O tipu slovenskega človeka Predavanje Slavističnega kluba — Dr. Stanko Vuraik dokazuje, da tip »slovenskega človeka44 ne obstoji — Alpski, vzhodni in sredozemski tip Slovenca — Naša kulturnost s stališča etnologije Ljubljana, marca. Danes dopoldne je Slavistični klub prire- dil svoje šesto predavanje. Tudi to pot se je dvorana Filharmonične družbe (kino Matica) skoraj napolnila Po uvodnem po- zdravu predsednika kluba g. Petreta __ je povzel besedo predavatelj dr. Stanko Vur- nik» kustos ljubljanskega muzeja in znani umetnostni teoretik in kritik, da izpre« govori o vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti. Uvodoma je predavatelj poudaril zna« čikio dejstvo, da je moralo preteči sko« raj 18 stoletij po Kristusu, preden je ev« ropski človek posvetil pozompst kmečki umetnosti. Videli 6e mu je primitivna in v ničemur zanimiva ali značilna. Šele ro« mamitizem, čigar nositelj je bil čuvstven čkrvek, ki je stremel po preprostosti in povratku k naravi, je odkril vrednost Ijudp ske umetnosti. Romantičen zbiralec narcd« nega blagi pa je promatral ljudskp umet« nost enostransko in si zaradi tega ni mo= gel ustvariti o nji pravilne sodbe. Danes imamo o folklori že dobro razvito znanost in ljudska umetnost je predmet smotrnega znanstvene«! proučevanja. O nji še vedno ohstojita dve nasprotni teoriji: ena vidi v nji estetsko tvorbo, umetnost primitivnih 6lojev, druga pa samo grobo, primitivno posnemanje meščanske umetnosti. Gotovo pa je, da je danes znanstveno nevzdržna romantična teorija, da bi vsak narod mo« ral imeti enpten stil svoje ljudske umet; nosti, torej enotno narodno dušo. Po tem splošnem uvodu je začel preda« •atelj stilsko razčlenjevati slovensko ljud« 6ko umetnost in dokazovati, da ni mag o« če govoriti o enotnem tipu slovenskega človeka, o enotni »slovenski duši«. Začel je s kmečko arhitekturo in nato nadalje« val s slikarstvom, ornamentiko, narodno nošo, glasbo in poezijo, prepričevalno do« kazujpč tudi z mnogimi skioptičnimi sli« karni, da se slovensko ljudstvo etnograf« sko*k uit urno, po stilu svoje umetnosti in temu ustrezaj očemu psihološkemu tipu, loči v tri oziroma štiri tipe in sicer v alp« skega, vzhodnega, južnjaškega ali sredo« zemnega, a na severovzhodu, v Prekmur« ju se opaža n*>va, žal še premalo proučena varijanta vzhodnega tipa, ki k "že precej« šnjo sorodnost s stilnim tipom Slovakov T severnem Podonavju. Alpski ali gorjanski tip je v mnogih, bistveno pomembnih vnanjih potezah so« roden tipom vsega gorskega prebivalstva srednje in zn.padne Evrope. Predavatelj je pokazal njegovo slovensko varijanto z mnogimi, od zaipada proti vzhodu se iz« preminjajočimi nijansami na tlorisu in vnanji arhitekturi kmečke hiše, na slika« riji ženitovanjske skrinje, na »bridki mar« tri« (ljudski plastiki), na narodnih nošah in v melosu ljudske popevke, omenjajoč tudi, da daje pretežno liričnp pesem. V •seh panogah ljudske umetnosti razodeva ta tip naturalistično « utilitaristično dušev« nosi:, človeka, ki je kakor njegova hiša na zunaj, slikovit in pomipozen, na znotraj pa zaprt vase, sebičen, tesnosrčen. Ta stil je predavatelj sledil od Koroške na Gorenj« skp in zapadno Štajersko; povsod očituje vzlic krajevnim odtenkom b is trs7 eno iste poteze. Drugi tip slovanstva se je pod vplivi drugačnega okolja razvil v vzhodnih de» lih slovenske zemlje. Kaže ga bistveno isti stil dolenjske, vzhodnoštajenske in belokranjske hiše, ženitovanjske skrinje, plastike, narodne noše, melosa in pesmi. Ta fcip pč'tuje ide listi čno — abstraktno usmerjenost vzhodnega človeštva, je na zunaj znatno bolj preprost, v svoji orna* mentaliki ne posnema prirode, marveč ustvarja po fantaziji in kaže svojo ab« straktnost v nekaki geometričnosti svoiih umetnpstnih form. Tudi me-os in (pretežno epsika pesem kažeta isti tip idealista. Tretji tiip, ki je razširjen v gor šk opri« morskem dn istrskem delu slovenske zem« I je, je zaradi sedanjih razmer v Italiji še premalo razisikan. Po svojih vn~njih skup« nih znakih ustreza tako v arhitekturi ka« kor v drugih umetnostnih panogah sploš« nemu sredozemskemu tipu, ki pa kaže po« sebno gibčnost in se povsod po svtf>jc pri« lagojuie klim "tičnim in drugim okolišči* nam. Označuje ga nekaka racionalistična nota in po svoji kulturni formi najbolj ustreza renesančnemu vzoru. Četrti tip, ki je le zo čilna varijanta vzhodno « evropskega tipa, še čaka ra«* iskovalcev. Predavatelj na osnovi teh etnografskih raziskavanj sklep'., da ni mogoče govo« riti o enotnih lastnostih slovenskega na* rodnega tipa, ker 6i v resnici te lastnosti v posameznih delih nasprotujejo in so v tej svoji oprečnosti enako naše. — Di* našnja etnologija ne govori več o manj* vrednih in več vrednih tipih, marveč o počasnem in hitrejšem kulturnem razvoju. Med tem ko je Slovenec alpskega tipa. merjen z zaipadnj škim vzorcem, kulturno že nekako v 18. ali 19. stoletju, se Slove* nec izrazito vzhodnega tipa po pričevanju svoje ljudske umetnosti giblje še nekje ob koncu srednjega veka Te razlike pa so seveda te.oretske in imajo le v posrednem smislu, za globlje domnevanje naše kul* ture, neko konkretno veljavo. Predavatelj je nadalje omenil, da so na« ši stili samostojne vrste v evropskih sku* pinah in da se n. pr. naš alpski stil v tlorisu hiše bistveno razlikuje od nemške« ga alpskega stila, k teremu je sicer soro* den, tako da ni mog.Toe govoriti o nekem slepem posnemanju. Vsak od zunaj prevzet stil se je v našem ljudstvu znova prede« lal in prilagodil posebnostim naše zemlje in drugim svojskim vplivom. Celo na* siproti Hrvaški kaže naš narodno * umet« nostni stil neko posebnost. Nemca odbi* ja pri nas naš vzhodni stil, Balkancu pa 6e vidi tuj naš alpski stil, ki ga sani nima. Vsekako je bilo predavanje dr. Vumika prav zanimivo in poučno. Pokazalo je tudi širšemu občinstvu, da 6e je naša znanost v zadnjem desetletju i na področju etnogra* fije in kulturne zgodovine znatno osamo* svojila in poglpbila ter da z modernimi me« todami pridno raziskuje naše domače po* sebnosti, za katere so imeli prej tudi na* ši znanstveniki po večini le očala nem* ških zgodovinskih in etnografskih koncep« cij. Številno občinstvo se je predavatelju zahvalilo z iskrenim aplavzom. Zbor slovenskih čebelarjev čebelarsko društvo ima 97 podružnic s 1672 člani ~ Delovanje je v polnem razmahu — Za nadaljnji razvoj čebelarstva družbe in skupnega glasila. Enotnost je v tem, da društvo obstoji še nadalje samo in vzdrži svoj list v dosedanjem obsegu. V odbor je bil med letom kooptiran za* služni in ugledni čebelar g. Anton 2 n i» d e r š i č. Odbor je imel tri seje širšega in devet sej ožjega odbora. V pogledu rekla* me se je storilo marsikaj, toda z žalostjo se je ugotovilo, da so štajerski listi za* devne doipise objavili, česar razen par iz* jem ljubljanski niso. Žal društvo nima po* trebnih denarnih sredstev, uredništva pa morda ne vidijo, da taka propaganda nI trgovska akcija v korist čebelarjev mar* več v korist naroda, ki o zdravilnosti me* du malo ali nič ne ve. Društvo je priredilo lani dva tečaja za spoznavanje kužnih bo* lezni in 40 predavanj pri podružnicah ka* terih je 96 s 1672 člani. V teku leta je bilo ustanovljenih 7 novih podružnic. Zanimivo sliko podaja statistika član» stva, ki kaže, da je med organiziranimi , člani 854 posestnikov, 59 duhovnikov, 178 i učiteljev, 106 uradnikov, 83 železničarjev, 245 obrtnikov, 12 zdravnikov, 63 delavcev, 568 raznih poklicev, 38 uradov, 36 uredni* štev in 50 šol. Društvo ima 26 opazovalnih postaj in lepo knjižnico. Poročilo je bilo s priznanjem odobreno. Zatem so se ob* ravnavali vsi važni sklepi preteklega leta in se je podružnicam priznala petodstotna ugodnost pri skupnih naročilih. Simpatično so bila sprejeta navodila če* belarskega učitelja g. Okorna, fcičoča se pravilnosti in opreme prošenj na kr. ban* sko upravo. Blagajniško poročilo, ki je bilo podano za upravni oddelek, za sklad za čebelarski dom in blagovni oddelek, sta izčrpno po« dala gg. Dermelj in Arko. Pregledovalca računov sta predlagala razrešmaco, la je bi* la soglasno potrjena. Odobren je bil proračun, ki izkazuje 122.868 Din dohodkov in 152095 Din stro- škov, kar da 29.227 Din primanjkljaja. Go* ji se upravičeno upanje, da bodo oblastva društvo podprla. Volitve so se vršile z vzklikom. Koliko zaupanje uživa odbor, dovolj jasno kaže dejstvo, da je bil v celoti izvoljen v sta* rem obsegu: predsednik prof. Josip Verbič, , podpredsednik župnik Henrik Peternel, odborniki: Arko Adolf. Ljubljana, Arrigler Anton, Trzin, Babnik Janko, Vič, Čtrnej Ljudevit, Makole, Dermelj Mirko, Ljublja* na. Gallob Rudolf. Mežica, Jurančič Ivan, Andrenci. Močnik Peter, Guštanj, Okorn Josip, Skofja Loka, Peterlin Alojzij. Ko* cevje, Puš Ljudevik. Novo mesto. Raič Slavko. Ljubljana. Sfcrgar Ivan. Boh Bistri* ca^Smaidek Ivan, §t Vid po raznih organ zadjah. Tudi za sokolski po- kret se ruska emigracija vedno bolj zani- ma in ima že dokaj krepko sokolsko orga- nizacijo, čije vodstvo je v Pragi. V naši državi imajo Rusi samostojno sokolsko organizaejo v Beogradu in Zagrebu, od danes pa tudi pri nas. Popoldne se ie naircree vršil v prostorih Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu ustanovni občni zbor Ruskega Snkola v Ljubljani. Zbor je sklicala inicijativna skupina v Ljubljani bvajočih Rusov in poverila dr. Aleksandru Ivanovskemu nalogo, po- jasniti udeležencem namen zborovanja. Zbralo se je lepo število Rusov, zlasti štu- dentov. Prišel je tudi starosta Ljubljan- skega Sokola br. Bog- -mil K a j z e 1 j, da pozdravi ustanovitev nove sokolske orga- nizacije. Zborovanje je otvoril dr. Ivanov- sky, ki se ie v iskren h besedah zahvalil starosti KajzeJju za prijaznost in gostoljub- nost, poudarjajoč, da bo znal ruski Sokol ceniti uslugo, k: mu jo je storil Ljubljanski Sokol Zahvalil se je tudi naprednemu ti- sku, ki gre Rusom vedno rad na roko. Br. Kajzelj se je zahvalil Rusom in izrazil trdno upanje, da pride čas, ko se zbero slovanski Sokoli v srcu matuške Rusije, v Moskvi Po uvodnih formalnostih je dr. Ivanov- sky oojasnil zborovalcem hlstorijat pri- prav za ustanovitev samostojne ruske so- kolske organizacije v Ljubljani in jih po- zval naj se z vsem srcem oklenejo sokol- ske misli. Za njim je povzel besedo bivši kapitan broda Andrej Pčelnikov, ki je temeljito pojasnil namen in cilje sokolstva. Med Rusi se je pobila zaradi neinforail- •ranosti čudna tendenca ustanavljanja so- kolskih edinic po poedinih stanovih. Taio že obstoja v Ljubljani skupina kozaških Sokolov, ki imajo tudS svoj orkester tra bahalaike. Drugi hi pa hoteli ustanoviti oficirsko aH vojaško sokolsko organizaci jo. Stanovska podlaga je seveda Sokolu ; načelnih razlogov tuja in zato ni misliti, da bi mogle obstojati med Rusi take so- kolske organizacije. 2e obstoječi skupini ruskih Sokolov bo treba priskočiti po mož nosfa na pomoč in storiti vse, da se v ce- loti spojj z Ruskim SokoJom v Ljubljani. Govoru A. Pčelnikova so sledile volitve. Za starešino je bil izvoljen dr. A Iva- n o v s k y. za njegovega namestnika A, Pčelnikov, za člane uprave dr. P r e - obraženski, Popov, Karaš j u k , general 2 o 11 e n k o. Rihter in Rizin, v nadzorstvo pa Sapožnikov. Levi. nec in Pervago. Pred zaključkom ustanovnega občnega zbora je predlagal starešina, naj se pošlje starosti SKJ Nj. Vis. prestolonasledniku Petru vdanostna brzojavka, glaseča se: »Ruski Sokoli, zbrani na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani, dne 22. marca 1931. izražajo Vašemu Visočanstvu globo- ko udanost in kličejo svojemu predstavni ku krepak sokolsk zdravo!« Zborovalci so sprejeli predlog z navdu šenim odobravanjem. Prvemu podstarosti SKJ br. Ganglu je poslal novo ustanovljeni Ruski Sokol v Ljubljani pozdravno pismo. Želimo mlademu sokolskemu društvu obilo uspehov, tem bolj, ker bo zbiralo v svojih vrstah nesrečne sinove onega veli- kega »lovanskega naroda, ki mu gre naj- večje priznanje in mnogo zaslug za naše osvobojenje in s tem tudi za zmago sokol- ske misli. Razvoj Oblastne strelske družine Velik napredek v enem letu — Dosedanje in nove vežbe ^ Pomen organizacije Ljubljana, 22. marca. Delovanje Strelskih družin postaja zelo živahno tudi v Dravska banovini Organiza- cija, ki ni samo športnega značaja, mar- več nosi v sebi tudi višje ideje narodne zavesti in požrtvovalnosti za domovino, je pod najvišjim protektoratom. Pokretu so se pridružili možje in fantje iz vseh slo- jev prebisvalstva, zato je organizacija stro- go nacionalna in brez vsakih primesi biv- šega strankarstva. Izredno lepo se razvija ljubljanska ma- tična Oblastna strelska družina, ki je ime- la danes dopoldne v salonu restavracije pri Lloydu redno letno skupščino, pri kar teri je nadomestoval odsotnega predsedni- ka generala Dragomdra Popoviča podpol- kovnik Novakov i d. Zborovanje je ob 10. otvortl I. podpred- sednik g. Milan Sterlekar, ki je toplo po- zdravil številne navzoče člane. Opisal je strelske tekme doma in v Novem Sadu, na katerih so se tudi člani ljubljanske dru- žine zelo častno odrezali. Njegov predlog, da se odipošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju AJeksandru ter pozdrav vojne- mu ministru in Zvezi v Beogradu, Je bil sprejet soglasno z močnim odobravanjem. Besedo je nato povzel tajnik Boris Roš in iz njegovega poročila posnemamo na- slednje zanimive podatke: Mora se priznati, da je družina v teku leta napredovala v vseh panogah svojega delokroga, kar bo tudi zunanjim družinam dalo pobudo za živahnejše delovanje. V te- ku leta je bilo lepo število strelskih vaj in so se odlikovali zlasti bratje Deržaj, šolar, Gorazd, Hrovatin. Jevak, Sterlekar in Fermentin. Poskrbljeno je bilo za strel- no tablo, puške in drugi potrebni Inventar. Tudi v tekočem letu je društvo bilo v stal- nih stltoih z zunanjimi družinami in Zve- zo v Beogradu. Ljubljanska oblastna dru- žina se je letos rešila vsega dolga ln je tudi v tehničnem pogledu napredovala ta- ko, da je priredila več strelskih vaj, kar kor jih Zveza sama zahteva. Zato so se tudi naši strelci povsod imenitno uveljavili j na tekmah. | Pri domačem nagradnem streljanju se je opazila dobra šola. Izročena so bila tudi darila in se zanje Izreka zahvala gg. biv- šemu banu, davizionarju, bratom Sterle- k&rju, Orehku, Jevaku, Hajnriharju, Go- razdu in Valentičn, županu dr. Pucu ter tvrdkam: Schmitt, Krisper, Kolman in Pe- tiridič. Da si