Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Št. 42. — Leto XX. — Kranj, dne 1?. oktobra. 1956. Uredništvo in uprava je v Kranju, Sirossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankiranib pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ..Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Možje in fantje! Ali ste že pozabili ? P°£°j vsakega človekovega delovanja je svoboda. V splošni svobodi se izživiš, poveš, kar misliš in želiš. Je pa svoboda tudi prvi pogoj, da moreš politično delovati, da moreš politizirati. Šele v svobodi je mogoče rešiti stvari tako, da bomo vsi zadovoljni, v svobodi je.šele lahko zadovoljiti vse ljudi, če primešamo takemu bratskemu sporazumu tudi 1 j u bežni. Pojem svobode je v naši mladi državi doživel zelo različne razlage, tako da smo mogli videti, kaj si pod tem imenom mislijo različni politiki. Prav posebno svobodo smo po prostrani Jugoslaviji doživljali v fašističnih režimili od leta 1930. do kresne noči leta 1935. Res je, da so JNS fašisti imeli vsa leta na jeziku svobodo. Ali to svobodo so uzurpirali samo zase in za svoje politične agente: večina Hrvatov, ki se zbira okrog dr. Mačka in večina Slovencev, ki priznava za svojega voditelja narodnega trpina dr. Korošca, vsa ta večina pa je za časa teh režimov „svobodo" uživala le po ječah, s plačevanjem večjih in manjših glob zaradi izmišljenih političnih deliktov. Lahko torej rečemo, da so bili jeenesarji od generalske kape do zadnjega vratarja kakega državnega urada največji nasprotniki vsake ljudske svoboščine, ako ni prihajala njim samim v prid. Kranjčani smo to hudo občutili na svoji koži. Saj smo imeli šenčurski proces, imeli smo Primskov.o, Preddvor, Stražišče. S kranjske gimnazije so morali odlični profesorji — naši pristaši. FAŠISTIČNE VOLITVE KRAMAR-MA-RUŠICEVE IN NAŠE GORJE. To „svobodo" smo doživljali dolge dni in leta, prav posebno pa je vzplam-tela na j neslovenskem obzorju ob času raznih volitev. Prve balkanske volitve so nas „osrečile" leta 1931., ko razen Živkovieeve liste in smela na dan nobena opozicionalna stran. Nismo še pozabili „visoke časti", ki jo je tedaj izkazal politični general s tem, da je počastil vsakega izmed državnih uradnikov z volivnim pismom, v katerem vabi vsakega uradnika na glasovanje za njegovo listo. Prav tedaj se je prvič zgodilo v naši politični zgodovini, da so nekateri slovenski glavarji hodili okrog kmetov volivcev in iih takole rotili: Pojdite voliti Ce ne verjpunete v Živ-kovičev program, volite vsaj radi mene, sicer bom jaz izgubil službo. Po tej prvi politični komediji smo se znašli v volitvah zgodovinskega leta 1933. Tedaj, ko sta paševala po naših vaseh z neomejeno oblastjo Kramar in Pucelj (iz „brdskogH naselja), srno doživeli novost. Ker so jeenesarji edino v svoji »vsemogočni" stranki gledali državo, so hoteli uapraviti svojo "državo" tudi v vsaki slovenski občini. Ker so vedeli, da na noben pošten način ne morejo do županskih stolčkdv, so pričeli z brezobzirnim nasiljem, ©Vinu«« racijami ih pa preganjanjem. Nismo še pozabili, kako smo morali po nekaterih naših vaseh »krivai sestavljati kandidatne liste. Na-•i ljlitije so morali plačati na tisoč dinarjev globe, ker je glavarstvo videlo v vsakem našem gostilniškem razgovoru ..neprijavljen" sestanek. Nekateri naši gostilničarji so bili kaznovani b skrajšano policijsko uro. Ker ima lahko vsak človek svoie prepričanje in ker je tticIi po Kramarjevi ustavi iz leta 1931. zusigurnnu. popolna svoboda vsukemu uradniku, naj glasuje za kogarkoli, so (udi po naših krajih glasovali" uradniki po svoji volji. Po oddanem glasu, deloma pa že prej. so se pričela najgrša preganjanja, ki iih je sploh kedaj doživel naš uradnik. Očetje t družinami so morali brez dinarja na cesto, drugi daleč na južni zrak, kjer naj bi se na licu mesta utrdili o »jugoslovenskem edinstvu, ki so ga pa leta in letu za- stonj iskali. Da bi narod še bolj upla-šili, so končno udarili celo pastirje z drugimi vred. Razni naši ljudje z dr. Korošcem in dr. Natlačenom vred so morali v konfinacijo izven svoje vasi. Vse to še ni pomagalo. Zato so zadnje dejanje te »državne" politike izvršili volilni odbori, ki so na komando od zgoraj enostavno prišteli opoziciji oddane glasove — JNS kandidatom. Tega še nismo pozabili, vsega tega tudi ne bomo nikdar pozabili. To obetamo. Prav tako so bile tudi 5.majske Jefti-ceve volitve nič manj velik državni škandal, ki je končno pripeljal v objem Kramarja z Marušičem in Pucljem. — Gliha pač vkup štriha! TROJNI PLOD JNS „ZVELIČAV-NEGA" BICA: Posledice take grozne „svobode" niso izostale. Ljudje so se spraševali, kam vodi take politike pot. Škoda te kra-marieve politike je bila najstrašnejša zato ker so večina poštenih Slovencev in Hrvatov uoravičeno pričeli sumiti v državno in narodno avtoriteto. Pribije-mo, da je tedaj državna avtoriteta trpela ogromno škodo, trpela edino radi tistih, ki so neprestano nosili na jeziku ljubezen do države in povdarjal' enakopravnost. Nihče ni več verjel v ..državotvorna" dela, ki so jih uganjali Kramarjevi agenti, eksponenti in per.-drek privatno in po uradih nad preprostim slovenskim in hrvaškim človekom. Pri tem pa smo obenem na žalost neštetokrat videli, da je bila edina osnovna točka ,.jugoslovenskih" fašistov okrog Kramarja in Puclja edino ta, kako po možnosti živeti na stroške narodne države. Če si je JNS župan povišal župansko plačo, je to seveda tudi gospodarstvo. Ali od tega gospodarstva je imel profit edino ta Kramarjev župan, občina pa samo škodo. Mnogo, zelo mnogo bankrotarjev se je zateklo v JNS, samo da pridejo do materijelne koristi. Denarja za javna dela, s katerim bi se omilila brezposelnost, pa ni bilo nikdar, za osebne želje in ambicije Kramarjevih prisklednikov pa je bilo denarja in vsega drugega vedno v izobilju. Vse mogoče organizacije z nekaterimi gasilskimi društvi vred so morale pihati v rog Kramar - Marušič Ni vršiti navodila za dejanja čisto politične narave. Vse je moralo biti v službi te »jugoslovenske" ideje in programa, ki si ga je iz skrajne potrebe vtak-nik za klobuk — pardon za šajkaco, — Kramar. Mnogo narodnega premoženja je šlo v izgubo, ker so ga razmetavali za politične shode in dentinčiani-sko slu žbo, za resnične potrebe pa ga ni bilo nikdar mogoče, dobiti. Znano je na primer, da ima kranjska pbjcina, zelo lepe dohodke. Drugod so občine z malimi viri dohodkov postavile krasne šoltke zgradbe iri izvršile kanalizacijo pa skrbele za pomoč socialno slabim, kranjska občina pa ni zadovoljila nobene še tako kričeče potrebe. Kramarju zveste ovčice so se lovile za razhinii utvarami kot so kopnHšče, Prevota in Punto franro; resnične zadeve kranjske šole in zadostne brige do delavstva in revežev pa niso nikdar videli, okolici koristne politike pa sploh niso vodili. Razen državne in gospodarske mis^i oa je mnogo trpela tudi narodna. Pri-bijemo. da ie bil JNS režim tisti, ki je s svojim diktatorskim nastopom raz-planvtel razdor, zasejal sovraštvo med mirnimi sodržavljani in zaostril narodna vprašanja do take mejo kot ni tega nihče želel. Hrvaško vprašanje kiilmi-nira od tega časa. Če danes Kramarjevi sodelavci žele, da bi pritegnili k sebi Hrvate, se nam to zdi zelo razumljivo s stališča njihovih lezenj. Ali. če danes I rdijo, da so oni prvi ..istieali" hrvaško vpraSnnje, jim mi radi pritrdimo. Res je namreč, da so Kramarjevi ..jugoslo- veni" „iztaknili" to vprašanje, če zadr-žimo pri tej hrvaški besedi slovenski koren in da so ga edino oni privlekli na dan s tem, da so Hrvate naseljevali v Mitrovico, Zenico, Lepoglavo in druga lepa zračna ..kopališča" takih blagodo-nečih imen. Nič boljše se ni godilo nam Slovencem. Saj smo bili Slovenci najbolj ponižani. Bog ne daj, če si glasno rekel, da smo Slovenci — narod, ne pa „pleme". Tako daleč so šli ti prenapeti »enakopravni jugosloveni", da so se na kranjski gimnaziji našli ljudje ki so slovenske naloge pisali — s cirilico! — Spoštujemo cirilico, a nadute in slepe abotnosti ne moremo zagovarjati in je tudi nikdar ne bomo. KO SO NA NAŠA UŠESA ZVENELE »DRŽAVOTVORNE" DEKLAMACIJE. Sredi takega neznosnega stanja in pa sredi tako po JNS pojmovane „svobode" v praksi, ko so se krivice množile za krivico in ko nisi vedel, kakšno razočaranje bo zopet prinesel prihodnji dan, smo iz dneva v dan poslušali teoretične deklamacije fašističnih vrhov v državi, o edinstvu, o enakopravnosti. Saj so de-klamirali kot na pozornici prav po Cankarju, ki je dejal, da sta fraza in poza edini znak slovenskih nacionalistov. Mi pa smo bili siti takih Janusovih dekla-maeij in praznih obljub. Siti tembolj, ker je gospodarstvo propadalo, za delavca se ni nihče brigal, poljski pridelki so zgubljali ceno. — Čimbolj so JNS-arji frazarili, tembolj je naš narod stradal kruha. JNS-arji so preganjali klerikalce, komunizem pa je tiho rastel in se širil. Nam so za prazen nič stopali na prste, sami so pa lahko vršili vsa nasilja, pa se jim ni nič zgodilo. DELO JE SEDANJI VLADI VSE -DEKLAMACIJ NIČ. Danes vlada po vsej državi, pa končno vendar tudi v Sloveniji mirno stanje. Tudi jeneesarji uživajo svobodo. Je pa danes mnogo drugače kot je bilo. Država stoji trdno in narodi svobodno dihajo. Res, da ni treba danes, da bi nas ušesa bolela od vsakodnevnih dekbima-cij o „jugoslovenskem" edinstvu, katerega razvoj so energično in umetno zavlačevali samo TNS generali^ Naša ušesa so se ohladila od teh lažnjivib fraz. Zato pa danes tem živahneje in vesele je poje lopata po slovenskih cestah. Tudi Kramar in vsi njegovi priskledniki morajo priznati in priznavajo, dta je današnji dr. Korošcev režim dal lepe milijone za gorenjske ceste. — Na pristojnih mestih v ministrstvu vneto zaključujejo načrte za delavsko starostno aavarovanje in načrte o mini- Salnih delavskih plačah. Ban dr. Na-ačen se je z navdušenjem zavzel za vodovod kranjskega in loškega kota. — Licitacije za povečanje ljubljanske bolnišnice so že odobrene, Ljubljana je dobila; vejiko novo gimnazijo, veliko novo ljudsko šolp in tudi k univerzi potrebno knjižnico. Koliko denarja j« So pri teh dcrrh v žepe našega delavca in kmeta! Res, velika razlika med prejšnjimi Kramar-Marušič-Pucljevimi de-klamatorskirai režimi in sedanjo delavno vlado, ki zna dati tudi lepe milijone našim gorenjskim krajem. ZDAJ PA ŠIBO V ROKE! Možje in fantje z volilno pravico po Gorenjski! Stokali ste mnogo in tarnali radi narodne podrtije, ki so jo JNS fašisti zavlekli v naše vasi. Na svojih hrbtih in žepih sie čutili Kramarje vo »svobodo" in »enakopravnost". Zdaj prihaja vaš dan, dan maščevanja! Zdaj na plan, v roke pa težko metlo! Zagrabi jo trdno in zamahni, da vsi Kramarjevi batinaši zlete iz gorenjskih občin! Dolgo ste čakali dneva, ki je končno prišel in ki je zaznamovan s številko 25. oktober 1936. Napočil je težko zaželeni dan. Zdaj ne bodo pazili na vas žandarji, zdaj vas ne čakajo zapori. Ko vladata Korošec in Natlačen, tudi naši nasprotniki lahko nemoteno postavljajo liste. Vstajajo tudi ljudska fronte I A kje so bile, ko so vas vodili po zaporih? Kje so bile te ljudske fronte, ko naši kandidat je niso smeli na volišče? Kje so bile, ko nismo smeli po svojih prosvetnih domovih za dobro cele države srkati izobrazbe v duhu katoliške in slovenske prosvete? Možje in fantje! Danes uživamo pravo in resnično svobodo, ko se na obzorju ne svetijo meči in sablje. Vsake volitve morajo biti svobodne, sicer niso volitve, ampak s terorjem izsiljena slika neresnične politične moči po posameznih krajih. A JNS nam nikdar v svojih letih ni dala svobodnih volitev, vedno pa samo take umazane politične falzifi-kate. Zato danes korajžno, zavestno na delo! V roke pa brezovko in metlo, pa pometajte, da po naših občinah zagospo-darijo naši ljudje. S Kramarjevimi in Pucfjevimi »svobodnjaki" in z njihovim JNS-arskim blatom pa — v kot, v zatišje, v pozabo in vendar obenem v spomin na najžalostnejšo preteklost, ko smo šele gradili državo, in tam naj jih grizejo črvi njihovih lastnih zločinov. Naj glasujejo za Kramarja in Puclja tisti, ki so odobravali vaše batine skozi dolga leta. Čisto prav je, da so volitve sedaj še javne. Naj se dobro vidi, kdo bi vam še rad skakal v hrbet in kdo bi še rad tolkel po vas in vaših hišah. Vedite tudi to, da bo Kramar pripisal sebi vse komunistične glasove^ ki ne bodo oddani za Korošceve ljudi. Zato, možje in fantje! Vaš vzor naj bo Šenčur! Tam so v svojem narodnem navdušenju in ljudskem ogorčenju z odločnim pihalnikom izpibali vse do zadnjega nasprotnika iz občine. Delajte tudi vi tako! Ali še bočete političnega nasilja? Ali še hočete političnih glob ni arestov pa šenču rskih procesov ? Ne?! Zato pa metlo v roke! Medsebojne malenkosti pustite doma! Gre za slovenska načela m eVi obračunamo s starimi sovražniki iz orjuncev is. po-fovcev in s aesavci našega slovenskega 2j! oktobra naj praznuje svoj dan — politična metla, ki jo boste načelno, zavedno, dostojanstveno, a veadnr % vso sito in, ognjem vihteli v rokah! Naj živi ta metla in dobro pometa pa temeljito pomete! V Radovljici še nismo pozabili ..Takega nnsilju in lakih groženj kot jih izvajajo nad volilci sedanji režimnvd, pa ie ne", pravijo rudovljiški JNS-arji. Sedaj pn ne vemo ali ti ..velemožje" niso še tri leta stari, uli pa iiimj') tako kratko pamet, da ne prenesejo I celi let spomina nu/.uj. Bomo pa mi spomine nekoliko osvežili. Nam je še vsem dobro v spominu, kako so se vršile pripruve /it zadnje občinske volitve pred tremi leti, ki nuj bi bile ..svobodne", vsaj kot tnke so bile napovedane. Približno v tem čusn pred tremi leti je bilo, ko so hodili orožniki od hiše do hiše ter s tnlo besedo ill grož-njiimi ukazovali voliti JNS-lislo, Spozabili so se tnko daleč, da so grosili obrtnikom, da jim bodo odreeti obrtni listi, gostilničarjem koa-cesije, trafikantom trafike in ie drugo, ako ne volijo ..nacionalno" liste. Nadalje vpraiamo, ali je bil opoziciji sploh devoljen kakšen šesta, nek, ali s-li se nu cesti smela pogovarjati le dva opozicinnalca, prepovedani so bili celo obiski, vohunili so pod okni privatnih stan' -vanj, zasledovali vsako pot uglednejših gospo, darjev, Ko so radovljiški fantje raztrosili ne-k; i j iipozicionnlnili letakov, so bili ovadeni, do Onemoglosti prelepeni, celo noč na slol priklenjeni, a o t o pa oddani v preiskovalni zapor in obtoleni po zakonu o zaščiti države, V času preiskave jim celo sodišče na zahtevo JNS-ar- bTRAN 2 skih priganječev, ni dovolilo vživati domače hrane... To vse je bila zasluga teh, ki danes kriče po svobodi, ki jo pa v resnici tudi imajo. Ne moremo si drugače misliti kot, da ta krik izvira iz zavisti, ker imamo poleg njih svobodo tudi mi, ki jo ob času njih gospodarstva nismo imeli. V tistih časih se je zgodil tudi slučaj, da je odbor Kmetijske zadruge v Radovljici imel sejo. Pri tej priliki se je nekaj govorilo tudi o volitvah, ker je bila ta zadeva splošno v razpravi. Mogočnjaki tedanjih dni so seveda vse navzoče kaznovali z denarno globo celo do 500 Din, kar se je od posameznih tudi ekse. kutivnim potom izterjalo. Zagovori in pritožbe so bile seveda brezuspešne. Tudi pri policijski uri je bila velika razlika. V privilegiranih gostilnah se je popivalo in napajalo vse noči. Seveda, tam je sedel čuvar pravic in javnega reda! V drugih gostilnah so pa gostje v sencah kontrolorjev morali ob določeni uri zapustiti gostilno, sicer je gostilničar trpel občutno denarno kazen. In danes? Kje imate slične grožnje in postopke?! In še: nameščencem in delavcem pri cestnem odboru je bilo ukazano, da se na dan volitev zbero pred pisarno, od kod">- gredo skupno na volišče ..svobodno" glasovat za JNS listo. Kdor pozivu ni sledil, je bil takoj ob delo, pa četudi je bil družinski oče ali pa največji revež. Delila so se posojila, ki so pa bila srečno zgubljena. Delile so se pletene jopice kar na preteg, za plotovi so ležale. Toda kdor ni oddal glasu po naročilu, jo je moral plačati. Obljubljale so se službe. Kar sedem policajev je bilo baje za Radovljico določenih. Pa je vendarle le eden ostal vsa tri leta, ki opravlja prav vestno službo ponoči in podnevi pri današnjih „socialno čutečih" občinskih očetih v Radovljici. Tudi druge službe so ostale le obljubljene in so zopet obljubljene. Kdo bo tedaj le verjel večnim obljubam, saj gre še osel le enkrat na led. Volilci spomnimo se na te čase in primerjajmo jih z današnjimi dnevi. Ko so imeli radovljiški JNS-arji tako pripravljeno za volitve, so postavili še en škaf vina v znani gostilni na mizo, zraven pa obesili zajemalko, da so se naročeni in po raznih krajih en dan uli dva, gotovo .pa zadnjo noč, zaprti volilci pokrepčali, piedno so popolnoma „svobodno" dali pečat sicer napovedanemu večnemu, vendar pa že danes skrahiranemu režimu, ki je pred tremi leti vsemogočno napovedal: „Nobenega plebiscita več!" Zapovedano „zmago" so beli Radovljičani seveda slavili, kot jo baš ti znajo. Povorka z zastavo in lampijončki v mešani družbi, v ka- »GORENJEC« teri so se odlikovali buš kričači in kričačice, ki niso drugega znali, kot blatiti zaslužne radovljiške kulturne in gospodarske delavce, ki so že do 40 let nesebično delali za prospeh mesta in napredek njega gospodarskih institucij in to s psovkami, ki jih niti barbarji najbolj divjih narodov ne rabijo. Ker pa ti kratkomisleči mogočneži menijo, da spomin tudi nas volilcev ne seže niti tri leta nazaj in pa ker jim je po zaslugi naših preudarnih voditeljev dano res svobodno zapeljevati volilce, so se vrgli na agitaeijo. Seveda morajo sedaj sami to opravljati in jim gre zelo trdo. Začeli so zopet z obljubami. Služb v tovarni na Jesenicah uli v Lescah je dovolj. Voli našo listo in dobil jo boš! tako gre glus. Le kdo jm bo še verjel, saj vsakdo ve, da je vpliv teh ljudi povsod popolnoma padel in se na njih prošnje nihče več ne ozira. Voli nas, pravijo, napravili ti bomo v hišo elektriko in napravili pot, ali pa ti bomo duli podporo. Razsoden volilec, četudi kmet, pa ve, da občina posameznim privatnikom elektrike v hišo napeljati ne more. Tedaj je to spet le obljuba. Naivno iznajdljivi so ti ljudje. Obljubimo, pravijo, saj smo pred tremi leti tudi, pa je šlo, zakaj bi sedaj ne. Gospodarili bomo tri leta saj se itak dela od nns ne zahteva. Mi bomo pa zopet prodajali blago na vložne knjižice tukajšnjih denarnih zavodov in jih stoodstotno vnovčili, zaslužek je pa le neprimerno boljši. Tudi drugače ti gospodje dobro razumejo trgovska posle, pa jih sem in tja le zuloti carinar. No pa parkrat se kazen že pre- nese, četudi je visoka, saj je pa tudi zaslužek dober. Tudi s terorjem, kot pred tremi leti, poskuša mlajša generacija. Po gostilniških lokalih hoče terorizirati in vse na se opozoriti. Zučeli so zalučati v gostilne, v katere dosedaj niso hodili. Zgleda, da so naročeni. Denarja je baje dovolj. Dvigne se bojevit mladenič in ker ne more drugače uveljaviti svojih trditev, zakriči v pozi Junaka": „Vi klerikalci ste tisti, ki ste leta 1933. vpili dol s kraljem in ste ga leta 1934. ubili." Seveda je po temeljiti lekciji utihnil, ker je naletel na ljudi, ki so ga primerno podučili. Tovariš ga je v nadlogi zapustil. ..Junaka" pa je iz molčečnosti zbudil drugi tovariš in odpeljal v svoje varstvo. Pred odhodom pa se je še ojunačil in zavpil: „Gorje vam klerikalci!" Pozneje je pa baje naletel še na eno neprijetnost v svojih vrstah. Mi pa, ki smo vse gorje, ki so nam ga povzročili ti kričači. znali mirno prenesti, ne posnemamo predhodnikov, ki so svojo karijero tako žalostno zaključili, ker vemo da je le v slogi, prevdarnem in resnem delu moč in napredek, nimamo podkupovanj in praznih obljub, vemo pa, da bomo z združenimi močmi zaposlili vse brezposelne in skrbeli za uboge. To smo razložili in razvili svoj program na jako dobro obiskanem javnem shodu v Pred-trgu pri „Koku", spopolnili bomo pa še na takem shodu v nedeljo ob 11. uri dopoldne v Radovljici. Zmaga naše JRZ liste na dan 25. oktobra bo častna in mi volilci bomo dobili plačilo v pošteni in nesebični upravi. jatelji, ki jih je imel mnogo, spremili na ljubljansko pokopališče. G. Oskar Javornik je bil v Kranju zelo priljubljen. Najbolj ga bodo pogrešali domači, ki jim je vedno stal na strani. G.Franc Novak, gimnazijski ravnatelj v p. v Ljubljani in ustanovitelj slovenske stenografije, bo dne 22. t. m. praznoval 8()-lelnico svojega življenju. Ko se je leta 1894. v Kranja obnovila gimnazija, je prišel k nam Iz Novega mesta. V Kranju je ostal do leta 1900., takrat je dobil službo na prvi drž, gimnaziji v Ljubljani. V izvestjih kranjske gimnazije leta 1896. in 1897. je priobčil debatno pismo slovenske stenografije, po katerem je 1. 1901. izdal učno knjigo, korespondenčno pismo je izdal že leto prej. Njegove knjige se rabijo r novih izdajah pri pouku slovenske stenografije. Našu gimnazija more biti ponosna, dn je imela tako izvrstnega strokovnjaka med svojimi profesorji. Možje in fantje, ki ste se preteklo nedeljo v tako lepem številu udeležili sestanka v Ljudskem domu ne pozabite in se zanesljivo udeležite tudi sestanka v nedeljo dne 18. t. m. ob 1. uri popoldne v Ljudskem domu. Pripeljite s seboj naše prijatelje in tovariše, kateri se zadnjega sestanka niso mogli udeležiti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala zato pridite pod vodstvom načelnika vaše občine, kateri so prejeli podrobna navodila, in sicer v kar največjem številu, da bo naša garda čim bolj močna. Dopoldne se pa zanesljivo udeležite shoda v Stražišču, ki bo ob 10, uri v pmartinskem domu. Bog živi! Tedenske novice IZ UREDNIŠTVA. Ker bo prihodnji Gorenjec izšel že v četrtek prosimo vse dopisnike, da vse dopise po. šljejo do torka zvečer. KRANJ Gaštejski klanec se bo kmalu začel popravljati, enako tudi nadvoz čez železniško progo. Ministrski svet je že odobril licitacijo ter se sedaj čaka samo na rešitev Glavne kontrole, ki pa je bolj formalnega značaja. G. Slavec, kateremu je pripadlo na licitaciji to delo, zagotavlja, da se bo tudi skozi celo zimo delalo. Tako se bo zopet v mestu našel vir zaslužka za ^marsikoga, ki je s strahom brez dela pričakoval zimo. Udeležence nedeljske tombole opozarjamo, naj ne hite v bližino odra, da ne povzročajo nepotrebne gneče. Do odra bodo vodili trije udobni prehodi, Ob njih tbodo pripravljeni) sedeži za igravce, ki imajo najmanj 4 tablice. Igra bo potekala hitro. Ob moreb tni temi bodo trg mogočno razsvetlile električne žarnice. Navodila in klicanje številk bodo prenašali ojačevalci. Dostop s kolesi na trg ne bo dovoljen. Za nje imajo pripravljena shrambi-šču gostilničarji. Uvažujte navodila rediteljev in olajšajte jim službo. Važno! Veljavne tablice imajo zeleno označbo tombole in podpis četnega predsednika. V najlepši niladeniški dobi je šel v večnost g. Oskar Javornik. V ponedeljek so ga pri- Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebr-nino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. Oglejte si krasno izložbo! Kupujem staro zlato in srebro. Ivan Levičnik, - urar KRANJ - JESENICE Tudi Vi še niste zamudili! V slučaju potrebe obiščite najcenejšo manu-fakturno trgovino Logar & Kalen nasl. Srečko Vidmar Kranj Največji popusti na Gorenjskem! Največja izbira za moške suknje, obleke in damske plašče. Flanelca*Din 4.90, barhent Din 7-90, rjuhe Din 1990. Skerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) O verskih vprašanjih s komunisti nismo mnogo debatirali. Nekoč sediva na dvorišču skupaj z absolviranim medicincem na polomljeni klopi pod košato lipo. Pa se začne moj tovariš jeziti na one, ki so ga spravili v zapor. Hotel sem ga malo podražiti in mu rečem: „Vi nimate pravice, da se jezite na one, ki so vas spravili v ječo." „Kako to, da ne?" „Oni pač niso mogli drugače storiti, kakor so storili." Medicinec se na to razburi in ves v ognju pravi: „Kako morete kaj takega trditi? To so lopovi, ki so mi to napravili." „Nikakor ne", mu odgovorim. „Oni so morali tako delati, kakor so storili z vami, vi pa zopet morate tako delati, kakor delate." „Kako morate to trditi?" „Oprostite! Ali niste vi materialist?" „Seveda sem materialist, pa kaj ima to 8 tem opraviti?" „Vi tajite Boga in duhovno dušo?" „Jasno: ni ne Boga, ne duhovne nenmrjoče duše, kakor vi učite." ..Materija je nujno podvržena fizikalnim zakonom, ali ne? Materija se ne more pomišljati ali bi, ali ne bi storila. Materija ne more svobodno odločevati za to ali za drugo. Če ate materialist, ste nujno tudi determinist, ali ne?" „Pa jasno, da! »Če ste materialist in determinist, potem morate negirati tudi svobodno voljo. Če ni duhovne duše, tudi ni svobodne volje." „Priznam!" „No, če ni svobodne voje, potem tudi ni odgovornosti za človeška dejanja. Če ni svobodne volje, potem smo mi recimo bolje razvite živali, a vedno še živali, ki nujno slede v svojem delu fizi-kaličnim ali recimo fiziološkim zakonom. Po vaši filozofiji moram biti jaz to, kad sem; jaz moram po vaše biti, recimo klerikalec, vi pa morate biti komunist, to je nujno in potem tu ne more biti govora o slabem ali dobrem. Žival nikdar ne dela ne moralno dobro, ne moralno slabo, kei mora tako delati, kakor ji narekuje nagon. Če ni svobodne volje, potem so vas vaši nasprotniki morali spraviti v ječo in vi ste morali biti komunist in ne morete nič za to. Če je vse le materija in ni duha, potem bi ne smelo biti ne kazni, plačila za naše delo. Vaši nasprotniki ne zaslužijo graje, ker so morali tako storiti, kakor so." Mladi doktorand žid je kar umolknil. Kaj takega še ni slišal in ne premišljal. Naj iz komunistične družbe omenim še nekega delavca iz subotiške okolice. Raznašal je komunistične letake, pa so ga prijeli in zaprli; dobil je, mislim eno ali dve leti zapora. Mož je bil poljedelski delavec, Madžar. Napravil je zelo simpatičen utis. Hodil je sam za se, na obrazu se mu je brala velika otožnost. Ni imel nobenega prijatelja, nikogar, ki bi ga podpiral, živel samo ob kruhu in vodi. Polagoma sem skušal dobiti z njim stike in zaupanje. Pa mi je končno pojasnil svoj položaj. Vsled agrarne reforme je v Banatu izgubilo delo mnogo poljedelskih delavcev, ki so preje pri svojih veleposestnikih še kar primerno živeli. Veleposestnikom so vzeli velik del zemlje, nekaj ljudi je sicer dobilo zemljo, toda pri tem je prišlo ob kruh precej delavcev. S težavo je mož preživljal svojo družino. Nekoč pride v kočo nek moški, pa mu ponudi Din 300, če bo raznesel neke letake. Moj tovariš je bil vesel sijajnega zaslužka. Niti pomislil ni, da more priti radi tega v kake težave Letake je raznesel, a prišel je v roke policiji in v zapor. Doma pa je ostala žena z dvema otrokoma brez vsakih sredstev. „Pa ste vi komunist?" „A, ne, saj niti ne vem, kaj je to komunizem. Pri nas je sicer nekaj komunistov, toda če bodo našli zaslužek in kruh, ne bo nihče komunist." „Pa imate kaj denarja za cigarete in hrano?" „Kdo mi ga bo dal?" je žalostno odgovoril. Skušal sem mu stisniti v roke kovača, pa se je dolgo branil in je le nerad vzel denar. Kljub svoji revščini in slabem položaju je ohranil svoj ponos, kar je človeku moralo imponirati. Dve „verenici". Premišljal sem, ali bi priobčil v Šenčurskih dogodkih zgodbo o dveh „verenicah", ali ne. Morda se bo komu zdela celo pohujšljiva. Končno sem se pa le odločil, da jo podam v omiljeni obliki v ilustracijo moralnih nazorov in razmer med komunisti in pa tudi med našimi brati na jugu • • • Gotovo se bo še kdo spomnil znanega komunističnega puča nekaterih oficirjev mariborske garnizije. V noči 16./17. aprila 1932 so hoteli komunistični zarotniki izvrš-ti v Mariboru prevrat in zasesti garnizijo in mesto. Vodja zarote je bil poročnik Milojkovič. To je bil pravi komunist, mlad, nezrel fantast, ki je zapeljal še nekaj tovarišev oficirjev v zablodo in nesrečo. Puč je bil pravočasno odkrit. Milojkovič je izvršil samomor, njegovi tovariši zarotniki so pa prišli pred vojno sodišče, kjer so nekateri plačali kazen za svojo zaroto z glavo drugi pa z dolgoletne ječo. Milojkovič je pa imel znanje tudi med civilisti v Mariboru in drugod in je zapletel v svoje mreže tudi njih, da so prišli v ječo in bili zaprii z nami na Aleksandrovi cesti v Belgradu. Zanimivo je, da so bili civilni sodelavci poročnika Milojkoviča povečini Judje! Med drugimi so bile v tej družbi osumljenih v preiskovalnem zaporu tudi tri dame, med temi dve Judinji, mati in hčerka. (Dalje prihodnjič.) »GORENJEC« BBBBBBBBBMM ¿wiüaüajji¿a¿»^aa-bro varuje ,Windfix" ali drugo polsteno volneno tesnilo, premočeno z lanenim oljem. 2. ) Takoj ugusnimo vse luči in pogasimo ogenj v pečeh! Pripravimo žepne svetiljke ali sveče! 3. ) Odhitimo čimpreje (pri pravem nupadu s pravilno nameščeno masko na licu ter z nekaj hrane in vode) v najbližji zaklon, varen pred slrupenimi plini in deli eksplozivnih bomb. Pokoravajmo se brezpogojno vodji zaklona. Predvsem odstranimo z ulice otrokel 4. ) Hišni go*spodar ali čuvaj naj ostane z masko na licu izven zaklona toliko časa, dokler ne pridejo v zaklon še ostali domačini. Nato naj gre na podstrešje, kjer ostane, primerno zavarovan do prestanka nevarnosti. Požarne bombe, ki prodrejo streho pogasi s pripravljenim peskom. Ako preti večja nevarnost vsled požara in pa ko nevarnost mine naj o tem obvesti ljudi v zaklonu. 5. ) Ako nas alarm preseneti na ulici, namestimo takoj masko, vlažen robec, zemljo ali si. (če ni v bližini vode si pomagajmo s sečjo) na lice in odhitimo v najbližji zaklon. Kjer ni v bližini primernih zaklonov, odhitimo takoj v višja nadstropja hiše ali na odprt, vzvišeni kraj izven mesta, kjer se vležemo na zemljo ali se skrijemo v bližnji obcestni jarek. 6. ) Če se nahajamo v času alarma na peronu železniške postaje, odhitimo v najbližje zaklone. Ako smo še v premikajočem se vlaku, zaprimo okna ter se po možnosti vležemo pod klopi. 7. ) V šolah, kavarnah, glediščih, bioskopih državnih uradih in si. ob alarmu nahajajoči se ostanejo na svojih mestih, ako ni v bližini zaklona; sicer naj mirno in v največjem redu odidejo v najbližje zaklone ali hodnike privatnih zgradb. Od alarma do nabada je navadno dovolj časa, da se skrijemo v zaklone, zato mirno kri! 8. ) Avtomobile, vozove in druga vozila, ki so v času alarma v obratu na ulicah, zapelji-mo na dvorišča najbližjih hiš, vendar tako, da ne ovirajo vhoda v hišo! Luči na vozilih ugasnimo! 9. ) Kdor aktivno sodeluje pri obrambi mesta kot član posameznih ekip naj na znak alarma takoj odide na odrejeno zbirališče, ter se brezpogojno pokori vsem odredbam svojih voditeljev. 10. ) Prepovedan je dostop in prehod zastrupljenih mest in ulic, dokler niso očiščene. Zastrupljena mesta bodo označena z barvnimi zastavicami in primernimi napisi. 11.) Ako nas preseneti plinski napad na olici ter pridemo v oblak strupenega plina (n.pr. fosgena, ki diši kot preperelo listje ali gnilo sadje in lahko zaduši »človeka) ne vp j-mo na pomoč, temveč si zatisnimo usta in nos z mokrim robcem ter odhitimo v nasprotni smeri vetra. Ako nas je obrizgal iperit (gosta, oljnata tekočina, ki diši po čebuli ter povzroči smrtonosne mehurje) storimo najbolje, da takoj odvržemo poškropljeno obleko, ter se v prvem zaklonu, postaji za prvo pomoč ali zasilni bolrci takoj umijemo s toplo vodo in milom, poškropljeno kožo na rokah in si. tudi s klorovim apnom. 12.) Dokler traja napad, je tudi z masko na licu nedopustno postajanje na ulici ali o-pazovnnje letal pri oknih! Konec nevarnosti oznani trikrat po petnajst udarcev na veliki zvon. BODIMO PRIPRAVLJENI! Odbor za zaščito mesta proti neprijatelj-skim napadom iz zraka. Kmetijstvo NEGNOJENA ZEMLJA STRADAT Zemlja je kakor živo bitje — žejna in lačna. Napaja jo dež, hrano ji pa moramo dajati v obliki gnojil. Hlevski gnoj je sicer dobra hrana, vendar pa ne vsebuje vseh hranilnih snovi v zadostni meri. Predvsem ima premalo fos-forne kisline, ki je poled kalija, dušika In apna neobhodno potrebna za dober razvoj vseh rastlin. — Rastlinstvo rabi fosforno kislino zlasti za tvorbo beljakovin; živalsko telo, ki sprejme fosforno kislino iz rastlin, pa jo rabi za zgradbo svojega okostja. Ravnotako je fos-forna kislina tudi za človeški organizem največje važnosti. ' Ako se človek dobro hrani in če ima krepko telo, potem je bolj odporen proti vsem boleznim, k; jih povzročajo razne škodljive mikrobe. Isto velja tudi za vse rastline, ker so le-te v dobro rejenem stanju bolj odporne proti vremenskim neprilikam in vsem škodljivcem, zlasti proti nevarni peronospori, ki uničuje vsako leto milijonske vrednosti v naših vinogradih in hmeljskih nasadih. Radj splošnega pomanjkanja fosforne kisline v naših tleh jo moramo izstradani zemlji da. jati v obliki fosfornih umetnih gnojil. Kot omni in štedljivi oospodarji bomo seveda uporabljali ono fosforno gnojilo, ki je najcenejše-in najprimernejše za našo zemljo. Tem pogojem odgovarja fosfatna žlindra, ker vsebuje ne samo zadosti fosforne kisline, temveč tudi precej apna in nekaj joda, katere snovi hranijo in okrepčavajo rastline. FOSFATNA ŽLINDRA Je odlično sredstvo xa gnojenje vseh knltnr. Na travnikih pospešuje razvoj žlahtnih trav in na beljakovinah bogato STRAN 6 »GORENJEC« Na Angleškem dvoru!, je razlika štirih sekund ali ura kupljena pri B. Rangus-u v Kranju je točna. Zato kupujte ure, zlatnino, srebrnino, jedilno orodje, kristal, očala itd. itd. le pri zlatar in sodni cenilec v Kranj-u ki Vam tudi vsu popravila strokovno pod garancijo izvrši, kakor ure. zlatnino, očala itd. Kupujem sturo zlato, srebro in starinske predmete. deteljice. Ravnotako se je fosfatna žlindra izvrstno obnesla pri hmelju, vinski trti in sadnem drevju, tudi pri okopavinah in žitaricah je fosfatna žliudra pokazala prav zadovoljive uspehe. — Uporaba fosfatne žlindre je priporočljiva tudi zaradi ugodite cene, saj je za polovico cenejša kot tomuževa žlindra in pu za tretjino cenejšu kot rudn. superfosfat. To gnojilo je zelo prikladno tudi vsled dejstva, da se pri trošenju nc praši in se lahko pomeša s kalijevo soljo in apnenim dušikom. Vsi kmetovalci, hmeljarji, sadjarji in vino. gradniki, ki so že gnojili s fosfatno žlindro, zelo hvalijo to gnojilo radi nizke cene, dobrega učinka in lahke uporabnosti. Naprav te tudi Vi še v jeseni gnojilni poskus s fosfatno žlindro, ki se dobi pri kmetijskih zadrugah ;n pri vseh večjih trgovcih, ki se bavijo s prodajo kmetijskih potrebščin. 42—1 ra cesta Krunj. Istotum se odda mobiliranu sobu. Šivalni stroj dobro hranjen kupim. Ponudbe nu naslov Slube Ludvik, krojač, Kranj. Sprejme se tukoj dobro izvežbana šteparicn. delo stalno. ..Elita" čevljnrnu — Kranj, Tavčarjeva ulica. Poučujem francoSČino po zmerni ceni. Informacije daje frizerski salon „Luizu", Kruiij, Bt*i-vveisovu ulica. Dobei'inan čistokrven, star štiri mesece, ugodno proda. Naslov v upravi. ViNO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. m H L I 0 G L H S i Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejo tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Stanovanje enosobno s parketom in uporabo kopalnice se odda. Vprašati Franc Krel, Sta- Zephir peči priznano najboljše tovarniška zaloga P. MAJDIČ MERKUR - Kranj (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo ga bili deležni'ob smrči našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica gospoda FRANCA CROBATHA še£a-sen. tvrdke Franc Crobath d. z o. z. se vaom najprisrčneje zahvaljujemo Zlasti smo dolžni zahvalo zdravnikoma gg. dr. Fajdigi in dr. Bežku, ki sta m« lajšala trpljenje, č. s. Kolomani za požrtvovalno nego ter gg. prof. Slaparju in dr. Simončiču za tolažilne obiske ob času pokojnikove bolezni. Hvaležno sa zahvaljujemo vsera, ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti v tako velikem številu, zlasti čas. duhovščini, domačemu so-kolskemu društvu za častno stražo, kranjski godbi za žalostinke, zastopnikom srezkega načelstva, kranjske in stražiške občine, ostalih javnih oblasti, Zdau-ženja trgovcev, Pomočniškega zbora, gasilske čete, domačemu nadvse požrt* vovalnemu uslužbenstvu, odposlancem Narodne čitalnice, Narodnega doma, • ter ostalih narodnih in stanovskih organizacij, nadalje številnim pokojnikovim stanovskim tovarišem in znancem od blizu in daleč, zlasti mestnemu županu g. Cirilu Pircu za posebne izkazano pozornost. Končno bodi iskrena in topla zahvala vsem številnim darovalcem prekrasnega cvetja in vencev s katerimi ste ohsuli njegovo poslednje domovanje. Vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali v tolažbo ob strani, tisočera zahvala. KRANJ, v oktobru 1936. Globoko žalujoči CROBATHOVI. NI VAŽNO DA VESTE, da je v Kranju nova trgovina z radijskimi aparati. Važno je, da v tej trgovini dobite največjo izbero najboljših radio aparatov po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Važno je tudi to, da izvršujemo popravila vseh vrst radio aparatov strokovnjaško in po nizki ceni. Kadar boste kupovali radio aparat Vas prosimo, da se obrnete z zaupanjem n« nas, ker Vam hočemo postreči v Vašo popolno zadovoljnost. V tem upanju se Vam priporočamo ter beležimo z odličnim spoštovanjem Radio tehnika KRANJ, Savski breg 17 (Roženvenski klanec) V kavarni »Stara Pošta" vsak dan koncert. Za obisk se priporočata F. F. Lieber. Kdor zida hišo, sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste! Hiebš - Kranj v Ženini in neveste! Neštetokrat sem dokazal, da le pri meni dobite najlepše in najcenejšo fotografije. fotograf -JUG- Kranj (Sedaj nasproli Savnika). Pridem tudi na dom brez poviška cene! Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.