Faitnina platan« t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI Časopis asa trgovino, industrijo In obrt LIST Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, «e»ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. leto xn. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 31. januarja 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 14. Deputacija gospodarskih organizacij iz Slovenije pri predsedniku vlade. V torek, dne 29. januarja t. 1. je po-setila deputacija gospodarskih organizacij Ljubljane in Slovenije gospoda predsedni ka ministrskega-sveta in notranjega ministra, div. generala, Pera Živkovica, da mu obrazloži želje in predloge gospodarskih krogov glede sestave nove občinske uprave v Ljubljani ter glede dodelitve sosvetov oblastnima komisarjema v Ljubljani in Mariboru. V deputaciji so bile zastopane naslednje organizacije: Zveza industrijcev po članu g. A. K r e j č i ,i u ter tajniku g. ing. M. Šukljetu; Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo in Gremij trgovcev v Ljubljani po podpredsedniku Zveze gosp. J o s. J. Kavčiču; Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani po načelniku g. J o s. Rebeku in Društvo hišnih posestnikov po gosp. J Frelihu. Deputacija je izročila gospodu predsedniku ministrskega sveta spomenico, v kateri izvaja: »Gospodarske organizacije Ljubljane in Slovenije so mnenja, da je dosti jasno dokazano, da splošna enaka volilna pravica na dosedanji preširoki bazi in brez primerne protiteže onemogoča zdrav razvoj in napredek naroda in države. V kolikor tiče volitev v narodno skupščino, je najmanj to potrebno, da se veže volilna pravica na dopolnjeno 25. leto. Odpraviti se morajo nadalje vezane kandidatne liste, ki so protivne duhu demokracije in zgolj iznajdba političnih špekulantov. Kar se tiče samoupravnih teles — občin, srezov in oblasti — je splošna enaka volilna pravica direktno krivična in pogibeljna. Novi zakon o izborima za samoupravna telesa bi moral vstvariti povsem drugo bazo. Ena možnost bi bila ustanovitev volilnih teles, določenih z vpo-števanjem davčnih dajatev ter z vpo-števanjem šolske naobrazbe. Ali pa naj se po istih kriterijih uvede pluralna volilna pravica. Le s takim volilnim redom je zajamčena udeležba najvažnejših gospodarskih slojev v avtonomnih upravah.« »Bodi nam dovoljeno pripomniti še to, da je za upravo mesta Ljubljane število 25 članov povsem zadostno. Novi zakon o opštinama pa naj nadalje za vse občine uvede institucijo starešinštva kot organa, ki sklepa v okviru splošnih sklepov občinske uprave. Kajti sedanje stanje, da se mora vsaka podrobnost razpravljati v plenumu, je očitno škodljivo.- Nadalje se v spomenici govori o gospodarstvu ljubljanske občine, ki je v desolatnem stanju in o sestavi dosedanjega občinskega odbora. »Da 'se spravi občinsko gospodarstvo v red — pravi spomenica — naj se v upravo pozovejo možje, ki niso politično prononsirani, ki niso angažirani po dosedanjem sodelovanju v tej upravi. Občinski odbor naj se postavi tako, da po svoji strukturi odgovarja pričakovanemu novemu volilnemu redu. Zato se v spomenici prosi, da se pozovejo najpreje zaupniki gospodarskih slojev, trgovine, obrtništva in industrije, ki so v največji meri interesirani na pravilnem gospodarstvu, ki pa tudi hočejo vestno varovati interese vse javnosti.« V spomenici se nadalje povdarja: »Usojamo si poročati "ospodu ministru še o drugi važni stvari: o oblastnih samoupravah v Sloveniji. V zmislu zakona od 6. januarja t. 1. je postavljen oblastni komisar za ljubljansko oziroma mariborsko oblast. Mi nismo kompetentni govoriti o bodoči ureditvi oblastnih samouprav v obče, povedali pa smo že, da se nadejamo novega zakona, ki bo pravilno omejil njih deldkrog, uvedel pravičnejši volilni red in zlasti uredil finansiranje oblasti. Zakon o neposrednih davkih iz leta 1918 je po sebi znaten napredek, dasiravno potrebuje bistvenih korektur. Predvsem pa potrebuje točnih določil glede nalaganja avtonomnih doklad na direktne državne davke. V Sloveniji se je zgodi- lo, da je farna občina Žužemberk leta 1927 ubirala 1000% doklade na vse vrste takrat postoječih direktnih davkov! Rekurz proti tej dokladi je bil v II. instanci odbit. In danes ko še niti niso odmerjeni davki po tem zakonu, so v mariborski oblasti že obremenjeni s 50% doklado. Pridejo pa še občine, cestni odbori, šolski odbori, zdravstvena okrožja in še druga avtonomna tela, tako da bo obremenitev vseh vrst dohodkov do 80% in več povsem normalna stvar.« »Naše oblastne uprave morajo v svojem delovanju držati se strogo štedljivosti in previdne zmernosti. Proračun Ljubljanske uprave je znašal leta 1927 Din 10.248.750—, leta 1928 Din 48.030.843—, leta 1929 pa že Din 69,639.206-—. Enako nagel je porast proračuna mariborske oblasti, ki znaša za ista leta: Din 25,900.815-— oziroma Din 42,317.140-— ter Din 62,996.187-—. V sličnem razmerju so narasli personalni izdatki, ki znašajo v letošnjem praračunu ljubljanske oblasti Din 12,149.808-—, v mariborski oblasti pa Din 12,485.794-—. Ti naglo rastoči izdatki zahtevajo kritje po visokih trošarinah in po dokladah na državne davke. Pri tem se je vse premalo oziralo na težavne gospodarske razmere. Posebna škoda pa se je delala s tem, da so se nakladale oblastne davščine na najpotrebnejše sirovine in potrebščine, tako na premog in na električno strujo. Zato prosimo in predlagamo, gospod minister blagovolite dodeliti oblastnima komisarjema v Sloveniji 1 sosveta, ki naj imata posvetovalen 1 glas, votum consultativum. Komisar mora redno sklicevati seje sosveta ter dati vse posle, izvzemši one ku-rentnega značaja, v razpravo. O sejah ie voditi točne zapiske, ki se predložijo velikemu županu. Naloga sosveta bo, da stremi za potrebno štedlji-vostjo in da ublaži ona bremena, ki neposredno škodujejo gospodarskemu napredku. Tudi nam bo dano jamstvo za točno, redno in pravilno poslovanje oblastne samouprave v sedanjem stanju. Sosvet naj ima — po našem predlogu — 6 članov po tem ključu: po 1 zastopnik trgovine, obrtništva in industrije, 2 zastopnika kmetijstva in posestva, 1 zastopnik (industrijskega) delavstva.« »V tej stvari moramo dodati še en važen moment. Proračuna ljubljanske in mariborske oblasti slonita več na indirektnih davščinah nego na direktnih. S tem argumentom bi se moglo ugovarjati našemu predlogu. Temu nasproti navajamo, da so gospodarski sloji v veliki meri interesirani na gospodarski moči vsega prebivalstva, da tedaj tudi težko občutijo preobremenitev prebivalstva z oblastnimi davščinami. Najvažnejše pa je, da oblastni odbor kot II. instanca rešuje proračune občin, cestnih odborov, šolskih odborov in vseh drugih podeželskih avtonomnih teles. Vsled tega pripada oblastnemu odboru, tedaj danes komisarju, odločilen upliv na gospodarstvo vse dežele, odločilna beseda glede obremenitve zlasti direktnih davkov po avtonomnih dokladah.« Spomenica konča z besedami: »Mi smo tu iznesli naše stvarne argumente. Uverjeni smo o njih polni pravilnosti. Nadejamo se, gospod minister, Vaše uplivne podpore in s tr- dim zaupanjem pričakujemo odločitev N j. Veličanstva, našega ljubljenega vzvišenega kralja.« Predsednik ministrskega sveta je deputacijo ljubeznjivo sprejel ter s pozornostjo sledil obrazložitvi predloženih želj in predlogov. O podrob-stih je deputacija razpravljaja še s ! pomočnikom ministra notranjih zadev : g. Žiko Lazičem. Nadejati se sme-| mo, da se bodo stvarni predlogi, navedeni v spomenici deputacije, uvaže-| vali v interesu ne samo gospodarskih, temveč tudi vseh drugih slojev naše-I ga naroda. Ureditev stavbnih obrtov. Pravilna obrtnopravna ureditev je poleg strokovne izpopolnitve eden glavnih pogojev za povzdig in napredek našega stavbarstva. Zato je povsem naravno, da stavbne obrtniške korporacije in naše gospodarske zbornice že ves čas po ujedinjenju delajo na to, da se izenači v celi državi stavbna obrtna zakonodaja in da se usposobljenostni pogoji za nastop stavbnih obrtov in njihov delokrog uredi tako, da bo v skladu z zahtevami in tehničnim napredkom modernega časa. Obžalovati pa moramo, da smo danes še vedno na tem, kakor smo bili oh prevratu in da akcije zbornice in obrtniških organizacij za izpopolnitev in izenačenje stavbne zakonodaje doslej niso imele uspeha. Nasprotno! Vsi znaki kažejo, da se hoče za gospodarstvo važni stavbni obrtniški stan s svojega uglednega položaja, katerega si je pridobil s svojo strokovno sposobnostjo in delom, izriniti. Hoče se ga strokovno poslabšati in omejiti v dosedanjih njegovih pravicah. Opušča se skrb za to, da se ga strokovno in gospodarsko dvigne, da bi mogel uspešno vršiti svojo težko in odgovorno nalogo, kakor to zahteva napredek stavbne tehnike. To nam dokazuje poleg številnih drugih primerov najjasneje osnutek uredbe o ureditvi stavbnih obrtov, ki jo je izdelala Inženjerska komora v Beogradu ter jo predložila ministrstvu za zgradbe, da jo uveljavi na podlagi čl. 217. fin. zak. za 1927/28. Uredba pozna pet vrst stavbnih obrtov: Stavbenike (graditelje), ki bi imeli graditi enostavne visoke stavbe do dveh nadstropij, zidarje (za pritlične zgradbe do 6 m razpona) in tesarje (tesarska dela na enostavnih zgradbah do 8 m razpetine). Poleg teh uvaja dva nova stavbna ob rta: strojne monterje (instalacija vodovodov, plina, strojev do 5 HP) in elek-tromonterje (za manjše napeljave in montažo malih elektromotorjev do 4 K. W., s tehniško srednjo šolo do 20 K. W.). Nadalje omenja še »male oslobodjene zanatlije« teh strok, ki smejo izvrševati popravila na objektih in napravah, za katere ni potrebno odobrenje odnosno prijava. Stavbni obrtniki, ki so po uredbi odgovorni (!) za zgradbo, jo smejo izvršiti le, ako je projekt podpisal pooblaščeni inženjer ali arhitekt. Projektiranje vseh električnih in strojnih instalacij je pridržano inženjerjem. Glede usposobljenosti se predpisuje za stavbenike tehnično srednjo šolo, petletna praksa in izpit, za ostale pa nižja (t. j. dvorazredna) obrtna šola, triletna praksa in izpit. — V prehodnih določbah se razen pri stavbenikih s tehniško srednjo šolo — krši načelo pridobljenih pravic, ker velja tudi za stare koncesijonarje obseg obrtnih pravic samo po novi uredbi. Končno je še omeniti, da ima uredba določila, ki veljajo izključno le za avtorizirane inženjerje in arhitekte. Kaj bi se zgodilo z našimi stavbnimi obrtmi, ako bi se uveljavil načrt te uredbe, zadostno dokazuje že ta kratek pregled njene glavne vsebine. Pri razdelitvi stavbnih obrtov so prezrti kamnoseki (stavbna konstruktivna dela v marmorju). Zakaj so postali stavbni obrtniki monterji in elektroinštalaterji, dasi ne izvršujejo nikakega stavbnega konstruktivnega dela ter imajo na stavbi opraviti toliko kakor stavbni mizarji, stavbni ključavničarji, stavbni kleparji itd.? Če hočemo obrt dvigniti, je treba skrbeti za njegovo strokovno izpopolnitev. Že doslej smo — po našem stavbnem zakonu iz 1. 1893 — imeli stroge predpise glede usposobljenosti (najmanj dovršitev učne dobe ali strokovne šole in 6-letna praksa, pri tesarjih 5-letna praksa, od tega najmanj 2 leti kot polir in strog izpit, ki so ga morali polagati deloma celo inženjerji, če so hoteli dobiti stavbno koncesijo). Anketa, ki jo je priredila ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo leta 1925 in katere so se udeležili delegati stavbnih obrtniških organizacij, inženjersko udruženje, odlični strokovnjaki iz kroga arhitektov in priznani strokovnjak profesor Tehniške visoke šole, je sprejela sklepe, ki še poostrujejo dokaz usposobljenosti. Določila je delokrog stavbenika, tesarskega in zidarskega mojstra, kakor mu po njegovi sposobnosti in praktiku gre. Začuduje zato, da načrt uredbe določa usposobljenostne predpise pa stavbne obrtnike tako nazadnjaško in v nasprotju s tendenco, da se strokovni nivo stavbnega obrtnika dvigne. Nedopustno preziranje tega, kar nas o sposobnosti stavbnega obrtnika kot strokovnjaka ■* praktika uči zgodovina stavbarstva in zgradbe, ki so spomeniki stavbne obrtne umetnosti in tehnične dovršenosti, je omejitev delokroga stavbnih obrtnikov. Za to ni nikakih stvarnih razlogov in stvarne potrebe. Ako stavbna tehnika napreduje, je treba paralelno dvigati tudi strokovni nivo, teoretsko in praktično usposobljenost stavbnega obrtnika, ne pa narobe, kakor to dela načrt uredbe. Čemu nadalje posebne določbe o izključnih pravicah avtoriziranih inženjerjev in arhitektov do projektiranja objektov in naprav in do izvrševanja vseh kompliciranejših visokih stavb? Določevanje delokroga inženjerjev in arhitektov vendar ne spada v uredbo o stavbnih obrtih. Kdor premotri določbe tega ured-benega načrta, mora priti do zaključka, da ta uredba nima namena urediti stavbne obrte, temveč ubiti strokovno usposobljenost stavbnega obrtništva ter mu okrniti njegove pravice v korist inženjerskega stanu. To na prvi pogled sicer začuduje. Nerazumljiva je čudna razdelitev stavbnih obrtov, neraz«mljivo, zakaj se ne zahteva poostritev usposobi jenostnega dokaza itd. Toda vse to takoj postane jasno, če se pomisli, da je redaktor uredbe-nega načrta, Inženjerska komora v Beogradu, interesna zastopnica inženjerskega stanu, torej navadna stanovska korporacija, kakor jo imajo obrlniki v svoji zbornici ali advokati in zdravniki v svoji komori. Ta korporacija seveda ne bo imela namena, d.a pomaga stavbnemu obrtniku, ki je konkurent stanu pooblaščenih inže-njerjev in arhitektov, temveč bo gledala in tudi morala gledati, da koristi svojim interesentom. Zato tudi vidimo, da se Inženjerska komora ne zadovolji več z demontiranjem pravic stavbnih obrtnikov, temveč da posega že na naše inštalaterske obrtnike in strojne ključavničarje. Seveda! Pomagati je treba do lioljšega krulia tudi njenim interesentom iz kroga strojnih in elektrotehnikov. V ta namen je dobrodošla ravno uredba o stavbnih obrtnikih. Kot stanovski interesni zastopnici inženjerjev in arhitektov seveda Inže-njerski komori ni zameriti, da tako krepko ščiti interese svojega stanu. Tudi se bi smatralo povsem umestno, ako bi se potegovala za izpopolnitev inženjerske uredbe glede dosedanje notorično prekratke predpisane prakse inženjerjev in arhitektov. Toda briga Inženjerske komore se mora ustaviti, kadar ne gre za ureditev in-ženjerskega stanu, temveč za ureditev stavbnih obrtov. Ti imajo svoje interesno zastopstvo v drugih korporacijah, v Inženjerski komori pa — kot kaže uredba — svojega nasprotnika. Taka korporacija pa ni bila pristojna, da izdela uredbo o ureditvi stavbnih obrtov. Zato je nujno potrebno, da se ta, strokovno manj vreden in napredku stavbnega obrtništva škodljivi uredbeni načrt brez nadaljnjega zavrže. Nasprotno pa bi bilo umestno, da se to vprašanje uredi v obrtnem zakonu po načelih, ki so jih predlagala interesna zastopstva stavbnega obrtništva v soglasju z uglednimi in prizinanimi toda obrtništvu pravičnimi strokovnjaki tudi iz inženjerskega stanu. IZVOZNA CARINA NA PRAŠIČE NA POLJSKEM. Od 1. marca dalje bo vpeljala Poljska izvozno carino na prašiče in svinjsko meso in sicer BO zlatov za živega ali zaklanega prašiča, 15 zlatov za pol prašiča in 50 zlatov za 100 kg sveže svinjine. Predelano meso je prosto carine. Izvoz državno priznanih eksportnih sindikatov je pa sploh vsake carine oproščen. S tem hočejo ves izvoz prašičev in svinjine vriniti v organizacijo eksportnih sindikatov. AVSTRIJSKO PIVO. Napram letu 1927 je v letu 1928 skupno število avstrijskih pivovarn sicer nazadovalo, a številp velikih obratov s produkcijo nad 10.000 hektolitrov je ostalo nespremenjeno. Produkcija je v letu 1924?/27 nekoliko nazadovala, a se je v letu 1927/28 zopet popravila in je dosegla 5,250.000 hektolitrov. Avstrijska produkcija služi v prvi vrsti domači potrebi; izvoz v inozemstvo in dovoz iz inozemstva je v primeri s produkcijo malenkosten. Na uvozu so udeležene v prvi vrsti nemška in češkoslovaška piva; leta 1925 je bil uvoz tovrstnih piv še osemkrat tako velik kot izvoz avstrijskega piva, a od tedaj naprej se je razmerje neprestano spreminjalo v prilog avstrijskemu eksportu, in je bil v dobi pd oktobra 1927 do septembra 1928 izvoz že veliko nad uvozom. Naročajte »Trgovski list«! URADNI TEČAJI ZA FEBRUAR. Finančni minister je za februar določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleon-dor 218-60, 1 zlata turška lira 247, 1 angleški funt 276-30, 1 dolar 56'85, 1 kanadski dolar 56'55, 1 nemška marka 13‘54, 1 poljski zlot 6-37, 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7-91, 1 pengo 9-90, 100 francoskih frankov 22-60, 100 švicarskih frankov 1095-70, 100 italijanskih lir 289, 100 holandskih goldinarjev 2284, 100 ru-munskih lejev 34.20, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1516, 100 švedskih kron 1520, 100 norveških kron 1515, 100 španskih pezet 930, 100 grških drahem 73-60, 100 češkoslovaških kron 168-60 Din. ALŽAŠKO HMELJSKO POROČILO. Nakupovanje se nadaljuje po nespremenjenih cenah 300—500 Frs., to je 11 do 20 Din za kg, vagon Žalec. Iz Niim-berga je prišel en vagon štajerskega blaga in istotako en vagon baškega .preko Bruslja. Vsled velikih množin j hmelja v Niirnbergu prodajajo od tam skoro po vsaki ceni in kvarijo tukajšnji trg, zlasti z baškim blagom. Tu je bilo prodanih 100 stotov štajerskega po gor- | njih cenah. — Vest o bojkotu štajerskega hmelja, ki se nahaja brez oznameno- i valne listine v komisijskih skladiščih, ne odgovarja resnici. Izmed 10 kupcev si želi morda eden te listine. Vsekakor bi bilo v največjem interesu štajerskega hmeljarstva, da se opozori pivovar-narje na možnost te garancije in da pi-vovarnarji zahtevajo hmelj s certifikatom. Trgovina na tem nima velikega interesa, zato se je treba obrniti na pivovarne. — J. Lavrič. • » • BRAZILIJA NA LETOŠNJEM VELESEJMU V LJUBLJANI. Braziljski konzulat v Beogradu je z upravo velesejma v Ljubljani obvezno sklenil udeležbo večje skupine brazilj-skih tvrdk kot razstavljalec na letošnjem velesejmu od 30. maja do 9. junija. Skupina bo razstavila v posebnem paviljonu. • * * GOSPODARSKI POLOŽAJ NEMČIJE. Nemški trgovski minister Schreiber je podal o gospodarskem položaju Nemčije sledečo izjavo: Na berlinski borzi nesejo delnice delazmožnih podjetij povprečno le 4-99% tečajne vrednosti, trdno obrestljive vrednoste pa 8 do 10%; iz tega sledi, da je dohodek srednjih in malih podjetij še manjši. To dejstvo nam je povod za težke skrbi. Naše inozemsko zadolženje znaša 12 milijard mark, in moramo plačati na obrestih več kot 1 milijardo mark na leto. Naša trgovska bilanca je še zelo pasivna, čeprav smo mogli z dvigom izvoza zaposliti več kot 250.000 delavcev. Iz lastne moči Nemčija doslej ni mogla izpolniti svojih obveznosti. Mezde trajno zaposlenih delavcev so narasle za 7-1% pri izučenih delavcih, za 9-1% pri neizučenih, in to pri deloma skrajšanem delovnem času. Kako naj te izpolni davčna prijava za pridobnino? PREDAVANJE V ZBORNICI ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO. ŽITO. Severoameriški žitni trgi so v znamenju obsežnih nakupov žita, ki se vršijo deloma za evropski, deloma za prekomorski račun. Resni krogi pravijo, da je dvig cen v zadnjem času manj posledica špekulacijskih nakupov kot posledica dvigajočega se povpraševanja in v kratkem pričakovanih odpomočnih odredb ameriške vlade. — V Avstraliji je suša, ponudba se je nadalje zmanjšala, ker farmerji vsled neugodnih izgledov in močnega dviga cen na svetovnih trgih blago zadržujejo. — O argentinskem pridelku še ni uradnih cenitev. — Izgle-ji za južnoafriški pridelek koruze niso enotni; lokalne cene so tako visoke, da o izvozu ni govora. — Na evropskih kontinentalnih trgih je tendenca sicer trdna, a kupčija ne kaže nobenega poživljenja. Zdi se, da je nemško poljedelstvo svoje blagovne množine zadržavalo, naslanjajoč se na trdna prekomorska poročila o tendenci. Dne 28. januarja t. 1. je priredila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v svojih prostorih predavanje o vprašanju, kako naj se izpolni prijava za pridobnino. Predavanje je otvoril zbornični generalni tajnik g. dr. Fran W i n d i s c h c r, :ki je po opravičilu obolelega zborničnega predsednika g. Ivana Jelačina, pozdravil vse zbrane zbornične inte-.resente in jim pojasnil namen predavanja, ki se je ob obilni udeležbi gospodarskih 'krogov vršilo dne 22. t. m. tudi v Celju in dne 23. t. m. v Mariboru. Po uvodnih besedah g. dr. Windi-scherja je zbornični konzulent gosp. Žagar podal za izpolnitev davčnih prijav za pridobnino nastopno navodilo: Predno preidem na nalogo, katero mi je nadelo zbornično predsedstvo, da širšemu krogu zborničnih interesentov odgovorim na vprašanje, kako naj se v formalnem oziru izpolni davčna prijava, katero morajo tekom meseca februarja t. 1. vložiti trgovci, obrtniki in industrij-ci (razen podjetij, ki javno polagajo račune), hočem samo na kratko pojasniti bistvo nove davčne refot-me, kolikor se nanaša na pridobnino. Razlike med staro in novo pridobnino. Z novim zakonom se je pridobnina v Sloveniji izpreinenila iz zmernega re-particijskega davka v visok kvotitetni davek, v katerega je vračunjena tudi dosedanja dohodnina. Znano je, da je znašal predpis naše dosedanje pridobnine v Sloveniji na osnovnem davku komaj 1,500.000 Din, z vsemi pribitki in državnimi dokladami vred pa komaj 5 milijonov Din. Pridobnina se je odmerjala v okviruju kontingenta po srednji donosnosti in po zunanjih znakih. Napovedovanje je bilo zbog tega tudi prav enostavno. Pri večini obratov se je davčno oblastvo zadovoljevalo s podatki o Številu zaposlenih moči, s podatki o višini napravne in obratne glavnice, s podatki o višini opravljenega prometa in nekaterimi drugimi navedbami, kojih prijava davkoplačevalcu ni mogla povzročati posebnih težav. Poleg pridobnine se je plačevala dosedaj še dohodnina od doseženih čistih dohodkov. Dohodnina je bila prva povojna leta jako težka. Ostrila jo je na eni strani stroga davčna praksa, na drugi strani pa visoka davčna lestvica. Oboje se je tekom let omililo, tako da v zadnjih letih tudi proti dohodnini niso bile pritožbe tako na dnevnem redu, kakor prejšnja leta. Z novim zakonom se je položaj bistveno izpremenil. Dohodnina se je ukinila. Namesto nje se pobira k donosnim davkom razen rentnine poseben dopolnilni davek, ki znaša pri pridobnini 2% do 12% od čistega dohodka, ugotovljenega za odmero pridobnine. Obenem pa se je preuredila, kakor sem že omenil, pridobnina iz reparticij-skega davka v kvotitetni davek, to se pravi, pridobnina se ne plačuje več po zunanjih znakih in srednji donosnosti v okvirju kontingenta, ampak po čistem dohodku, doseženem v podjetju. S tem je naša država sledila vzgledu sosednih držav, ki so kontingentirano pridoibnino že v prvih povojnih letih preuredile v kvotitetni davek, to je v davek, ki se plačuje po višini dohodka. V tem oziru omenjam Avstrijo in Češkoslovaško, ki sta poleg tega, da pobirata pridobnino po čistem donosu, obdržali tudi dohodnino. Seveda je ravno vsled tega dejstva davčno merilo za pridobnino zmernejše nego pri nas. Davčne prijave za leto 1929. Izpolnitev prijave za leto 1929 je posebno važno, ker gre za prvo prijavo po novem zakonu, po katerem se odmerja pridobnina prvič po čistih dohodkih. Spričo važnosti davčne prijave hočem v nastopnem pojasniti posamezna vprašanja, na katera je v prijavi odgovoriti. Pogoji za formalno pravilnost. Davčno prijavo, katero je vložiti za 1. 1929, je treba izpolniti, d|a je formalno pravilna, za vsa stavljena vprašanja jasno in čitljivo. Torej ni pravilno napi ranje nekaterih davkoplačevalcev, da n. pr. zadostuje, ako izpolnijo samo vprašanje o čistem dohodku, ne odgovore pa tudi na vprašanje o kosmatem dohodku. Ime in priimek. V razpredelek: ime in priimek je vpisati pri protokoliranih firmah besedilo firme, pri neprotokoliranih firmah pa lastnika podjetja ali obrata, odnosno osebe, na koje račun se obrat vodi. Imena družabnikov. V razpredelku: Imena družabnikov (članov podjetja) se vpiše vse družabnike ali člane podjetja in njihovo bivališče. Finančna uprava zahteva izpolnitev tega razpredelka brez dvoma z ozirom na določilo člena 146 zakona o neposrednih davkih, po katerem več lastnikov istega podjetja ali obrata jamči za davek od podjetij ali obratov solidarno. Vrsta obrata. Važen je razpredelek: Vrsta obrata ali poklica zato, ker se bo pretežno po izpolnitvi tega vprašanja presojalo, v katero skupino naj »e obrat uvrsti za odmero davka, ali naj plača 10%, 8%, 6% ali 4% osnovni davek. Pri trgovcih, gostilničarjih, industrij-cih, lekarnarjih itd. zadostuje že, če se vrsta obrata označi s trgovino s špecerijo, trgovina z manufakturo, gostilna itd. Vsi ti obrati spadajo v I. skupino, ki plačuje 10% davek brez vsakih pridržkov, odnosno brez vsakih izjem. Kočljivejše je pa to vprašanje pri .industriji, posebno pri mali, ki se po načinu dela in drugih splošnih znakih približuje obrti. Pri teh gre v odgovoru na to vprašanje za to, ali naj plača 10% ali 8% osnovni davek. Zakon in pravilnik ne podajata določnih kriterijev, kdaj naj se kako podjetje smatra za industrijo in kdaj za obrt. Za ravnanje v tem vprašanju določa pravilnik le, da so industrijska podjetja ona, ki predelujejo surovino ali polfabrikate s stroji redno za založišče, toda manj po naročilih, in ki uporabljajo človeško delovno moč največ za upravljanje in nadziranje strojev. Tudi pri tej vrsti pridobitnega poslovanja je treba vselej točno oceniti vse momente, ki so važni, da se pravično oceni, ali gre za značaj industrijskega ali obrtnega podjetja in obrata. Tako se sme, na primer smatrati tiskarno za industrijsko podjetje, najsi dela samo po naročilih, če razvija posle v velikem obsegu in če opravlja posel po načelu razdelitve dela in s stroji. Obrtniki spadajo v dve skupini. V prvo skupino s 10% osnovnim davkom spadajo obrtna podjetja, če prodajajo, najsi le deloma, nabavljeno izdelano blago, na primer: Klepar prodaja pločevino ali izgotovljeno posodo, ki ni bila izdelana v njegovi delavnici; ali: Mizar prodaja izdelano pohištvo, izgotovljeno v tuji delavnici. V drugo skupijo spadajo vsa ostala obrtna podjetja, ki niti v najmanjšem delu ne prodajajo nabavljenega blaga. Pa tudi v drugi skupini plačajo eni 8%, drugi pa 6% osnovni davek. Pod 8% osnovni davek spadajo ti obrtniki, če delajo s stroji ali z več nego štirimi pomočniki, pri čemur se vajenci nikoli ne smatrajo za pomočnike. Pod 6% davek pa spadajo vsi ostali obrtniki. Za pravilno razvrstitev mora torej obrtnik v ta razpredelek vpisati, na primer: Klepar s prodajo nabavljenega izdelanega blaga, ali: Klepar s stroji na pogon, ali: Klepar brez strojev na pogon. Pri podjetnikih je važno, da navedejo, ali delajo po akordu, ker v tem primeru plačajo samo 6%. Pri davkoplačevalcih III. skupine, to je pri poklicih, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči, je predvsem važno ali delajo v stalnem lokalu ali ne. Ako nimajo stalnega lokala, so davkoplačevalci te skupine, kakor dninarji, žagarji, nosači itd. pridobnine sploh oproščeni, sicer pa plačajo 4%. £tev. 14. TRGOVSKI LIST, 31. januarja 1929. Stran 3. vrtMMowvi. starjjr \r. aaBMMMOnpamMnaNMMfc um iiwraMPPaMgMM3aR«M xuvia'z&..-.. ■ -rn -n r r -rrrr -■ • ir mr i i — i n i —r-irr—n—— ——nnrfi iurrnfrr—*««mmmmmmmtmmmm—MB i—»um— 1 w V to skupino spadajo tudi fijakerji in vozniki z enim vczom. Ako pa vrše ti posel s tujo najeto delovno močjo in imajo več nego en voz (avtotaksi) spadajo v I. skupino, kjer plačajo 10% osnovni davek. Davkoplačevalci III. skupine navedejo torej v tem razpredelku: nosač brez stalnega lokala, čistilec čevljev v stalnem lokalu, fijaker ali voznik z enim vozom. Ako nastanejo dvomi, ali in v katero skupino spada gotovo podjetje,' se je po določilih pravilnika pri uvrstitvi ravnati po objektivnih činjenicah, ne pa po odredbah trgovskega zakona ali obrtnega reda, s katerimi so urejene obrtne pravice. Za uvrstitev v skupino torej ni merodajen obseg obrtne pravice, ampak dejanski položaj. Ako obrtnik nima obrtne pravice za prodajo tujih izdelkov, plača ne glede na to okolnost 10% osnovni davek, kot pripadnik I. davčne skupine. Več raznih poslov pod enim obratom. Nadaljni razpredelek v davčni prijavi je vprašanje: »Ako se izvršuje več raznih poslov (poklicev) pod enim obratom, kateri so ti posli in kateri je glavni.« Vprašanje temelji pri samostojnih po-kliciii na določilu čl. 43 zakona o neposrednih davkih. Po tem členu je zavezano istočasno izvrševanje raznih pjkli-cev davku po višji davčni stopnji. Če izvršuje kdo istočasno v eni oečini več razniii poklicev, se ugotovi davčna osnova za vsak poklic posebej; na skupni znesek teh osnov pa se uporabi davčna stopnja osnovne pridobnine, ki se upo-raolja im poklic, zavezan davku po višji stopnji. Na primer: Zdravnikov zaslužek spada, če nima zdravnik samo privatne klinike (sanatorija), ampak zahaja tudi k bolnikom na dom, ves pod 10% osnovni davek, dočim bi plačal, če bi ne imel sanatorija, 8% osnovni davek, to je davek II. skupine. To določilo je povsem v skladu s tem, kar sem preje navedel glede obrtnikov. Ako ti vršijo kak trgovski posel, to je prodajajo nabavljeno izdelano blago, spadajo po istem načelu v I. skupino. V edgovepu na tunavedeno vprašanje je tudi navesti, ali se izvršujejo poklici sainostalno ali nesamostaino, to je v službenem razmerju. Pod pridobnino spada v tem primeru samo dohodek od samostalnega poklica, dočim spadajo službeni prejemki pod uslužbenski davek. Pri podjetjih in obratih je treba imeti pri odgovoru na to vprašanje pred očmi določilo člena 44 zakona. Po tem členu se smatra vsako podjetje in vsak obrat za poseben davčni predmet tudi takrat, kadar pripada v obliki glavnega ali postranskega posla istemu davčnemu zavezancu. Za vsako podjetje, vsak obrat in poklic, ki obstoji posebe, je je treba ugotoviti posebe tudi davčno osnovo. Zaradi tega je tudi prijavo vložiti za vsak objekt (obrat), a istotako za vsako vrsto posla, čeprav se pod enim obratom izvršujejo Več raznih poslov, na primer, ako ima trgovec centralo in podružnico, vloži eno prijavo za centralo, drugo za podružnico. Ako trgovec z mešanim blagom toči v istem obratu tudi pijače, vloži posebe prijavo za trgovino in p,sebe za točenje pijač. Ako klepar prodaja v svoji delavnici pločevino ali posodo tujega izdelka, vloži posebe prijavo za dohodek iz obrta in posebe prijavo za dohodek od predaje pločevine ali posode. V tem primeru odgovori klepar na vprašanje: a) v prijave o dohodku iz kleparstva: »prodaja pločevine in posode, glavni posel je kleparstvo«, b) v prijavi o dohodku iz prodaje pločevine in posode: »kleparstvo, ki je glavni posek. Za presojo, ali se izvršuje ped enim obratom več raznih poslov lahko velja za pravilo, da se smatra za poseben po-posel \ sako opravilo, za katero je po predpisih obrtnega reda potrebna posebna obrtna pravica. Vprašanje: kraj, ulica in hišna številka obratovališča ne potrebuje posebnih pojasnil. Vloženi kapital. V nadaljnem vprašanju se zahtevajo podatki o vloženem kapitalu. Vloženi kapital je v tem primeru indentičen z nabavno ceno, odnosno izdatki za otvoritev obrata, na primer: oprema trgovine, oprema delavnice, stroški za obrtniško orodje itd. Zakon polaga na višino vložene glavnice velik pomen, kajti v primeru, da pride davčni odbor v položaj, da vsled pomanjkanja popolnega knjigovodstva ocenjuje dohodek po svobodnem prepričanju, tvori višina viožene glavnice eden glavnih kriterijev za oceno dosegljivega dohodka. V prijavi je navesti dalje, koliko ima davkop.ačevaiec lastnega in koliko tujega vloženega kapitala. V primeru, da je ta kapital izposojen, je v odgovoru navesti tudi upnikov naslov. Oci vidno gre v tem primeru za kontrolo glede rentnega davka, katerega mora plačati upnik od obresti, ki jih dobi za posojilo. Pripomniti je, da obresti od celokupne lastne ali tuje vložene glavnice v kakršnikoli obliki ne spadajo med režijske stroške. V odgovoru na nadaljno vprašanje je navesti število namešcencev-pomočni-kov. Odgovor na to vprašanje je vazen za obrtništvo, ker je od n^ega odvisna višina osnovnega ua^ka. Ako zaposluje obrtnik več nego štiri pomočnike plača 8%, ako pa zaposluje štiri ali manj pomočnikov pa 0% osnovni davek. Izkaže naj se na to vprašanje povprečno število tekom celega leta zaposlenih pomočnikov, pri sezijskih obriih pa število tekom sezije zaposlenih pomočnikov. PriCetek poslovanja. Vprašanje o pričetku poslovanje pri davkoplačevalcih, ki so že dosedaj plačevali pridobnino in otverili svoja podjetja pred 1. januarjem lb28, praktično nima pomena. Važno je to vprašanje pri otvoritvi novih podjetij in obratov in pri že obstoječih obratin, ki so otvo-rili svoj obrat tekom leta 1928 in torej ne morejo izkazati čistega dohodka celega leia 1928. V takem primeru se izkaže dohodek samo za čas dejanskega obratovanja, datum pričetka poslovanja pa napeti davčno oblastvo, da sorazmerno zviša davčno osnovo na celo leto. Nadaljno vprašanje: ima li davčni zavezanec in v kateri občini istega davčnega obiastva kak drug obrat (agencijo, filijalo itd.) ima samo priredbeno tehničen pomen, ker mora davčno oblastvo v primeru, če izvršuje ena oseba več obratov v območju iste davčne uprave, sestaviti predlog za vsako vrsto obrata in navesti, katera izmed njih se smatra za glavno. Seveda služi odgovor davčni upravi tudi za kontrolne namene, da se ob tej priliki prepriča, ali so vložene prijave za vse druge obrate istega davkoplačevalca v območju davčne uprave. Kaj je brutto dohodek? Končno je v prijavi napovedati brutto dohodek, dosežen v letu 1 i 28, režijske stroške v letu 1328 in čisti dohodek. Pri napovedovanju moramo imeti pred očmi, kaj smatra zakon za brutto dohodek, kaj za režijske stroške in kaj za čisti dohodek. Zakon rešuje to vprašanje s strogo knjigovodskega stališča. V členu 53 določa, da je čisti dohodek skupni kosmati dohodek podjetja, obrala ali poklica, zmanjšan za odbitke iz člena 54. To se pravi, skupni kosmati dohodek, katerega morajo davkoplačevalci navesti v prijavi kot brutto-dohedek je identičen z vsoto, ki pri dvojnem knjigovodstvu tvori v računu izgube in dobička izhodno točko za ugotovitev poslovnega dobička ali poslovne izgube. Brutto-dohodek je torej identičen z vsoto brutto-uspehov v posameznih delih gospodarstva. Vendar pa ‘tak bruto-dohodek brez nadaljnega še ne tvori podlage za pro-računanje čistega dohodka. Zakon v členu 55 določa, da kosmatega dohodka ne smejo kratiti, odnosno zmanjševati izdatki sledečih vrst. 1. zneski, uporabljeni za povečavo podjetja ali obrata, za povečavo osnovne glavnice ali za poravnavo dolgov; 2. neposredni davek v tej obliki, to je plačana pridobnina po načelu, da lastni davek ne sme kratiti lastne odmerne osnove; 3. namestek delovne moči rodbinskih članov v podjetju ali obratu, če žive ti člani skupaj z davčnim zavezancem; 4. darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali drugim osebam in vsakovrstni drugi podobni neobvezni izdatki; 5. strašiti za gospodinjstvo davčnega zavezanca v kakoršnikoli obliki; 6. obresti od celokupne lastne ali tuje vložene glavnice v kakršnikoli obliivi; 7. dotacije raznih fondov, razen v ion-de za amortizacijo zgrado, ki niso zavezane zgradarini, daije tudi za stroje in za ostari mrtvi inventar. Primernost teh dotacij oceni davčni odbor. Te dotacije so identične z navadnimi odpisi, ki se ne izvršujejo naravnost na obstojnem kontu, ampak se zoirajo v poseonem amortizacijskem fondu; . 8. izguoe iz minulih poslovnih let, ker tvori vsaka poslovna -uoDa sama za zaključeno dobo za obdačenje; 9. povračilo podpore (subvencij). Ako so izdatki te vrste upoštevani pri preracunanju kosmatega dohodka, se mu morajo za davčne namene na novo prišteti. Režijski stroški. Ko je na ta način ugotovljen kosmati dohodek, ki se vpiše v prijavi v vstre-zen lazpredeiek: »brutto dohodek, dosežen v letu 19k,S<;, je ugotoviti stroške Kateri se smejo odšteti od kosmatega dohodka. Od kosmatega dohodka se smejo odštevati stroški, potreoni, da se doseže, vzdr/i in zavaruje kosmati dohodek. Kaj je zakonodajalec pod to deiinicijo mislil, si najlone predočimo, ako si zopet pomagamo z računom izgube in dobička. Kar se more izkazati pri knjigovodsko pravilnem računu izgube in dobička kot izguoa, vpošteva se tudi pri ugotovitvi davka zavezanih dohodkov kot odbitek, odnosno kakoJr navaja prijava sama, kot režijske stroške. Spričo značaja rezijskih stroškov jih zakon sam ne more navajati taksativno, ampak samo primeroma. Med te stroške šteje zakon med drugim sledeče: 1. najemnine za lokale v tuji zgradbi, odnosno najemna vrednost v lastni zgradbi, ako ni kolikor je zavezana davku na dohodek od zgradb, daije kurjava, razsvetljava in podobno; 2. katastrski čisti donos zemljišč pri njihovem trajnem izrednem eksploati-ranju, na primer pri kamenolomih, apnenicah, kopanju peska, kuhanje lesnega oglja itd.; 3. plače in dnevne mezde pomožnega osobja in služabništva v denarju ali v naravi. — Zakon ne določa, kako naj se ocenijo prejemki nameščenca v naravi. Brez dvoma ne bo zadržkov, da se ti prejemki ocenijo enako kakor za uslužbenski davek, torej za pomočnike (hrana in stanovanje) Din 4200 — in za vajence (hrana in stanovanje) Din 1500'— — utemeljiti pa se da ravno vsled tega, ker zakon ne daje za oceno nikakih navodil, tudi odbitek v izmeri dejanskih stroškov za prehrano in stanovanje, ako ti presegajo gornji znesek; 4. odpisi za amortizacijo zgradb, ki niso zavezane davku na zgradb, ker se pri onih, za katere se plačuje zgrada-rina, amortizacijo upošteva že pri odmeri zgradarine; odšteti se sme dalje odpis za stroje in za ostali mrtvi inventar; o. obresti dolgov, ki obremenjajo posel, toda samo v toliko, kolikor so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane; med to vrsto obresti spadajo obresti najetega obratnega kapitala; 6. dejansko plačani državni in samoupravni in posredni davki, takse, carine, davek na poslovni promet, prispevki za zavarovanje nameščencev v mejah zakonske obveznosti, premije za zavarovanje zgradbe in obrata, blaga in strojev; 7. prispevki za pokojninske fonde nameščencev, če jim je davčni zavezanec zavezan z zakonom ali z oblastno odobrenimi pravili. Potreba knjigovodstva. Iz načina, kako predpisuje zakon ugotavljanje čistega dohodka, izhaja, da se zakon ozira v svojih določilih v prvi vr-; sti na dvostavno knjigovodstvo, dasi | priznava v členu 53 isto dokazilno moč tudi enostavnemu knjigovodstvu, ne pove pa, kako naj davkoplačevalci z enostavnim knjigovodstvom izračunajo kosmati dohodek. Enostavno knjigovodstvo izkazuje, kakor znano, samo čisto imevino. Za ugotovitev kosmatega dohodka bo torej sestaviti poseben izkaz o dobičku in izgubi, kar pri pravilno vodeni blagajniški knjigi davkoplačevalcem ne bo delalo težav. Seveda je pri sestavi takega izkaza paziti na to, da se od kosmatega dohodka ne odbijejo izdatki, ki po zakonu v nobenem primeru ne smejo zmanjševati tega dohodka in da se režijski stroški odbijejo samo v toliko, kolikor so bili res potrebni za dosego, vzdrževanje in zavarovanje kosmatega donosa. Iz tega je razvidno, da bo mogel davčno prijavo v razpredelku »brutto-dohodek« izpolniti popolnoma po določilih zakona samo oni trgovec, obrtnik in in-dustrijec, ki je zahtevane podatke sestavil po zakonsko predpisanih in redno vodenih trgovskih knjigah. Le tak davkoplačevalec bo po zakonu imel pravico zahtevati, da se čisti dohodek ugotovi po njegovih podatkih, seveda če davčni odbor najde, da so predloženi računi verodostojni in se prepriča, da jih je davkoplačevalec sestavil po zakonsko predpisanih in pravilno vodenih trgovskih knjigah. V zmislu zakona, odnosno pravilnika vodijo pravilno svoje trgovske knjige samo oni davkoplačevalci, ki pravilno knjigovod-stveno inventiarizirajo sv6jo imovino ter pravilno vpisujejo in vknjižujejo prejemke in izdatke svojega obrata v vsem poslovnem letu. V praktičnem življenju bodo torej redki oni davkoplačevalci, ki bodo v polnem obsegu mogli zadostiti zahtevam zakona. Zbog tega nastaja vprašanje, kako raj se ravnajo pri izpolnjevanju oni davkcp'ačeva!ci, ki niso v stanu, da izpolnjejo prijavo na način, kakor to predpisujeta zakon ali pravilnik. Kazni narinj ugotavljanja davčne osnove. Zakonodajalec sam uvideva, da se bo moglo ugotoviti davčno podlago po knjigah v praksi v zelo redkih primerih. Zato predvideva za ugotavljanje davčne osnove -pri odmeri pridobnine poleg ugotovitve po knjigi še sledeče načine: I. Primerjanje (parifikacijo) razpoložljivih podatkov in računov z obrati, za katere se je ugotovil čisti dohodek po knjigah. II. Svobodno oceno čistega dohodka na podlagi pripomočkov, ki so na razpolago. Za te pripomočke se smatrajo: 1. davkoplačevalčeva davčna prijava; 2. pripomočke, katere je dal davkoplačevalec na razpolago povodom zaslišanja na zapisnik, ali katere je podal v vlogah; 3. knjige, katere je izročil davčni zavezanec; 4. podatki, katere je zbralo davčno oblastvo. III. V skrajnem primeru, ako davčno oblastvo in davčni odbor nimata na razpolago nikakih pripomočkov, se določi davčna osnova s primerjanjem z drugimi davčnimi objekti, za katere so pripomočki na razpolago in za katere se je ocena že izvršila s primerjanjem. Za vsak način obstoje še posebni predpisi: Davčni zavezanec, ki hoče doseči ugotovitev dohodka po knjigah in ima redno in pravilno knjigovodstvo, mora vselej priložiti davčni prijavi začetni in končni inventar, če ima enostavno knjigovodstvo, odnosno račun bilance in račun izgube in dobička s potrebnimi detajli poedinih računov, če ima dvostavno knjigovodstvo. Predloženi računi in detajli morajo biti tako sestavljeni, da se more po njih ugotoviti, ali ni davkoplačevalec zmanjšal kosmati dohodek za kak odbitek, ki ni dopusten, odnosno ali ni štel med režijske stroške izdatkov, ki ne spadajo med te stroške. Vendar pa s tem davkoplačevalec še nima sigurnosti, da se mu bo dohodek res ugotovil po knjigah. Glavno besedo ima pri tem davčni odbor. Le ako davčni odbor spozna, da so računi res verodostojni in da se knjige vodijo pravilno, je v svojem poslovanju vezan na knjige. Pravilnik izrečno nalaga davčnemu oblastvu in davčnemu odboru, naj bodeta pri ocenjevanju verodostojnosti jako oprezna. Posebno stavi za pego j pravilnega knjigovodstva knjigovodstveno-računsko kontinuiteto. Po knjigah se sme dohodek ugotoviti samo, če so davčnemu odboru na razpolago tudi sklepni računi iz prejšnjega poslovnega leta poleg onih, po katerih je treba ugotoviti davčno osnovo za tekoče leto. Drug način, po katerem se ugotavlja davčna osnova (dohodek) primerjanje z obrati, katerih davčna osnova je ugotovljena po računih — bo v praksi prav tako redka. Ta način se bo porabljal, kadar zbrano gradivo ni tako popolno, kakor bi bilo treba, da se odmeri davek po računih, toda je toliko obsežno in v iz-vestnem delu toliko zanesljivo, da se da presodili na njega podstavi, kolik je čisti dohodek, po primerjanju s sorodno vrsto obrata, ki mu je davčna osnova ugotovljena po knjigah. '1 ak primer nastopi na primer, 01 A O *0 C c 0) nudijo vsakemu trgovce dišave znamke >SLON' GLAVNA ZALOGA F ilBEMIK ceniki Ljubljana Mariborski krošnjarji. Iz Maribora nam pišejo: V Mariboru je danes še več krošnjarjev, kakor jih je bilo pred dvemi in tremi leti, ker vse oblastne prepovedi, vsi protesti trgovcev in obrtnikov niso zalegli nič — krošnjarji so zmagali. V Mariboru je dvoje vrst krošnjarjev, to so namreč Dalmatinci in Kočevarji. Prvi so še krepki in čvrsti ljudje, ki imajo v svoji domovini, v Dalmaciji, , lepa in nekateri celo prav lepa posestva, katera pa nočejo obdelovati, ker jim ni za delo, temveč le za trgovino, pri kateri pa vendar v teku celega leta zaslužijo okoli 30.000—40.000 dinarjev. V zadnjem času je prišlo tudi več mlajših Dalmatincev v Maribor, ker so jim starejši povedali, da je bolje v Mariboru na lahek način kaj zaslužiti, kar jim v Dalmaciji ni mogoče. Na Glavnem trgu se postavijo v dolgo vrsto in prodajajo svojo robo pri odprtih košarah, čeravno dobro vedo, da to ni zakonito in da s tem trgovcem -zelo škodujejo. Predpoldnem nastane večkrat gneča, ker je toliko Dalmatincev, da se morejo skoz nje prerivati. ‘Opoldan gredo po gostilnah, in to jim je bržkone v veliko veselje, ker navadno nadlegujejo goste, ki so ravno pri kosilu in kateri hočejo imeti vsaj teh 10 minut mir. Ako prihajajo v gostilno ali v kavarno, se ne odkrijejo, temveč ponujajo svojo robo gostom s klobukom na glavi, ali se še h gostom prisedejo in jim govore toliko časa, da jim ti kaj odkupijo. V drugo kategorijo pridejo »Kočevarji« v poštev. Tudi tu so starejši in mlajši ljudje, ki pa navadno nimajo svojih posestev doma (razven nekaterih), pač pa so iz takih krajev, kjer nimajo niti železnice, niti voznih cest in Še celo ozkih pešpotov, ki naj bi zvezali njihov dom z železnico ali pa vsaj z vozno cesto. Kakor prodajajo Dalmatinci galanterijske stvari, prodajajo Kočevarji južno sadje, čokolado in sladkorčke. Dalmatinci prodajajo le za gotov denar. Kočevarji pa oddajajo svojo robo večjidel potom loterije in sicer igrajo na številke do 90 ali 3, 5, 7, ali pa »ravno« in »neravno«, pri kateri igri mora igraiec plačati, če dobi ali ne. Nekateri igrajo tudi »fiks — niks«. Tu pa igralec ne plača nič ako dobi — in dobi tedaj robo zastonj — ako pa izgubi, mora plačati krošnjarju — ne da bi dobil robo od njega. Kočevarji so bolj inteligentni kakor Dalmatinci in niso tako nadležni kakor 4i-le in tudi obnašajo se bolj primerno, kajti oni ponujajo svojo robo gostom s klobukom v roki in si ne upajo sesti h gostom in jih nadlegovati toliko časa, da kaj kupijo, temveč vprašajo jih le enkrat. To je razlika med Dalmatinci in Kočevarji. TRUST DEMANTNIH DRUŽB. Že delj časa se opazujejo na amsterdamskem demantnem trgu veliki delniški nakupi demantnih družb. Sicer se v oficielnih krogih kot običajno nič o tem ne govori, vendar spravljajo te nakupe v zvezo s prizadevanjem demantnih družb, da se v katerikoli obliki spojijo; kajti demantni sindikat poteče tekom enega leta. Industrija. Siemens. Na občnem zboru družbe Siemens Halske je poročal dr. Siemens, da je promet družbe prekoračil vsoto 500 milijonov mark. Družba Siemens Schuckert je dosegla v obratu skoraj 250 milijonov mark. V teh številkah je obsežen samo promet osnovnih družb in onih družb, kojih deleži so popolnoma v rokah Siemensovega koncerna. Večinske udeležbe niso upoštevane. Koncern je stopil v novo leto z bogato zalogo naročil, tudi sedanji dohod naročil je zadovoljiv. Kljub zmanjšanemu čistemu dobičku zvišano dividendo je zagovarjal dr. Siemens s potrebo kolikor mogoče stalne dividendne politike. Znižanje čistega dobička ima svoj vzrok v nazadovanju množinskega izdelovanja po predidočem znižanju cen in po obratov-nih spremembah, ki so postale vsled tega potrebne. Nove osnovne delnice v znesku 14 milj. mark bodo služile samo zamenjalniin namenom in ne nabavi denarja. Zvišanje glavnice in dividendo 14% je vzel občni zbor na znanje. — Delavstvo Siemensovega koncerna se je pomnožilo lani od 110.000 na 130.000 oseb. Siemens Halske je dvignil zlasti promet z inozemstvom, Siemens Schuk-kert pa domačo prodajo, ob nedvignje- , nem eskportu. Rekordno leto ameriške produkcije eina. Ena največjih ameriških tvrdk cina govori v svojem situacijskem poročilu o izredno ugodnih izgledih industrije cina v letu 1929. Industrija avtomobilov, konserv in bele pločevina dviga svojo produkcijo tako zelo, da je mogoče računati z rekordnimi številkami že v prvem letošnjem polletju. Gibanje cen cina sledi cenam bakra in cinka. Nova kovinska borza v Nevvvorku pripomore bistveno k splošnemu pregledu cinovega trga. Angleška zveza bombaževe preje. Novo osnovana zveza angleške bombaževe preje bo obsegala okoli 150 predilnic. Zveza hoče doseči znižanje produkcijskih stroškov, da si na ta način zopet pridobi prodajo na Daljnem vzhodu, zlasti na Kitajskem in Japonskem. Mislijo, da bo razpolagala zveza na koncu tekočega leta s 7 do 8 milijoni vreten. Posamezne družbe bodo obstojale sicer še naprej, a bodo oskrbovale svojo prodajo samo potom zveze. — Kakor že vemo, se hoče rešiti angleška tekstilna industrija iz težavnega svojega položaja potom racionalizacije in koncentralizacije. L^AAAAAAAAAAAAMaaaa/ A CT) V' A proieŠ zo pecivo' MkMJm Ml/Mt vTmtiOiladiboi u# 'M . '-mm, K C V , ’. op pravi in zaneiljivt5' > > > > > > > > > > i > > t > t > > /VVVVVVV vvvvvvvvvv* v%' BERLIN IMA 225 MILIJONARJEV. Nova statistika pravi, da je Berlin najbogatejše nemško mesto in da znaša vse njegovo premoženje 12 milijard mark in pol. Kljub temu je pa 3,250.000 ljudi v Berlinu brez vsakega premoženja. Srednje in veliko premoženje se razdeli na 86.60Q družin, med katerimi je 225 milijonarskih. To so milijonarji v markah, ne v dinarjih. Koliko more biti šele dinarskih milijonarjev! 3*?" Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni in vsakem javnem lokalu predložijo »Trgovski list«! AMERIŠKO POSOJILO ZA KITAJSKO. Iz Šang-haja poročajo, da se pogaja tam zastopnik newyorške Harrimanove skupine s kitajskim finančnim ministrstvom o posojilu v znesku 100 milijonov dolarjev. Drug ameriški načrt je pa ta, da se izda v Ameriki posojilo za zgradbo kitajskega brodovja, obstoječega iz 50 do 75 parnikov. Brodovje bi bilo pod ameriškim vodstvom, mornarji bi bili pa samo Kitajci. ZUNANJA TRGOVINA NEMČIJE. Uvoz Nemčije leta 1928 v čistem blagovnem prometu je znašal 13.650 milijonov mark proti 13.800 milijonom v i. 1927. Izvoz brez reparacijskih stvarnih dobav je dosegel vsoto 11.790 milijonov mark proti 10.380 milijonom v letu 1927. Torej se je previšek uvoza znižal od 3420 na 1860 milijonov mark. Ueparacijske dajatve so znašale lani 658 milijonov mark, leta 1927 pa 578 milijonov mark. Ljubljanska borza. Tečaj 30. januarja 1929. Povpro- >evunjt Pouuu -Ml - DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . —• 22-8475 Berlin 1 M 1352 13’55 Bruselj 1 belga 7-9205 Budimpešta 1 pengb . 9-9340 Curih 100 fr 1094 40 1097-40 Dunaj 1 šiling 7-9960 «•026 i London 1 funt —•— 27636 Newyork 1 dolar .... — •— 56-87 Pariz 100 fr 22175 223 75 Praga 100 kron .... 16« 20 169 - Trat 100 lir . . 297-34 299-34 Vrednote: Delnice: a) Denarni tavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Din; Drva hrvatska šte-dionica, Zagreb denar 930 Din; Kreditni zavod za uguviuo 111 industrijo, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združene papirnice vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana denar 120 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana denar 56 Din; »Sešir«., tovarna klobukov d. d., Škofja Loka denar 105 Din; Tvonica za dušik d. d., Ruše denar 260, blago 280 Din. Les: smreka — jelka: hlodi L, II., uionte 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor lonali merkantilni 800—820; trami merkan tilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 560—600; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 630—680; škorete, podmerne. Io 15 cm 490—540; deske - plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—64K) Din Itukev; deske-plohi naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, narav ni, ostrorobi 750—1000; plohi, parjeni, ostro-'brobljeni 600—9; plohi, parjeni, ostro-robi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100—1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 de 700; bordonali 1200—1400; deske - plohi, ne 'brobljeni boules 1300—1500; plohi, ne-■brobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, istrorobi (podnice) 1200 1300; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 io 19 Din Železniški praitovi: 2-60 m. 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava prom-ptna, plačilo v 30 dneh, 287-50—290; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. 'vslaia, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 292 50—295 Din; bačka: 80 kg, 2% primesi, Oevška' voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 300—302-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. ■staja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh 305-50—307; Bačka: 80 kg, 2% primesi, mlev-wyvwyvwyvYywwYYYWvwvvyv>wv' ^\HO > W tovarna V vinskega kisa, d« s o. z* Ljubljana »udi najfflnejil In naJokusneJM namizni kis Iz pristnega vina. TehniCno In hlgiJenlCno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. Dunajska cesta la, N. nadstr. Sehtevajto ponudbo I Dobro fluibo in lepo eksistenco'- nudi vsakomur naš pletilni stroj | z aparatom za vzorčno ] pletenje, in popolnim Ibrez-plačnim poukom, ki ga dobite edino le pri tvrdki F. KOS ii Jnovskei listni il-**-'1-......... velttrgovind ■% -wa . barabon Telelon 2660 Telefon 2666 v Ljubljani , priporoča špecerijsko blago, eSprid«rc: raznovrstno rudninsko vodo. - Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom C**nlkl na razpolago Veletrgovina f kolonijalne in 1 Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana i Zaloga sveie pražene kave, mletih diiav In rudninske vode ToEaa In solidna C postralba I c Zahtevajte ceniki R. RANZINGER, LJUBLJANA Telefon 2000 0*AJKO BANZINOEB) ^Talafon 3000 Špedlcljsko podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva DbUZBA Z O TJT, - Tvotnlca kuvert In konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pot št. 1 Karlovška cesta št. 2 SIAVIJA jugoslovanska zavarovalna banka ti. d. se priporoča za zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij proti požaru, vlomu in tatvini, zakoniti dolžnosti jamstva, nezgodam z automobili, poškodbam stekla i. t. d. Zavarovanje življenja v raznih kombinacijah. Centrala v Ljubljani. * * Podružnice po vsej Kraljevin!. K .njlge, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike In tudi vse druge dobavlja I TISKARNA “m MERKUR cenah iuuuh LJUBLJANA nmim GREGORČIČEVA 23 TELEFON 28S8 Lastna knjigoveznica Za ve6Ja naročila zahtevajte proradune I • n Piama: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telelon interurban: Podnart 2. ; Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, Srni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. | Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. , Zobje za brane. I Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje In opreme za vodne žage in mline. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticamL Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. : Vijačni čepi Verige. Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih in risbah najceneje. o Ilustrovani ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Vf]t dr. IVAM PLES3- - U trtanfco - industrijo d. d. »MERKUR < kot d*dajatelj* in tUkav ja » O. KHALEK, Ljabljtaa.