugemu. Otroci, ki sem jih vprašala, kako so se počutili na programu, so vsi rekli, da je bilo zelo zelo lepo, in upajo, da bodo tudi prihodnje leto organizirali takšen družinski ši je šou po svojoj poštiji do tetice. Pošteno, ka bole pošteno ne more biti. Na, tak sta šla Viktor pa Viktorija oprvin po poštiji. Pošteno, nej? Kak bi pa ovak sploj leko bilou, obrazu nam je vse povedal. vej sta pa dvojčka, nej? Lilla Fasching Miki Roš Porabje, 23. avgusta 2007 dan. Sicer pa tudi brez vprašanja sem bila prepričana, da se dobro počutijo, nasmeh na njihovem PETEK, 24.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 12.05 SKRIVNOSTNI SVET MAJEV, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: OČETJE IN SINOVI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: REŠEVALCI, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVST.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... JOŽE PLEČNIK: ZACHERLOVA HIŠA NA DUNAJU, 17.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 38. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE “PTUJ 2007”, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB: ULIČNI USTVARJALCI, 0.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 0.55 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL PETEK, 24.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.20 SLOVENSKI VENČEK, 14.15 MOJE DEKLE, TAJSKI FILM, 16.05 MOSTOVI – HIDAK, 16.35 Z GLAVO NA ZABAVO, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.10 NAŠ LJUBI TRAKTOR, DOK. FELJTON, 18.25 BUTAN - DEŽELA GRMEČEGA ZMAJA, DOK. ODD., 19.00 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 21.00 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM!, AM. FILM, 22.25 PIRAMIDA: EVA IRGL, MATJAŽ JEVŠNIK IN MARJAN ŠAREC, 23.30 CARL LEWIS - ATLETIKA, PORTRET ŠPORTNIKA, 23.55 SP V ATLETIKI, MARATON (Ž), 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 ZABAVNI INFOKANAL SOBOTA, 25.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 13.40 VSE O ŽIVALIH, ORANGUTANI, ANG. DOK. NAN., 14.05 ODDAJA ZA OTROKE, 14.25 MOJE SANJE, NEMŠ. FILM, 15.55 POLETNI VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 IZRABI PLIMO, ANG. FILM, 21.30 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 DEADWOOD, AM. NAD., 23.45 PADAJOČI ANGELI, KAN.-FRANC. FILM, 1.25 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL SOBOTA, 25.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 ABSOLUTNO GLOBALNO, 8.45 BUTAN - DEŽELA GRMEČEGA ZMAJA, DOK. ODD., 9.15 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 10.35 DROBTINICA 2, DANS. FILM, 12.10 SP V ATLETIKI, 15.55 NOGOMET, ANGLEŠKA LIGA, ARSENAL -MANCHASTER CITY, 17.50 KOŠARKA (M) PRIJATELJSKA TEKMA, SLOVENIJA - FRANCIJA, 20.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 20.25 KONCERT OB 50. OBLETNICI ZAČETKA EU, 21.30 POLETNI VRTILJAK, 23.45 HUFF, AM. NAD., 0.40 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL NEDELJA, 26.08.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 11.50 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 38. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE “PTUJ 2007”, 15.00 VRTIČKARJI: ZLOČINCI, TV NAD., 15.30 KAVBOJ BREZ MIRU, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: BENO HVALA -ŠPORT, ŠPORT, ŠPORT, 18.15 PAJKEC PIKO, RIS., 18.20 VETERINAR JOC, RIS., 18.30 KRAVICA KATKA, RIS., 18.35 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 18.45 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 DAJMO, NAŠI! 21.05 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, DOK. GLASB. ODD., 22.00 TONE KUNTNER -MOJE PESMI, DOK. PORTRET, 22.45 ARS 360, 23.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.35 POZDRAVLJENA, BABILONIJA, IT. FILM, 1.30 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 26.08.2007, II. SPORED TVS 6.55 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.45 SKOZI ČAS, 7.55 KONCERT OB 50. OBLETNICI ZAČETKA EU, 8.55 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 9.35 MED VALOVI, 10.10 SP V ATLETIKI, 16.00 SP V RITMIČNI GIMNASTIKI, 18.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.25 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE DAN D, 19.15 OČITNO UŽITNO: VOLČJI POTOK, 20.00 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 20.50 NA NOŽ, ANG. NAD., 21.20 KDO BO KOGA, TV NAD., 21.50 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 23.15 BREZ PRAVIL, ARG. NAD., 0.00 GLAD PO ŽIVLJENJU, NEMŠKI TV FILM, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL PONEDELJEK, 27.08.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 RAZPOKE V ČASU: STUDENEC GRENKIH SOLZA (KOSTANJEVICA), IGR. DOK. NAN., 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 SLOVENCI V AVSTRALIJI: SREČANJA V WOLLONGONGU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DAJMO, NAŠI!, 14.40 NEKAJ MINUT ZA POPULARNO GLASBO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.35 MAKS IN RUBI, RIS., 16.00 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 16.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: RICMANJE, 16.25 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: POMLADNE GOSLI, 16.35 S SONCEM V OČEH: ZMERJANJE, POUČ.-IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 HOLLYWOODSKE LISICE, ANG. DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 20.45 OSMI DAN, 21.20 V KADRU: ADI SMOLAR IN JANJA KOREN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE, 0.40 HOLLYWOODSKE LISICE, ANG. DOK. ODD., 1.30 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.10 POLETNI VRTILJAK, 11.55 VRTIČKARJI: ZLOČINCI, TV NAD., 12.25 SP V ATLETIKI, 16.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 16.45 ARS 360, 17.00 EVROPSKI MAGAZIN, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 POROČILA, 18.10 COLDITZ, ANG. NAD., 20.00 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 20.50 DALIDA, FRANC. NAD., 22.30 PIRAMIDA: TONE FORNEZZI TOF, ANDREJ KAROLI, LUKA ŠPIK, 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.30 ZADNJA IZMENA, FRANC. FILM, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL TOREK, 28.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.50 SPREHODI V NARAVO: CVET - EDEN NI NOBEDEN, 11.10 HOL LYWOODSKE LISICE, ANG. DOK. ODD., 12.00 TONE KUNTNER - MOJE PESMI, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 BUTAN - DEŽELA GRMEČEGA ZMAJA, DOK. ODD., 13.45 OBZORJA DUHA, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: PIŠČALKAR IZ HAMELINA, RIS., 16.05 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 16.35 KOŽA, DLAKA, PERJE: SPOPADI, DOK. ODD., 16.40 HOTEL OBMORČEK: SAMOTNI OTOK, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.45 IZKUŠNJA RAZLIKE, DOK. ODD., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KAJMAK IN MARMELADA, SLOV. FILM, 21.25 KJE SI, VUČKO?, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ABSOLUTNO GLOBALNO, 23.20 MEDEJA, NIZ. NAD., 0.15 IZKUŠNJA RAZLIKE, DOK. ODD., 1.00 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL TOREK, 28.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 12.25 SP V ATLETIKI, 16.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.55 V KADRU: ADI SMOLAR IN JANJA KOREN, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 20.00 KARAMBOL, ŠVEDS. NAN., 21.30 ODTENKI SREČE, FINS. FILM, 23.10 PIRAMIDA: GOJMIR LEŠNJAK GOJC, DUŠAN URŠIČ, BRANKO GRIMS, 0.10 CITADELA, IT. NAD., 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL BISER IZ SLOVENSKE ZAKLADNICE V EVROPSKEM MUZEJU Pred kratkim je tudi Slovenija, poleg beneluških držav, Avstrije, Francije in Švice, prispevala biser iz slovenske zakladnice za dopolnitev evopskega muzeja v centralni Evropi. S prihodom te zgodovinske 120 ton težke in 22 metrov dolge parne lokomotive 06-013 se je povečalo število različnih modelov v muzeju zbranih evropskih parnih lokomotiv na sedem. Parna lokomotiva 06-13 je bila v okviru slovenskega kulinaričnega tedna in drugih posebnosti predstavljena nam, obiskovalcem evropskega železniškega strojnega parka. Zgrajena je bila v Berlinu za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vozila je na progi: Maribor – Zidani Most – Ljubljana – Zagreb in obratno. Med vojno je na zaminirani progi iztirila in zdrsnila v Savo. Po obnovitvi je ponovno služila svojemu namenu vse do izločitve iz aktivnega prometa. Pokoj je preživljala v ljubljanskem železniškem strojnem parku, kjer je zaradi pomanjkanja prostora bila izpostavljena nemilosti zimskih in letnih vremenskih razmer. Stanko Jager ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB