Naročnina mesečno 2"> Din, iu inozemstvo 4n Diii — no-del t«ka izihi ce-lolemo % Din, za inozemstvo 120f >in
Uredništvo je «
Kopitar |evi ul b/lll
SEOVENEC
Teleioui uredništva: dnevna iloiht 2(M — nočno ,W<Jh	m JlrtO
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Cek račun: Ljub*
11« na it I0.M0 in tO. za inserute; Saraievo Stv 7V>\ Z^Kreb Stv W.0li, PrMu'B-1 lun« | 24.791
U p r a » a . Kopitarjev« t>. telelon
Uhaja »ink dan i|uiroj. razen potiilelika id dneva ik> nrn/mka
Veselo Afelcro
vsem naročnikom, bravccm in inserentom. uredništvo in uprava
V 34.500 izvodih
je bila natisnjena in razposlana današnja številka »Slovenca« iu to samo na naslove številnih naročnikov in razpro-dajalcev.
Vstajenje
Zopet nam velikonočni zvonovi oznanjajo emago življenja nad smrtjo, zmago resnice nad lažjo in prevaro, duha nad materijo, zmago ljubezni uad 'sovraštvom. Veduo znova je treba to zmago oznanjati človeštvu, ker morajo ljudje vsak dan znova bojevati in izvojevati boj za resnico, pravico in ljubezen. Velikonočni aleluja za nas ni le klic radosti srca nad mova oživljeno, sproščeno naravo, ampak je vzklik boja in zmage, ki se razlega raz veko-vitoga človeškega bojišča. Ta klic plava nad eelo zgodovino krščanstva; z njim pozdravljajo verne množice že skoraj '2000 let vedno tuiagoslavno zastavo, lo je zastavo Kristusovo. Aleluja — je radosten spev tiste Cerkve —, ki ni nikoli klonila in nikdar obupavala. Aleluja — je liojni klic neustrašenih bojevnikov, ki niso nikdar utrujeni, temveč polni notranjega navdušenja in prepričanja o resničnosti Stvari, za katero se borijo.
Evangeliji nam pripovedujejo, da se je to navdušenje porodilo že ob Kristusovem grobu. Še pred nekaj trenutki se je dvomeče dvigalo vprašanje: Kdo nam odvali kamen groba. Pravkar so še hoteli učenci bežati v Emavs, le nekaj hipov preje je bil splošen vtis, da Kajfa, Herod in Pilat docela obvladajo položaj. — Nenadoma pa nastopi popoln obrat. Kamen je že od val jen, bežeči se vračajo, sedaj trepetajo tisti, ki so pravkar Se tri ti mlini I i. Alehtja, klic zmagoslavja ori iz globin srca Njegovih zvestih, ki poslej ne bo nikdar več utihnil. Dal Bog, da bi se na današnji praznik vstajenja zvršil podoben obrat v srcih vseh listih, ki preveč trepetajo pred sovražniki krščanstva. Dal Rog, da bi se vesoljno krščanstvo ob teh lepih praznikih osvestilo in zavedlo svoje nezinagljive moči.
Človeško je seveda razumljivo, ako se ravno v naših dneh premnogi dobri verniki vdajajo tegobnlm mislim. Po vseh delih zemlje roitlja stari sovražnik krščanstva s svojim orožjem. Tudi v tako zvani krščanski Evropi je milijone ljudi, ki slede drugim zastavam. Pred našimi očmi se vrši v mnogih deželah razkristjanjenje in sekularizacija stare krščanske kulture. V ospredju svetovnih dogodkov stoje velika centra finance in politike in komaj se iz ozadja še čuje glas krščanstva. 'Anarat, ki pa imajo nasprotniki v rokah, se x i i neosvojljiv. Tako je, kakor bi oni krščanski genij ležal danes v agoniji, ki je v teku stoletij ustvaril toliko veličastnih in čudovitih stvari, katerim se še danes ne moremo naču-diti. Celo taki trenutki pridejo, ko se pojavi videz, kakor da se s krščanstvom sploh več ne računa. Takšen je vtis, kakor da mu sile sveta le še iz usmiljenja prepuščajo gotov delokrog. Kazen lega smo priče vedno novih preganjanj, bi jih mora trpeti cerkev. V Rusiji, v Španiji, v Mehiki in še kje drugod ao močne sile na delu, da zatro in uničijo krščanstvo.
Mi si torej ne delamo iluzij. Toda kljub temu ponavljamo radostno alelujo!
Kajti, je li kdaj bilo razmerje sil med krščanstvom in posvetnjasklm duhom kaj dosti različneje kakor je dandanes? Mar ne po-goamo časov v zgodovini, ko je bila Cerkev needina, njen nauk ogrožen z neštetimi herezijami m so svetišča božja stala mnogo bolj »apuščena in prazna kakor danes? Pomislimo samo, kako razrvano je bilo duhovno življenje
Eri nas v dobi reformacije ali pa v jožefinskih asih! Ali niso bili to časi, ko je cerkvam grozila nevarnost, da jih porabijo za muzeje? Sovražniki vere so vedno bili in, bodo vedno ostali, čeprav se bodo skrivali enkrat pod liberalno, drugič pod socialno krinko, enkrat bodo nastopali pod obleko humanitarnosti, drugič prosvitljenega naprednjaštva in tretjič morda Kot bojevniki za človečanske pravice. Mi pa bomo živeli in ostali. Vemo, da nekdaj tudi ni pripadla bodočnost ljudem, ki so na oni grob zavalili težek kamen in ga hiteli pečatiti s cesarskim pečatom. Niso se jim tedaj posrečile njihove nakane in se jim tudi sedaj ne bodo. — Kristus je enkrat umrl a ne umrje nikdar več.
Kajpada ne stavimo svojega upanja na sile, s katerimi grade nasprotniki krščanstva. Cerkev se ne opira na državno moč, ne na denarne rezerve, ne na civilizacijo, ki jo je ustvarila. Pristaši krščanstva tudi niso prežeti s takim fanatičnim sovraštvom, kakor njihovi nasprotniki. Naša vera in naše religiozno občestvo klije iz večnostnih sil. Ze v prvih učencih je bilo nekaj, kar je prihajalo iz drugega sveta. Bilo je neprimerno več in pomembnejše. kakor Atene in Rim. Bilo je mnogo več. kakor vse tisto obilje, ki ga je posedal tedanji svet in ki ga kljub temu ni moglo re-
Evropa naj si pomaga sama
Amerika zahteva povračilo svojih posojil - Priprave za veliko posojilo Nemčiji
P.«, ne ------- f_ v„___—Jr,______________r. .......
Parii, 25. marca. fr. Na ameriškem poslaništvu se je vršil obed, ka'erega so se udehžili poleg poslanika Združenih držav Wallerja Edgera in ameriškega poslanika v Berlinu Sacketta francoski ministrski predsednik Tardieu, finančni minister Flnndin in nemški poslanik v Parizu von lloesrh. Francoski poloficiozni listi zanikajo, da bi bilo šlo na tej večerji zn prava pogajanja med Francijo in Nemčijo glede reparacij, pri katerih naj bi posredovala Amerika, priznnvajo pa, da so se na tej večerji izmenjale misli med predstavniki leh drž'V o repatacijskem vprašanju in o medzavezniških dolgovih.
Hooverjev moratorij zapade 30. junija, na drugi strani je dr. Briining izjavil, da ne bo Nemčija več plačevala reparacij; reparactjska konferenca bi se morala vršili junija v lausanni. Sestanek ameriških diplomatov s francoskimi ter nemški">i predstavniki smatrajo ta neotteiclni poskus, da bi se našla glede reparacij kesu vprašanja kompromisni* formula, ki bi tadovoljila Nemčijo in Fran-rijo. Siri se glas. da sn se na sestanku raz trn v tiri nI i In^l o velikem posojilu, ki naj bi en dovolile Nemčiji Franrija. Anglija in Amerika. To domnevo potrjuje izjava ameriškega poslanika v Berlinu g. Sacketta uredniku »Tempsar, dn bo Nemčija prestala sedanjo krizo, ako se ji bo posrečilo izposlo-vati nove kredite.
Ker je Amerika s Mooverjevim moratorijem | dala pobudo za odlog izplačil 11» račun reparacij, domnevajo sedaj, da je ludi sedanja pobuda za venko posojilo Nemčiji prišla iz Amerike. Prav le dni se je vrnil iz W«shingtonH poslanik VV.tller Edger, ki je prinesel s seboj nove predloge, v* io zvezo se snrnvlja nenadni prihod v Pariz g. Sacketta, ameriškega poslanika v Berlinu. Tardieu, Klan-lln :n vil tloesch so se seveda zanimali za stališče Amerike glede reparacijskega vprašanja, ki gi Evropa stavi v zvezo z medzavozniškitiii iulgovi, to je s svojimi dolgovi napram Ameriki. Obe vprašanji sta za gospodnrs! obnovitev Evrope odločilnega pomena Kakor jr "•> g. Marinkovif v svojem govoru v senatu omenil, ie na leh vprašanjih živ. Ijensko interesirana tudi Jtigoslnvijn. Čedalje bolj se utrjuje v Evropi naziranje, ki si ga je osvojila tudi evropska diplomacija, da je mogoče rešili re-pitracijsko vprašanje edino v zvezi z medzave*nl-škimi dolgovi. Evropske države vrt raju jo, zaenkrat sicer 5e ne oficijelno, na stališču, da ne morejo privoliti v črtanje, oziroma znižanje reparacij, ako se Amerika ne odpove svojim terjntvnm napram Evropi, ali pa jih vsaj primerno ne zniža.
I* izjave, ki f o je podal g Saeketl nrednikn »Tenipsa«. je razvidno, da smatra Amerika repara-eijsko vprašanje še vedno ta tgolj evropski problem. G. Sackett je dejal, da je nujno potrebno. da
— Chicago, 25. marca. »Chicago Dai1y Tribune« prinaša pod naslovom »Italija govori • miru in se pripravlja ta vojno« sledeči članek:
»Med leni ko Dino (irandi, italijanski zunanji minister, v Ženevi pridigtije o miru in ustvarja prijateljske tvete t mednarodnimi bančniki, »edi Mussolini doma v državi in se aktivno pripravlja ta vojno. Vsi vojaški strokovnjaki ne strinjajo v tem, da ho Mussolini imel za seboj ogromno borbeno silo. kadarkoli se bo hotel odločiti ta kakšno vojno avanturo Odkar je dobil Mussolini oblast v svoje roke, je bila njegova prva skrb, da razvije v Italiji borbeni duh in t njegovem programu stoji na prvem mestu vojaška vzgoja naroda. Neka periodična publikacija italijanske vojaške oblasti ima na prvi strani tapisan motto: »Naš najsigurnejši mir je v senci meter!« Pod to sugestijo pripravljajo italijanske fašistične organizacije v. jsko ogromnih dimenzij. Celo turisti imajo priliko, da vidijo ustvarjanje 'ega bojnega stroja, in sirer vsako nedeljo, kadar mladina v stotinah In stotinah tapušta mesta In vasi in te vežba in pripravlja ta vojaške avanture. Celokupna mladina v starosti od 18. do 21. leta mora sodelovati. (Id enega kraja Apetiinov pa do drugega, povsod se sliši bojni krik vojaških vaj in streljanje pušk. Mladeniči ml 14. do 18. lela tudi pripadajo vojaškim formacijam, ki §e imenu-
jejo garda prve vojne tete, eelo dečki v starosti od 8. ti o 14. leta se vadijo na militarislitni podlagi.«
List govori nadalje o velikem ftlevllu vojakov, katere je Italija pripravila, ter nadaljuje: »Italijanska vojska pomeni v navadnem govora reduo vojsko, toda Mussolini je ustvaril I. IOT-1. dubro-voljsko fašistično milico, ki je v vtakem otira popolnoma enaka redni vojski Njena mot mui 3-13 limit moi (na podlagi tatlnje inlaje letopisa »Sla. tesman«). moti tem k« laAistitna porodila, ki ao bila predložena v Ženevi, navajajo nama 80.000.« V sn.jih nadaljnjih uvajanjih navaja lUt, da je taoistična milica telo dobro iivetlua. Nate navaja še podatke s moči italijanskega brodovja, ta katerega s« Mussolini telo tavtema in tahteva popolno pariteto » 1'rancijo. Novi pomol r ilratrškem pristanišču t Albaniji daje možnost, da »e Italijanski vojaki toliko itkreavajo neposredno pri lraa»-portu, ne da bi bile ta ta potrebne manjše ladje in čolni. Na ta način je neitnierna olajšan transport vojaških tet it Italije na llalkan. Tudi strateške I«-letnire so neverno od Turina igra jene lako, da olajšujejo vojaški promet v »meri proli Iranroski meji, in sistem poti io resi pri bronnersltein pre. hodit je zgrajen lako, da omogotuje italijanski armadi, da se v slučaju potrebe Nomilja lahke takoj tveie t italijansko vojsk«.
Akcija za podonavski sporazum
Anglija zahteva predhodno konferenco velesil
Parit, .25. marca. ž. Diplomatski urednik agen cije Havas definira angleško stališče v zadevi akcije za sporazum med podonavskimi državami po njegovih informacijah, ki jih je dobil od mero-dajne strani, takole: Anglija predi ga, da se pred vsako akcijo sestane konferenca predstavnikov Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije v Ženevi. ker vae velesile zastopajo stališče, da je absolutno potreben sporazum med njimi, če se hočejo uspešno končati pog.ijanja med podonavskimi driavamL
Stališče CSR
Parit, 25. marca, i Bivši ministrski predsednik Painlevč, ki se je mudil nekaj dni na Dunaju, je obiskal včeraj ministra zunanjih poslov in ministrskega predsednika Tardieua ter mu poročal o svojem potovanju. Izjavil je, da je imel razgovore z dr. Benešem in predsednikom avstrijske republike dr. Miklasom. Oba sta zelo zavzela s Tar-
dieujevfm načrtom, vendar pa sta se izrazila. Ja imata vtis, da hoče Češkoslovaška načrt onemogočiti
Pomoč ZN
Parit, 25. marca. ž. O vsebini tajnega poročfla finančnega odbora Zveze narodov se čuje sledeče: L Da se da Avstriji potrebna posojila za ojačenje njene devizne rezerve in olajšanje inozemskih dolgov. 2. Bolgariji se mora začasno znižati letno rento zn 5 odst. Ln sicer tako dolgo, dokler »e razmere ne normalizirajo. 3. Za Grčijo «e predlaga posojilo, s pomočjo katerega se ji omogoči izplačilo obresti, med tem ko bi se ostali dolgovi odplačali v boljših časih. 4. Madinrski ae mora dovolili sedanji moratorij. Agencija Rador poročn, da je finančni odbor predlagal, dn se dovoli Grčiji posojilo 500 milijonov drahem, Grčija pa je zahtevala 2 milijardi drahem. List pravi, da je to po-
šiti. To skrivnostno, do tedaj nepoznano je bila nova veličina, nova klica v življenju narodov, bila je nova vera. Iz te vere smo močni tudi mi in iz ničesar drugega. Kadar kristjani v Kristusovem imenu bojujejo svoje bilke, vselej zmagajo. Kdor pozna to skrivnost, ne bo nikdar malodušen v boju, bo v vsakem času in v vseh razmerah poln upanja in zmagovit, kakor njegov božji Mojster.
Ljudem, ki so polni vere, je od Boga podeljena moč, da preobrazujejo obličje zemlje. Ali ne prihajajo ti novi ljudje zopet na po-površje: Ali niso to moderni Jozueti. katerim je dano, da svoj narod preko Kalvarije in velikega petka vodijo v vstajenje velikonočnega jutro. Kaj je pretrpel mali irski narod v zgodovini za svojo katoliško vero —■ a kakšna je danes njegova pozicija v svetu 1 Koliko so morali prestati holandski katoličani od nadutega protestantslva, pa so danes, po nekaj desetletjih trdega dela prva sila v državi in so srečni gospodarji na svoji zemlji. Kako zelo se je v treh desetletjih spremenilo v prilog katoličanom duhovno obličje Francije, lis'e Francije, ki je 100 lel veljala vzor vsem kultu rnobojnežem. Prav tako se krepe katoliške pozicije v Belgiji, kjer raste krasno organizirana katoliška mladina. In Nemčija, srce Evrope? Ali ni tudi ona po jalovih izkušnjah, ki
se najprej evropske države sporazumejo med seboj. lo se pravi, da rešijo repuracijsko vprašanj®, delu poleni bi bila Amerika pripravljena mčetl pogajanja z Evropo.
Amerika »e danes že pripravlja nn predsednV ške volitve in govori, ki jih imajo nn zborovanju predstavniki demokratske in republikanske stranke, ne jiuščnjo nikakega dvoma o stališču ameriške javnosti v zadevi medzavezniških dolgov. Američan gleda na ta problem kot davkoplačevalec in te nikakor ne more sprljntniti s trt n lijem medzavea-niških dolgov, ker se zaveda, dn bi to breme padlo nanj. Finančna in gospodarska kriza v Ameriki jo prehuda, dn bi se kateri Izmed vodilnih politikov upal zagovarjati črtanje ameriških terjatev. Zato se vprašanje medzavezniških dolgov oe gane z mosta in zalo je ludi radikalna rešitev reparacijskega problema danes nemogoča.
»Temps« piše. da je Hoover s svojo Iniciativo ta moratorij nemških reparacij priznal, dn obstoji zvezn med ameriškimi terjatvami in rcpnractjnmL Nadalje ugotavlja list, dn se tudi v Ameriki že najdejo uvidevni politiki, ki trdijo, da bi bilo bolje, da bi Amerika glede medzavezniških dolgov aama popustila in bi se nn ta način pred svetom pokazala velikodušno; kajti gotovo je, da bodo sicer evropske države same odklonile plačevanje dolgov AmerikL
Italijanske vojaške priprave
„Naisigurneiši mir je v senci meča"
1'Brezhibna
polt
sveža kot popček
ako rabiš dnevno-
ELIDA
CREME
de chaque heure
roSilo v soglasju s Tardieujevim predlogom za gospodarsko zbližnnje podonavskih držav.
Dunaj, 25. marca. ž. Čuje se, da bo avstrijska vlada po velikonočnih praznikih izvedla reformo deviznih odredb ter olajšala promet z devizami z inozemstvom.
jih je imela z liberalizmom in socializmom, pričela iskati v krščanstvu silnega leka in poverila v najusodnejših časih državno krmilo možu, ki je s svojo svetlo pojavo dal vsem katolikom Sirom sveta zgled, kako je Ireba delati in nikdar ne olnipati.
Ako motrimo položaj med lastnim narodom, potem trenutno pretresa njegov organizem silna socialna stiska, kakor je že ni skusilo nekaj generacij. Pa je tudi la velika stiska naših dni razvezala med narodom mnogo prvobitnih. kišsanskih sil, da omenimo le dobrodelnost. ki se je v pretekli zimi po cerkvenih navodilih in njenim vodstvom razpregla po vsej deželi. Itavno velikonočni prazniki naj bodo dnevi še prav posebno živahnega dela za trpeče brate.
Zavedamo se nevarnosti trenutka, a poznamo moč vstajenjske misli. Pred dvemi tisočletji je nekaj mož z alelujo v srcu in na jeziku naskočilo tedanji poganski svet in ga pričelo osvajati. Zato proč z vsako malodušnostjo, proč z večnimi tožbami o sedanjih slabiti časih. Z optimizmom se Mimo vsak svojega dela. pa bodo kmalu boljše razmere. Preko vsega tudi resnično težavnega in bridkega moremo kot verni katoličani še tudi danes ponavljati zmagoviti klic krščanstva: Aleluja!
drin. j
Zastopstvo madjarshe industrije v Beigradu
Belgrad, 25. marca. 1. Danes sta prispela v Belgrad dva zastopnika madjarske industrije in kmetijstva Emil Bertos in dr. Koloman Balkany. Časnikarji so prisostvovali njunemu sprejemu in sta jim oba predstavnika izjavila da ima njun obisk v Belgradu dvojen namen: 1. da vrneta bel|}rajski občini umetniško sliko, katera je bila za časa okupacije Belgrada po avstro-ogrskih četah odnešena Iz belgrajskega muzeja, 2. da se porazgovorita s tukajšnjimi gospodarstveniki o vseh možnostih, kako bi se čim prej moglo prfti do ožjega sodelovanja v medsebojnih trgovskih odnošajih. Dr. Koloman Balkany je med drugim še izjavil, da obe državi nikakor ne moreta čakati, da bi se Tardieu-
Iev načrt o podonavskem gospodarskem bloku ali :aterikoIi drugi načrt uresni it. To bi trajalo leta in leta, med lem pa imata obe državi interes, da pride čim prej do iskrenega sodelovanja. Oba gospodarstvenika sta izjavila, da bosta obiskala guvernerja Narodne banke in finančnega ministra ter se se z niima razi?ovariala o težavah, ki so nastale radi predpisov o deviznem prometu. V istem smislu nameravata predložiti naši vladi način medsebojnega kliringa, ki bi te težave odstranil in zopet odprl vrata za medsebojno trgovanje.
Ceiha proti iaUzmu
Praga, 25. marca. AA. Notranje ministrstvo )e prepovedalo nošnjo Hackenkreuzlerjevskega znaka na vsem Češkoslovaškem.
Politično premirje v Nemčiji
Berlin, 25, marca. AA. Za velikonočno nedeljo napovedana manilestacija nacionnlnosocialisttC-nih mladinskih organizacij je bila prepovedana. Na manifestaciji je nameraval Govoriti Hilter sam. Prepoved se sklicu:e na premirje, ki ga je odredil državni predsednik.
mm. «
Danski kmet kot vzor
Pari«, mama Ifftt
Hedavno Je predaval t Par eu na Sorboani g.
P. Munoh, minister zunanjih pcslov Danske, o danskem kmetu.
Zgodovina tega je v resnici heredna.
Komaj pol stoletja je tega, ko so imeli danski veleposestniki monopol produkcije in izvoza že tedaj slavnega sirovega masla, Mali kmetje so pro-ducirali še zelo slabega in neprodajnega. Prišli so Ame-rikanci in s svojimi žetvami so povzročili pačeč žitnih cen. Da bi dvignile konkurenčno možnost, so železniške uprave znižale danskim kmetom transportne tarifo. Vendar je uspeli kljub vsemu izicstal vse dotlej, dokler kmetje niso razumeli, da jim je treba nove orientacije.
Kulturo žita je nadomestila živinoreja. V takih slučajih zadene napor posameznika pogosto ob nepremagljive zapreke; zato so Danci ustanavljali številno zadruge po angleškem vzorcu. Kmalu je vsaka občina imela svojo mlekarsko zadrugo, vsako okrožje svojo zadrugo zn izvoz mesa. Osamljeni produoent je na ta način dosegel najvišje cene, In v upravah zadrug, je imel njegov glas isto moč, najsi je bil posestnik petdesetih glav živine, ali pn snmo desetih. Odtehtala je le vrednost njegovih produktov, ne pa količina.
To gibanje za enakost, je kmalu vplivalo tudi na politiko, v/ —	v vo
t * v*
vo-	Kmetje so se združili
in odločili, da ne bodo več pcfitljali svojega mleka mlekarnam velikih posestnikov, da ne bodo več kupili od trgovcev, osumljenih Ustavi sovražnih idej, da ne bodo več zaupali denarja zavodom istih misli.
Tako 90 pospeševali, brez vsake sile, demokratično revolucijo svoje dežele.
To ekonomsko dviganje najbolj ponižnih kmetov je izreden dogodek; Približuje jih po malem ▼iSjim 6topnjam. kjer se združijo, po njih načinu življenja, njih izobrazbi, njih vedeželjnem duhu, k razredi, katere imenujemo »priviligirane«, ki pa so to t resnici vedno manj. Politična moč, katero eo jim dale svobodne volitve, jim polagoma odpira ■vrata k ekonomski moči.
Danski kmetje so dosegli popolnost v elovt>žki ismeri te besedo; iz vseh delov sveta prihajajo opazovati njih delo, njihovo metodo in njihove uspehe, konkurenti se jih bojijo in vidijo v njih »koro nove Vikinge (ministrova pripomba, kj pa ni spravila v smeh poslušalcev, zakaj predmet je bil preresen) ... Vse to, ker so že od začetka devetnajstega stoletja uživali obvezen poukj ki je nato rodil svobode, dosežene — ker zaslužene.
>*ajlrže na vsem svetu nt kmelskega ljudstva, ki bi se lahko poslavilo s toliko solidno celoto
vsakovrstnega znanja, t* celota nI dana danflremu ljudstvu samo po oenovnih Aolah, ki so davne, temveč oo 50 višjih šolah. Od teli nudi SS »oeelali-\irau pouk poljedelstva, splošnega pa 35 šot — posestev s profesorji, vzgojenimi na Znanstveni agrarni akademiji v Kopenhagmi. To so močne številke za deželo, ki ima le 33.000 kvadratnih kilometrov obdelane zemlje s H.,"/MUKK) prebivalci, ln agrarni strokovni listi — okoli petdeset jih je, v gl a Vrlem tedniki — prodrejo v vsa, tudi najbolj skromna ognjišča. Vsak kmet je poučen o najnovejših metodah, o žtidrijth linajdbah, sledi jim in beži pred »rutino*, kakor pred kugo. Še več, vselej je član ene ali več družb poljedelcev, v katerih združuje svojo individualnost z duhonf skupnosti, potrebnim našemu času. Samo za kontrolo maščobnih snovi mleka in prehrane živine obstoja 517 takih družb: vodijo mrd drtiglm tUdI lahko knjigovodstvo malih posestev, ono velikih je zadeva 1'oljedefske-eko-nomske upravo, katero vodi država.
G. Chr. Sonne, predsednik Kraljevske danske polfl.-ekon. družbe pravi, da je iznašal srednji pridelek kulture navadne repe (na skupno 4.1(10 kvadratnih kilometrih) v 1920. letu: 56 ton na hektar, in dn je iznašal v islem letu celotni pridelek: 3 51 miljone ton, kar da 1 tono za vsakega prebivalca. Rezultat, pristavi z upravičenim ponosom, knlerega ne doseže nobena dežela Evrope. Ne pozabimo, dn doseže te številke dežela srednjih in malih posestev!
Neko j sence nn to sliko ...
Anglija, ki je kupovala v Danski za skoro eno miljardfl kron sirovega masla in masti, posebno pn Nemčija, ki je biln za Anglijo najboljši odjemalec, sia amanjBali uvoz in dvignili carinsko zidovje proti Danski, svobodni-izmenjevnlki, ki je s svojim carinskim notranjim trgom proti tem odredbam skoro brez vsakega obramb ne gn sredstva.
In slina dovršenost danskega poljedelstva povzroča silno občutljivost napram ekonomskim kr-zam. Orodje, katerega je Danska potrebovala pred vojno, je bilo zelo drago in presežek izvozov gi j? šele delno odplačal. Po vojni je lahkota v dod Ije-vanju posojil dovedln danskega kmeta do zadolžitve, da si izboljša življenje. Elektrika, t?lefon, radio, avtomobil... privoščil si je mnogo luksuza in preeperiteta. kj jo je poznal posebno v času 1029-30, ga je malce opijnn. a. Danes jc nemiren. Njegovi dohodki so zelo padli in vendar je prisiljen uvažati za velike vsote Stelje, potrebne za zimsko prehrano živine. To riernvnovesje ne more dolgo trajati, ne da bi povzročilo mnogo škode celotni ekonomski strukturi dežele. To le davek racionalizacije. Rodovitna je v dobrih letih, a manjkajo ji sredstva pomoči v slabih.
—rm—
Anglija no Malti ne odneha
Sia!t'ansfci tisk za svete naravne pravice
London, 25. marca. Tukaj pazljivo zasledu-leio glasove italijanskega tiska ob priliki izjave angleškega ministra za kolonije sira Cunliffa, da se bo namreč italijanski učni jezik na osnovnih šolah na Malti odpravil, in sicer v najkrajšem času. Italijanski tisk je zaradi tega energičnega koraka naravnost konsterniran in navaja v polemiki proti stališču angleške vlade argumente, ki bi mogli biti prepričevalni, »ko bi fašistični tisk ta načela izpovedoval tudi napram narodnim manjšinam v svojih lastnih mejah. Fašistični tisk očita Angliji, da krši sveto naravno pravo eksistence italijanskega jezika, ki je materni jezik malteške mladine, in odgovarja na angleški protiargumenl, da se bo namreč italijanski jezik ohranil kot učni predmet v srednjih šolah in pod gotovimi pogoji tudi na sodiščih, da je to brez pomena, ker je pouk na osnovnih šolah obvezen, dočim jc srednješolska izobrazba omejena na manjšino prebivalstva. Favoriziranje malteškega dialekta pred italijanskim jezikom ne pomeni nič drugega, kakor da angleška vlada hoče izkoreniniti italijanski jezik in kulturo v nekaj generacijah. Na pripombo sira Cunliffa, da bo odprava italijanščine v korist malteški mladini sami, odgovarja rimski tisk, da malteško ljudstvo samo, oziroma starši, odklanjajo tako »milost« in protestirajo proti odpravi italijanskega jezika, ki je svojski malteškemu narodu in njegovi kulturi.
Angleški tisk odgovarja na te očitke, da italijanščina ni svojska malteškemu narodu niti njegovi kulturi, ki je čisto svojevrstna, dočim se ita-lija-ska kultura Malti samo po umetni propagandi vsiljuje. Vpostavitev malteščine v osnovnih šolah j^ popolnoma po principu narodne avtonomije, dočim italijanska propaganda hoče Maltežanom italijansko kulturo samo sugerirati. Velika Britanija clma absolutno nobene dolžnosti, da bi favorizirala italijanščino v škodo malteščine. Sicer se pa italijanski tisk nima pravice sklicevati na kakšno naravno pravo fki v lem slučaju sploh nc obstoja in ki govori bolj v prilog malteščine), zato ker italijanski tisk na očitke sveta glede italijanske politike v Poadižju odgovarja a približno istimi argumenti, a katerimi bi se dalo opravičevati stališče onih, ki se zavzemajo na Malti za vpostavitev malteškega jezika in malteške kultur« proti italijanski kulturi, ki jo mnogi smatrajo za vsil|eno.
Angleški listi opominjajo fašistični tisk tudi u to, da bi anglofobsko razpoloženje, ki se ob tej priliki razširja v Italiji, moglo resr.o škodova t tra-dlcionalremii anjleško-Italijanskemu prijateljstvu. Italijanski tisk mora pomisliti, da je Malta ena iz-
Gripi
firide v telo skozi nos In usta. zpirajte nos in usta večkrat s koaarcem vode, kateri ste dodali malo žlico ALGE. Zvečer masirajte vrat, prsa, hrbet, roke In noge s čisto ALGO, ker ALGA posvežuje telo in ga na-
Sravlja odporno. ALGA se do-iv» povsod. 1 »teklenica 14 dinarjev.
med glavnih opor britanskega imperija, kjer se ne sme trpeti nobena propaganda, ki bi po svojih posledicah mogla ogroziti britanski imperij. »Kakor bi mi morali in smo tudi faktično vedno vpoštevali argumente italijanskega tiska, kadar je svojo politiko v nacionalnem oziru, ki sc e katcHrri zdela proti naraVnim pravicam, opravičeval z nujno potrebo, da se ščiti pozicija Italije kot velesile v Sredozemskem bazenu, tako ima tudi italijanski tisk dolžnost, da vpošteva naše razloge, kadar gre za zaščito življenjskih interesov nagega imperija. To velja v slučaju Malte lem bolj, ker veljajo za vekovni in domorodni malteški jezik najmanj iste naravne pravice kakor za italijanski, kojega naravno pravo na Malti večina Maltežanov sama osporava.«
Ponesrečeni turisti
Donaf, 23. marca. AA, Pod Grossglockner-jem so našli v bližini Obervvalderjeve koče 2 turista in eno damo mrtve, tretji turist je kazal še znamenja življenja. V megli in snežnem metežu so zašli na ledenik. Ponesrečenca so prenesli v kočo. Gre za skupino turistov iz Nemčije.
Sft-ašcri zločin
TFelmar, 25. marca. tg. V Jeni je preteklo noč radi neurejenih rodbinskih razmer ustrelil višji sodni svetnik dr. Meurer svojo ločeno ženo, svoje starše, svoja dva sina v starosti 5 in 7 let, svojo prijateljico in še samega sebe. Vseh 7 je mrtvih.
Upor na Ukrajini?
Bukarešta, 25. marca. AA. Kakor pripovedujejo begunci, se je prebivalstvo Moldavije in Ukrajine itprlo Moskvi ln da so se rdeče čete pridružile upornikom.
Belgraiske vesti
Belgrad, 25. marca. 1. Za veterinarskega pri-Btava pri okrajnem glavarstvu v Struiuici je imenovan v S. skupini Martin Lenart, veterinarski pristav prt okrajnem glavarstvu v Metliki.
Beterad, 25. rtiarca I Naredha socialnega ministra Od BO. januarja 1032 je z novim dekretom od 19. marca 1932 istega ministrstva Uničena, v kolikor se nanaša na dr. Franca Kresnikn. kontrak-tualnega zdravnika v Domu narodnega zdravja na Sušaku.
Bclgrad. 25. marca. A A. Z odlokom kmeti jskega ministra in s soglasjem ministrskega sveta je dovoljeno izplačilo iz državne kmetijske zakladnice v znesku 95.000 Din kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani kot podpora za nabavo plemenske živine.
Dunajska rrememika napoved: Jutri zjutraj bo še mraa, podnevi pa bo toplo jn večinoma jasno vreme.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, »talno ln hladno.
• tem d.1 uporabljat«
NIVEA-CREME
red slabim in nuzlim vremenom, da ne poka in n« poslan« ropava.
Nad rgnite Vašo kolo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s lem mladostno napete, koia pa močna In prožna. Veter m »tabo vrem« ji n« morejo več škodili. Nalrgnila p« tudi podnevi, predenj odideta n« prosto, lice in rok« z Nivea-Lreme. Ta krema namreč ne zapusti nikok sijaj, ter Vam nudi oni tvell hi mla-dosini izgled, ki ga mi vsi teko radi imamo. Razlika
nasproti luksuznim kremami
Najvišji učinek ali ceneje. Nlvu-Creme: Din 5.o«—22.00 Jueom. P. Beiersaort t Co. e. t. e. J., Maribor
Uvedba novih taks
Va nc določbe novega taksnega zakona
Bclgrad. 28. marca. AA. Zakon o izpremembali iii dopolnitvah zakona o taksah, ki stopi v veljavo 1. aprila, vsebuje med drugim tale določila. Uvede so obvezna hiba potrdi! za sprejemanje zakupnino za stanovanje in lokale, razen tega se z znkOnofii določijo obvezno pogodbe o zaknpn stanovanj in lokalov. Ta potrdila in pogodbe bodo monovoli-zirnni obrazci z vtisnjeno faksd in potrebnim' be-trebnim besedilom, ki ga bodo pogodbeniki sami izpolnili; dobili pa jih bodo pri vseh prodajalcih tobaka in taksnih znamk. Od 1. aprila dalje so vsi lastniki stavb dolžni izdajati potrdila na teh monopol tziranlh obrazcih in napraviti pogodbe za nove zakupe. Prav tako se morajo za stare Zakupe napraviti pogodbe najkasneje do 1. ,julija t. !. Zakon določa zn kršenje teh predpisov kazni za lastnike stnnnvani.
Vse ; restitve od takse po prejgnjem zakonu o taksah, ki so jih bila deležna humanitarna društva za zabavne prireditve, se z novim zakonom o taksah ukinejo in morajo od 1. aprila plačali takso. Vstopnice zn vse prireditve morajo biti državnega izdanja. Te vstopnice se dobe pri pris'ojnih davčnih Upravah; taksa in stroški za njih izdelavo se morajo plačati vnaprej.
'ludi denarni zavodi so obvezani rabiti mono-
polizirane račune, ki se dobe r vsaki prodajalni tobaka in taksnih znamk z vtisnjeno takso za 1 Din.
Vsi motociklj s prikolico ali brez njo morajo plačati takso po svoji teži. V ta namen morajo lastniki motociklov prijaviti svoja kolesa najdelj do 1. maja upravni oblasti, da se ugotovi teža in na podlagi tega taksa. Vsa ostala motorna vozila, ki pridejo v promet po 1. aprilu, se morajo t roku 10 dni prijaviti upravni oblasti in plačati sanje taksa [>o teži.
Zn pogodbe o zakupu hiš, stanovanj in lokalov ee plača po zakonu o izprenienibah in dopolnitvah zakona o taksah taksa na podlagi letne zakupnine, in sicer od 2.401 dO 3.(300 Din 10 Din, nad 3.f'00 do 6.0()0 Din 20 Din. nad 6.000 do 10.000 Din BO Din, nad 10.000 do 20.000 Din 50 Din, nad 20.000 do 30.000 Din 100 Din. nad 30.000 do 50.000 Din 200 Din, nad to vsoto pa za vsakih nadaljtiih 100 Din še pol odstotka.
Za potrdila o prejeti zakupnini in najemnini za stanovanje in lokale se plačo do 1.000 Din 2 Din. od 1.000 do 2.000 Din 5 Din, od 2.000 Din do 3.000 Din 10 Din nad to vsoto pa za vsakih 100 Din 0.25 Din.
Lastniki stanovanj so dolžni izdati potrdila, drugače se kaznujejo z globo z '20 do 200 Din.
Sklepi šele magisirainegtt g remija
Ljubljane, 25. marca.
Danes popoldne se je vršila seja magislrat-nega gremija v mestni posvetovalnici.
Na poročilo mestnega ekonomata »o se razpravljale sledeče zadeve: 1. Odkloni ae prošnja magistratnega uradnika Franceta Koširja za odpis dolga circa 4000 Din, katere ima plačati za zasutje jame.
2, Odkloni se prošnja Metka KraSovec, za-kupntce bileta na ljubljanskem gradu zrn podaljšanje zakupne dobe, katera poteče dne 15. maja t l. Zakup bifeja se bo javno razpisat 3, Na resolucijo občinskega svetnika Ivana Freliha glede nasaditve drevja v glavnem drevoredu Tivolija, na Gradu ter glede poprave ograj na Gradu se sklene, da sc komistjonalno ogleda posamezna mesta v tivblskem parku In se primemo ukrene, kakor tO želi v svoji resoluciji, ako se za to izkaže potreba. Napraviti se da načrt za novi park nasproti bivšega kino Tivoli. Ta park se bo uredil še letošnjo pomlad, ker bode odpadel velik del Trubarjevega parka vsled graditve nove pravoslavne cerkve. 4. Ugodi se prošnji Antona Stoparja ter se mu milostno dovoli podpora za odstopljeni svet v znesku 1000 Din, da se mu v njegovi siromašnosti nekoliko pomaga. 5, Odkloni se prošnja športnega društva iAtene« za postavljanje prenosljivega reklamnega kiosk« po ljubljanskih ulicah. 6. Ugodi se prošnji Franie Pi-šek ža nakup mestnega sveta pred njeno hišo na Zavrteh. 7. Na prošnjo Sokola IV. v Ljubljani se mu odd a v zakup mestna parcela pri dolenjskem kolodvoru za dobo 10 let, katera se avtomatično podaljšuje po 5 let, ako se pO 10 letih pogodbe ne odpove. 8. Poklicni in prostovoljni gasilci mestne občine ljubljanske se še nadalje zavarujejo pri zavarovalni družbi >Jugoslavija«, Sklene pa se tudi, da se vsi gasilci zavarujejo za zneske 150 do 300.000 Din za slučaj invalidnosti odnosno smrtne nezgode. 9. Ugodi se prošnji Ivana Sever ter se mu podaljša zakup svet,a, ki ga ima od mestne občine Med hmeljniki Za letno najemščirto 200 Din.
10.	Ugodi se prošnji Albina Hrastarja ter se mu odda v najem košnjo mestnega sveta ob cesti Dveh cesarjev proti zakupnini 800 Din za leto 1932.
11.	Nabavi se nov pisalni stroj, katerega rabi predvsem pisarna za kuluk ter se dobava odda ponudniku tvrdki Legat v Prešernovi ulici za znesek 17.000 Din. 12. Razpravljalo se je tudi o ureditvi Št, peterskega parka in o ureditvi parka na Ambroževem trgu. Arhitekt Plečnik je predvideval ureditev parka pri Šl. peterski cerkvi v regulacijskem načrtu, vsled Izpeljave tramvajske proge pa se bo moral ta načrt nekoliko preurediti. Na Ambroževem trgu pa se prične na spodnji strani s ureditvijo parka že letos. 13. V zadnjem času se jc pričelo opazovati, da po tivolskem gozdu znani uničevalec gozdov lubadar tudi temu gozdu ne prizanaša. Pri podrobnejšem pregledu gozda po mestnem vrtnarskem nadzorniku in gozdarskih strokovnjakih se je ugotovilo, da so zlasti starejši hasadi gozda v veliki nevarnosti. Napadenih je circa 120 večjih, starejših smrek, katere se bodo morale takoj posekati in odpadki sežgati. Konstatiralo se je ob tej priliki, da prihaja lubadar iz gozdov zasebnih posestnikov, tako da obstoji nevarnost razširjenja po celem Rožnikovem vrhu.
Na poročilo mestnega tržneja nadzorstva a«
sklene poostritev kontrole nad trgovinami z mlekom in nad vsem mlečnim prometom. Odvzem mleka se bo izvrševal po užltninskem osebju, Vozički mlekaric bodo morali imeti tablice s točnimi imeni in naslovi svojih lastnikov. Z novo kontrolo se ttrinja tudi radruga ljubljanskih okoličanov, ki dovažajo mleko v mesto.
Podelijo se sledeča stavbna dovoljenja:
1. Francetu Podlipcu, posestniku na Ižanski cesti, za gradnjo nove pritlične hiše in gospodarskega poslopja ter odstranitev stare hiše. 2. Tvfmu Oblaku, trgovcu Pred konjušnico, za zidanje Itio-nadstropne »tanovanjske in trgovsko hiše z go-apodarskim poslopjem ter za poruienje starega skladišča v Glinški ulici. 3. Peregrini Strojanšek, trgovki in posestnici, za adaptacijo trgovskih lokalov v njeni hiši Pred škofijo št. 21, kjer je bil nekdaj hotel »Zum wildcn Mann<; trgovski lokali so tudi povečajo s prizidkom na dvorišču. 4. Franji Meze, posestnici in gostilničarki na Krakovskem nasipu, za nazidek in adaptacijo dvoriščnega kletnega poslopja. 5. Zakoncema Ivanu in Vidi Ovsenik, ze enonadstropno hišo ob Opekarski cesti. 6. Ka-varnarju Jakobu Sedeju za adaptacijo nekdanjo Kirbischeve slaščičarne na Kongresnem trgu za prostore nove kavarne. 7. Jožefu Bregarju, posestniku, za pritlično hišo ob Ižanski cesti. 8. Angeli Seliškar, posestnici v IColezijskl ulici, za prizidek in adaptacijo pritlične hi5e. 9. Josipu Čemažarju, posestnik«, za obcestno ograjo v Groharjevi ulici. 10. in U. Dvema posestnikoma za gradnjo enonad-slropnih vil na Vrtači. 12. Ivanu Vovku, posestniku in trgovcu, za adaptacijo trgovskega lokala in zidanje gospodarskega poslopja pri njegovi hiši v Kolezijskj ulici. 13. Josipu Pozaršku, posestniku na Ižanski cesti št. 47, za enonadstropno hišo istotam. 14. Francetu Završniku, posestniku v .<avni-lcarjevi ulici, za gospodarsko dvoriščno p^dopje. 15. Francetu Klemencu, posestniku in trgovcu, za adaptacijo in enonadstropni nazidek hiše na Dolenjski cesti št. 12. 16. Oskarju Schmittu, trgovcu in posestniku, Pred škofijo 2, za prizidek pisarne in notranjo adaptacijo trgovskih prostorov. 17. Albinu VCernigu, posestniku, za enonadstropno hišo na ljubljanskem polju poleg smodnišnic. 18. Bratoma Stanič, mestnima uradnikoma, za enonadstropno hišo v Rezijanski in Gerbičevi ulici. 19. Mariji Zupančič, posestnici v Kopališki ulici št. 1, za prizidek in enonadstropni nazidek njene hiše. 20. Profesorju Osam in Emi Tomažič- za enonadstropni hiši na vogalu Verstovškove ulice in Lepe poti. 21. Aleksandru Žgurju, posestniku, za zidanje eno-nadstropne trgovske in stanovanjske hiše na Vodovodni cesti. 22. Štefanu Škrku, posestniku in zasebnemu nameščencu, za enonr.dstropr.o hišo v bližini Linhartove ulice. 23. Milanu Guštinu, posestniku in drožistu v Staničevi ulici 6, za enonadstropni prizidek ob severni strani njegove hiše.
Uporabno dovoljenje se jc podelilo: Odboru Ja ustanavljanje in vzdrževanje delavskih ustanov, Miklošičeva cesta 22, za adaptirane kletne prostore v namene znane javne kuhinje in menze v Delavski zbornici. Nanovo okusno in prijetno prirejena jedilna dvorana bo abonentom C na razpolago z velikonočnimi pra-niki. Vhod v te nove prostore je skozi vežo prvih vrat Miklošičeve ceste. Celodnevna hrana tega abonmaja stane samo 14 Din 50 par.
r		i	B et it 9 e A	i Člen zamors postati vsakdo, ki se preživlja bodisi I s tetasn m ali duševnim delom | Pristopnina znaša le 5 Din, delež 25 Din, skupaj 30 Din Cene nizke, blago solidno, 3 7» popust, ves dobiček last članov, ki se porabi v korist cele zadruge Ceneje ne morete kupiti nikjer! Vpišete se la.liko v vsaki naši prodaj alni
k	pomagajte pobijati Krizo r svojem gospodinjstvu s tem, da se udeležite organiziranega | zadružnega nakupa blaga iri najstarejši ljudski gospodarski zadrugi v Sloveniji pri 1 mm 1. delavskem konzumnem drušivu v iiuh.m 1			
Velika noč krščanskih dobrih del
Pomožna akcija Kariiativne zveze
LJubljana, 25. marca.
Zadnje tedne Je potekalo delo pri naši pomožni akciji v dosedaj običajnih oblikah in zato niamo že nekaj časa javnosti ]>odali nobenega poročila več. Umestno pa se nam zdi, da sporočimo za velikonočne praznike naši javnosti — še predno bomo ob zaključku cele akcije natančno in {»drobno poročali — na kratko o svojem delu.
Število obiskovalcev naše dobrodelne kuhinje, ki je bilo v početku akcije določeno na GO, je zadnji mesec doseglo dnevno 120. Tem osebam smo nudili vsak dan obed popolnoma brezplačno. I)o dve tretjini obiskovalcev naše kuhinje je bilo Primorcev. Zadnji čas se je v kuhinji pokazal precejšen dotok brezposelnih delavcev iz Dalmacije in Črne gore. Do danes smo nudili 9210 obedov v vrednosti 32.091,— Diu, poleg tega smo razdelili tudi kruha za 4.424 Din. Obiskovalci kuhinje se skoro brez izjemo zelo dostojno obnašajo ter hvaležno priznavajo dobroto, ki se jim izkazuje. Za praznike smo jih povabili tudi k prejemu sv. zakramentov. S par nagovori smo jim {>oskrbeli kratko duhovno obnovo, skupnega sv. obhajila se je udeležilo 83 mož in mladeničev, tedaj skoro vsi katoličani, ostali so namreč deloma pravoslavni, deloma muslimani. Pri dodeljevanju obedov ne delamo nobene razlike med vero in mišljenjem.
5000 kg premoga, ld nam ga je nakazal ljubljanski mestni magistrat, smo pri uovonastali zimi lahko naglo razdelili. Vsega kuriva smo razdelili v vrednosti 12.000 Din.
V okrilju Karitativne zveze pn vrši v vsaki /jubljanski župniji trajno svoje delo župni pomožni odbor z milodari, ki jih nabere v področju svoje župnije. Tako so zbrale posamezne ljubljanske župnije doslej te-le zneske: stolna 12.177 Din, šentjakobska 20.000 Din frančiškanska 14.000 Din, šent-peterska (brez Most) 9.219 Din, trnovska 20.040 Din, šišenska 8.108 Din, Moste 2.563 Din.
V karitativni centrali je dobilo 74 oseb obleke v vrednosti 7.128 Din.
Veliko naklonjenost nam je skazalo načelstvo premija trgovcev v Ljubljani, ki nas jo pozvalo, da smo smeli za njegovo pomožno akcijo predlagati svoje ubožce. Priporočili smo 246 strank, katerim
f Župnik Janez Ffajfar
3066
imamo krasno izbiro češkega in angleškega blaga za obleke, plašče itd. Vaša korist je ogledati si našo veliko zalogo — naša dolžnost poslreči Vas prijazno dobro in poceni
Špi^cUaina JrelovUso s«hwa
Kongresni trti M. IS
(Nasproti nunske cerkve)
ja CLremij vsem brei izjeme naklonil izdatno podporo. Ljubljanskemu trgovskemu gremiju izrekamo tudi še tem potom za naklonjenost in zaupanje preudano zahvalo.
Do konca februarja smo spravili v & mesecih med ljubljansko občinstvo blokov Vlneendjeve družba za 50.000 Din. To je dokaz izredne darež-ljivosti ljubljanskega prebivalstva. Po ogromni večini je prišel ta znesek v obliki življenjskih potrebščin med potrebne in vredne. Seveda zasledujemo tudi zlorabe nakaznic, ki jih pri nobeni podobni akciji preprečiti ne bomo mogli. Toda ta fiojav nas ne straši in nam ne jemlje poguma, da bi radi zlorab vso akcijo podpor z nakaznicami opustili. Prilično bomo skušali pred širšim občinstvom se porazgovoriti in posvetovati, da zlorabe s skupnim sodelovanjem omejimo na minimum.
Sila razveseljiv pojav na karitativnem polju je bil občni zbor Elizabetne družbe v preteklem tednu. Članice družbe so podale poročilo o tihem in blagoslovljenem delu preteklega leta. Družba sv. Elizabete je razdelila podpor v skupnem znesku 143.868.68 Din.
Ravno, ko smo sestavljali to poročilo, potrka na vrata naše pisarne g. šolski upravitelj iz Rudnika pri Ljubljani ter nam javi, da so šolarčki iz Rudnika sami z vozičkom pripeljali v Marijanišče cirka 100 kg raznih živil, ki so jih nabrali po župniji. Kako ganljiv je ta pojav, kako globok vzgojni jKimeu ima pri mladini delo učiteljstva v tej smeri, iivaležni smo rudniškim otrokom, učiteljstvu in staršem otrok. Gospod šolski upravitelj se jo ravno poslavljal, pa potrka gospodična, ki pripelje štiri deklice, obložene s paketi. Predstavi se kot učiteljica iz Šiške, otroci njenega razreda so pri svojih starših in drugih prosili za živila v pomoč takim, ki so še bolj potrebni nego on.i sami. Nabrali so toliko, da so imele štiri deklice dosti nositi. Bog jx)vrni blagi učiteljici, otrokom in dobrotnikom. Ali ui to velika noč, ki pomeni vstajenje? Da, čut ljubezni se budi vedno bolj, to opažamo vsepovsod. Zato se radujemo, kljub sedanji stiski, Velike noči, ki naj pomaga k Vstajenju vsem, in trpečim naj prinese Velika noč zavest, da vstaja vedno več takih, ki imajo srce in razumevanje za njih bedo.
f Cankarjev bratranec Gašper
Žiri, 23. marca.
Na praznik sv. Jožefa je za vedno zatisnil oči naš stari očka Gašper C a n k a r. Mnogi so ga j>oznali in se bodo temu čudili, čeprav je bil že zelo v letih, saj se mu je bližalo že 85. leto. Dolga bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo, kar pa je vdan v voljo božjo potrpežljivo prenašal. Saj je bilo njegovo življenje polno težkih izkušenj in borb za obstanek. Kajti tudi takrat, ko so si naši stari očetje gradili svoje domove, so bili težki časi. Mnogo je vedel povedati, k ko jc bilo takrat, ko je bil še on mlad. Bilo je pač vse drugače ko danes.
Pokojnik pa je bil tudi vnet čitatelj »Slovenca--. in »Domoljubne. Ko je vzel v roke »Slovenca^. ga je prečital od prve do zadnje strani;
Železniki, 25. marca.
Smrt je pobrala upokojenega župnika gosp. Janeza Pfajfarja. Rajni gospod je bil rojen na Češnjici pri Železnikih 22. 7. 1860, v mašnika posvečen 19. julija 1890. Služboval je za kaplana v Mirni peči, bil ekspozit v Harijah na Krasu, župnik v Zagorjah nad Poljanami in na Rudniku. Upokojen s prvim julijem lanskega leta, se je naselil v Železnikih na kapalniji. Ves čas je hudo trpel zaradi bolne noge, a z mučeniško vdanostjo je prenašal križe in težave. Dober gospod je bil pokojni Janez Pfajfar, skrben za župnijo, ljudomil, vedno pripravljen za vse, kar je bilo dušnemu pastirovanju v prid.
Naj uživa pri Bogu zasluženo plačilo.
Vlom v župnijsko hašeo
Slovenjgradec, 24. marca.
V noči od torka na sredo so dosedaj še neznani vlomilci vlomili v žitno kaščo v župnišču v Starem trgu, ki se nahaja zraven škednja ter odnesli iz nje okrog 6 mernikov (meclnov) žita; okrog 4 mernike ajde in blizu dva mernika pšenice." Župnija Stari trg je že dalje časa brez župnika in opravlja župnijo provizor č. g. Horvat št., ki stanujo v kaplaniji, župnišče jc pa popolnoma prazno.
To okoliščuio so izrabili po vseh znakih sodeč bližnji vlomilci, katerim so bile. razmere v župnišču in pri Skednju dobro znane ter so usodno mesečno noč šiloma odprli sicor zaklenjena lesena vrata, ki vodijo ua škedenj, odtod šli po hoduiku do kašte, kjer so zdrli s pomočjo droga železno mrežo na oknu. skozi katero so potem zlezli v ka-što in nabasali žito ter ga brez sledu odnesli. Žito je last provizorja č. g. Horvata, ki mu ga je izročil blagopokojni dekan in župnik g. Ivan Jurko za dediščino. Večino žita je g. Horvat prodal, le malenkost si Je obdržal za sebe in za seme, pa še lep del tega žita so sedaj odnesli vlomilci. Zadeva je bila javljena orožništvu, ki vlomilce zasleduje in upamo, da bodo pravi tiči kmalu padli v roke pravice.____.„.,.-,.,,
OZDBAVI VAS TAKOJ
• K5e»r.> v» ec it k« IM nn-cai'«-)* *dr»vH O «t 1410. »-s 1«?3
NAŠE NOVE ZMERNE CENE!
MODERNI IAKASTI ,
ČEVLJI D.145-
ISTI IZ BARŽUNA
ČRNI ALI RJAVI, SAMO D. 75'-
ČRNI,RJAVI ALI V MODNIH BARVAH, TUDI S
ŠIROKO PETO D.IJO-
CRN I, RJAVI ALI V MODNIH BAR-
VAN. RAZNE D.145-
VRSTE
MOŠKI POLČEVLJI ČRNI ALI RJAVI
D. 165-i D.IZo-
LSUUJ.JAIVV Dunajska cesta ta CKIJE Aleksandrova cesta 1 MARIHOK, Gosposka uliea 17
120© predilničarjev v nevarnosti
Trvedha G!an:mann ne dobi deviz za nakup bombaža
Pokojni Gašper Cankar z vnukinjo Malči
j
ravnotalco .--Domoljubac. Čital je lahko brez očal. | čemur so se mu mnogi čudili.
Pokojnik je bil bratranec pisatelja Ivana Can- | i karja. Bil je zelo vesele narave, pa tudi dober j ' krščanski oče. V njegovi bolezni ga je dvakrat i obiskal On, v katerega je imel neomajno zaupanje, i Težko jo bilo slovo, pa bo zato lepše svidenje v večnosti. Počivaj v miru, dobri očka!
v Sšovenšgradcu
Slovenjgradec, 24. marca.
Tovarna usnja Fr. Ks. Potočnika je zadnjo soboto izmed zadnjih 20 delavcev, ki so od Novega leta ostali še v službi, zopet reducirala 14 delavcev, tako da jih dela sedaj samo še 6. To podjetje je trikrat v enem letu skrčilo svoj obrat ter odpustilo delavce.
S 15. marcem je ustavila svoj obrat tudi lesna industrija »Triglav«, kjer je izgubilo delo 5 delavcev.
Tovarna meril obratuje že od začetka februarja meseca samo delno. Brez dela je ostalo blizu 70 delavcev, dela jih pa okrog 30.
Od uovega leta sem stoji tudi parna žaga Franca Marčiča, kjer je bilo zaposlenih nad 10 delavcev. Tudi ti delavci so celo zimo brez posla. Kader brezposelnih tako tudi pri nas stalno narašča.
Edino tovarua kos, ki je v jeseni skrčila svoj
Tržič, 25. marca.
Tukaj se je raznesla vest. da bo v kratkem ustavila predilnica Glanzmann in Gassner v Tržiču svoj obrat. S tem bi bilo prizadeto vse mesto Tržič in vsa okolica, ki razen še nekaterih drugih manjših industrij skoraj izključno živi od dela pri tej predilnici. Jutri zarana pride v Ljubljano delavska deputaeija obratnih zaupnikov v spremstvu župana g. Lončarja. Deputaeija bo intervenirala na ban«ki upravi, naj skuša z vsemi sredstvi, ki so ji dana, preprečiti to veliko katastrofo, zlasti, ker odpust delavstva prav nič ni potreben ...
Tržič, 25. marca.
Tvrdka Glanzmann in Gassner sporoča:
Dosedaj nismo odpovedali še nobenemu delavcu, najmanj pa izdali kolektivno odpoved vsemu delavstvu. Izdali smo samo razglas, v katerem opozarjamo delavstvo, da bomo najbrž primorani v kratkem k teimu koraku, čo se zadeve ne izboljšajo in naj bo delavstvo zato pripravljeno. Zaradi deviznih predpisov in težav ne moremo namreč kupiti novih zalog bombaža. Imamo v inozemstvu sicer nakupljenih še nekaj zalog bombaža, ki bodo zadostovale za dva do tri tedne, doma pa imamo v skladišču bombaža še zn Iva tedna, torej imamo bombaža za kvečjemu |>et tednov, i:i toliko časa moremo še obratovati. Na noben način namreč ne merimo dobiti potrebnih deviz za nakup novih zalog bombaža, po mednarodnih predpisih in dogo-
Koroška Bela med vojno in danes
Javornik, 25. marca.
Sirene so tulile. Njih jok je sprejemala strma Mežaklja in ga še bolj grozotnerga odbijala nn ccsto, kjer se je gnetla delavska masa, iskajoč varnega zavetja. »Aeroplauk je šlo skozi množico kakor bi se podila razjarjena zver za svojim plenom.
Med vojno je bilo in Jesenice z vso okolico so tedaj doživljale strahotne čase. Plavali so smrtonosni tiči nad pokrajino in kakor strele vžigali gorenjski kot, ki mu daje življenje tovarua Kranjske industrijske družbe. Največjo Škodo je trpela tedaj idilična vas Koroška Bela z Javornikom, ki sta naseljena večinoma s tovarniškimi delavci. Ogenj so sipale nanju sovražne bombe kot za stavo in gorelo je kakor še ni videl naš človek goreti. Padali so pod ognjenimi zublji nekoč tako prijazni domovi, plamen je požiral pristrodan kapital našega delavca.
Minila so leta — in danes stoji na pogorišču nova vasica. Nova žrtev je bila z njo darovana ljubljenemu rojstnemu kraju množili trpinov. Pa nima sreče ta naš borni človek. Ponovno je prišlo nadenj prokletstvo stanu, ki mu jo težko delo življenjski pogoj.
Umolknilo so sirene in v svoj molk utopile delavčevo zadnjo nado. Molče sirene sredi mrzle tišine, iz katere vstaja še mrzlejša velika noč. Ve-
vorili pa bombaža ne dobimo na dolg. Nikakor nam ne manjka, kakor nekaterim drugim industrijam, kreditov in imamo dovolj pripravljenih denarnih sredslev, le deviz ne moremo dobiti. Da Narodna banka ne da dovolj deviz, je edini vzrok, da smo z razglasom opozorili delavstvo na grozečo nevarnost. Zajioslujemo sedaj okoli 1200 delavcev, ki imajo skupno okoli 4500 družinskih članov v Tržiču in v okolici. Vsi li ljudje bodo brez kruha, če bcnio prisiljeni ustaviti obrat, ko se naše zaloge bombaža izčrpajo.
Tako tovarna. To je prvi slučaj, dn nam tovarna tako velikega obsega, kakor je tržiška predilnica. javlja zn v-zrok ustavitev obdata izključno le pomanjkanje deviz, torej ne pomanjkanje kredita ali naročil. Treba pa je vedeti, da je že dosedaj vse polno manjših obratov, ki brez deviz ne morejo dobiti v inozemstvu sirovin iu morajo zato opuščati obratovanje, delavstvo pn izgublja kruh. Upamo, da bo vzipričo grozeče katastrofe ■1500 ljudi začela Narodna banka dodeljevati nujno potrebne devize za uvoz sirovin.
Tržič, 26. marva.
V istem položaju ko predilnica se nahaja radi deviznega prometa tudi tvrdka »Runo<. U|«iino in pričakujemo, da bodo vsi uvidevni faktorji, ki imajo tu odločati, pravočasno odvrnili od Tržiča to nevarnost, da ne bo treba nepotrebnih stroškov za razne depulacije itd.
Pesmi o kraljeviču Marku
so izšle v lično opremljeni knjigi s slikami. Obseg 240 struni. Cena 36 I >in, s poštnino 2 Din več. Naroča sc v
tiskarni Merkur, Ljubljana
Ciregorčičeva 23
obrat in pozneje zopet začela obratovati v vsein obsegu, še sedaj vedno dela in obratuje redno. Lastnik tovarne je nedavno izjavi), da bo obratovala njegova tovarna, dokler bo le inogla. zlasti pa do praznikov, da njegovi delavci ne bodo za praznike brez zaslužka. Ako ne bo kazalo drugače, kakor pa ustaviti ali pa skrčiti obrat, bode pa to storil po praznikih.
Reducirano delavstvo živi brez vseh podpor, ker ni bilo organizirano v nobeni delavski organizaciji, kamor bi se sedaj zateklo po pomoč. Nekaj delavcev se je obrnilo radi podpore na bor/o dela v Celju iu na JSZ. Tako ludi naše delavstvo preživlja letos žalostne velikonočne praznike,
lika noč? O, letos jo ne bo k nam tiste, ki smo jo vsako leto z radostjo v srcu pričakovali. I/otos jo ne bo spomin nanjo pa bo tembolj grizel delavca v dnu duše. Naša deca bo lačna jokala okoli prazne mize, materi in očetu [m bodo skrite solze tešile velikonočno bolečino.
Kje si. človek, s svojim srcem? Vzbudi v njem Kristovo besedo in 'o s človekoljubnim dejanjem izrazi najbolj potrebnim bratom!
Iskrena hvala nJim, ki so se že odzvali našemu klicu!
(Imena bomo ob priliki objavili.) Vse one dobrotnike pa, ki sc bodo morda v velikonočnih praznikih spomnili naših bednih, posebno naše malo dece, pa najvljudneje prosimo, da svoje prispevke v denarju ali živilih pošljejo na -Županstvo občino Koroška Bela — aprovizacijski odbor«.

Parket
u
družba z o. z.
Ljubljana, Wolfova ulica 10/1
Tetefon 22-90
Dobavlja hrastove in bukove parkete po najugodnejših pogojih
Nevarna zgodba Slovenca v Kanadi
Znoreli kompas - Od volkov preganjan
Canada, 3. sušca.
Zimsko dobo 1926-27 sem bil pomagač pre-Tzemalea lesa za veliko lesno družbo v severnem delu province Ontario. Delo v tamkajšnjih gozdovih začne meseca oktobra in preneha koncem marca.
Meseca oktobra odpošljejo delavce z ladjo po velikanskem jezeru. Kdor je enkrat lam. je najlepše, da ostane do konca sezije, ker potovati peš nazaj do prve naselbiue po bližnjicah čez drn in stm okrog 1(>5 km, in to v hudi zimi, ni igrača Huda zima? Brrrt Mnogokrat do 70" pod ničlo po Fahrenheitovem termometru. Kdor misli, da je ta temperatura šala, naj jo enkrat občuti, in prepričan sem, da ga bo še o sv. Jakobu do mozga zazeblo, ie se bo le spomnil na njo. Mi reveži pa smo tedne in tedne vzdržali zunaj na prostem in se počutili še kaj dobro.
Med oktobrom in marcem sem, kadar ni-em bil zaposlen s prevzemanjem lesa. imel nalogo, s pasjo vprego (šest psov vpreženih v majhne sani) prevažali pošto za delavstvo, do bližnjega poštnega urada (105 km), in od tam zopet pošto in dopi-e iz glavnega družbinega urada nazaj do delavskih taborišč. Pot tja in na«nj mi je navadno vzela pet dni. Kuhal in spal sera med potovanjem zunaj na prostem; za obrambo pred volkovi, katerih je v teh krajih mnogo, so mi služili puška, ogeni in psi; psi seveda samo s tem. da so me opozorili: »Sovražnik je blizu.« Omenjeno pot sem prepotoval mnogokrat, a vedno brez vsakih večjih neprilik.
Konec meseca marca 1027, ko se je delo končalo in je delavstvo odpotovalo peš nazaj proti na selbini po svoje plačilo, sem moral še ostati, da prepeljem v glavni družbeni urad poslovne knjige, ki isti dan še niso bile zaključene. Poslovodja, knjigovodja in jaz smo bili mnenja, da bom z lahkoto došel delavce vsaj tretji, ako ne že drugi dan in tako izročil knjige, dn delavci dobi'o izplačan zaslužek. A vsi smo se pošteno zmotili.
Drugi dan sem se okrog devetih dopoldne odpravil na pot. Začelo je potovanje, ki bi me kai kmalu stalo življenje. Potovanje prvega dne je šlo gladko in brez neprilik. Vesel sem bil počitka, četudi sem moral spati na prostem Napravil sem velik ogenj, si skuhal večerjo, opravil delo s psi, zlezel v spalno vrečo in kmalu pozabil nn ves svet. Po zajtrku drugega dne sem začel v nadi, da do-idem proti večeru delavce in potujemo potem skupaj. Dopoldne je šlo gladko, popoldne pa je začel padati tako gost sneg. da nisem videl niti deset korakov pred seboj. Sam ne vem. kdaj in kako me je zmešalo, da nisem več vedel, kje je vzhod ali zahod, jug ali sever. Da pa je zadeva postala še bolj nerodna, mi je kompas, ko sem ga izvlekel na dan. popolnoma odpovedal; kakor sem ga obračal, je igla samo plesala pod steklom ko znorela. Kar po hrbtu me je zazeblo, kpr zdelo se mi je, da nekaj ne bo prav. Polovati je bilo vsekakor treba iu ubral sem smer, ki se mi je zdela pra ra. a je bila žal popolnoma napačna; iti bi moral proti zahodu, šel pa sem, kakor sem pozneje zvedel,
točno proti severu. Snežilo pa je na srečo samo par ur.
Nekako ob troh popoldne sem opazil, da postajajo psi nemirni. Takoj som vedel, da to pomeni volkove. Po pregledu puške sem se pripravil na napad. Ni bilo treba dolgo čakati: kaj kmalu sem opazil krdelo devetih volkov dirjajočih naravnost za menoj.
Med tem ko sem začel streljati, sem po možnosti opravil kesanje, ker sem bil prepričan, da sem za ta svet opravil. Izmed devetih mrcin pa sem dve le toliko ranil, da se je zdrava sedmorica vrgla ua nje. In ko je začela »volčja gostija«, so jo psi brez posebne vzpodbude »vcvrli«, kar se je dalo. Na smer sploh nisem več pazil; naj gre kamor hoče, le da jo volkovom odnesem.
Začelo se je mračiti, treba je bilo gledati, kje bo prenočišče, ki bi bilo kolikor mogoče zavarovano proli vetru. Kmalu sem našel primeren prostor ter se pripravil, da napravim ogenj, vsled česar sem malo pozabil na volkove. Ko pa sem se nanje spomnil, je bilo že prepozno. Kakor bi padle le mrcine z neba, so bile tu.
Streljati ni bilo več časa. Le toliko sem vzdig nil puško, da sem kar na slepo oddal en strel, na srečo enega volka zadel v glavo, vrgel puško od sebe In splezal na najbližje drevo ter čakal da so mrcine poduvile p.se, ki se niso mogli braniti. Tresel sem se ko šiba na vodi in se celo bal, da bom sam sebe stresel z drevesa. Volkovi pa so jo kaj kmalu ubrali zopet naprej, a jaz še dolgo nisem upal z drevesa. Na spanje sem pozabil. Pozneje sem napravil ogenj, si skuhal kavo in začel tuhtati, kje sem in kako bom spravil svojo prtljago in knjige na določeno mesto, zraven pn sploh dvomil, ali bom še kdaj prišel iz teh gozdov.
Še danes dvomim, da bi bil kdaj našel pravo pot, ko me ne bi bil rešil Indijanec, ki me je slučajno tam videl, ko je šel od pregledovanja div.ia čini nastavljenih pasti. Ta Indijanec mi je povedal, da sem na napačni poti, vzel me je s seboj Jo svoje kolibe, kjer sem čakal štiri dni. Ko je potem peljal kože divjačin na trg, sem šel z njim in tako srečno prišel na določeno mesto.
Glavni družbeni urad je, ker nisem prišel pravočasno, odposlal rešilno moštvo, da me iščejo, ker tukaj je lo pač laka navada. Ravnatelj je bil vesel, da so knjige rešene. Mislim, da za mene ali delavca sploh bi mu ne bilo posebno hudo, a vseeno me je pohvalil in zraven vprašal, ali sem se kaj bal? Rekel sem mu seveda samozavestno, da o strahu sploh ni govora, zraven pa sem si mislil: »Tebi, dragec. tudi ni treba vsega vedeti.«
Kompas sem seveda tudi oddal, a ta vražja reč je delala zopet brezhibno. Ko bi se bil jaz v gozdu spomnil, da dižim puško v eni in kompas v drugi roki in da zaradi tega ne more delovati, bi le dogo.ibice ne bilo. Kompasova magnetna igla je namreč bila pod vplivom železa puškine cevi Zato ni mogla delovati iu prav uič ui čudnega, če je kompas znorel.
Dva požara v eni ari
Poizkušen vlom in druge nezgode.
Muta ob Dravi, 23. marca.
2e Itak obubožano ljudstva ob Bistrici obiskujejo razne nesreče.	- , -
V noči od 21. na 22. marca, malo pred eno fco so ljudje pri počitku je nen dno izbruhnil požar p.i posestniku Ivanu Strmčniku, p. d. Parčniku na Pernicah. Dom či so se rešili v najpotrebnejših oblekah. Do tal je pogorela stanovanjska hišo in eno gospodarsko poslopje, dočim je drugo gospodarsko poslopje, v katerem je bila vsa živina, ostalo samo vsled nasprotnega vetra. Na gašenje ui bilo niti misliti, prvič radi pomanjkanja vode. a drugič, ker v kraju ni organiziranega gasilstva.
Dobro uro potem pa je ognjeni zubelj švignil proti nebu v niti eno uro oddaljeni vasi Sv. Jernej, ob sami Bistrici. Žrtev ognja je postala popolnoma na novo postavljena hiša Drakslerja Lenarta. Hiša je bila sicer lesena, toda jako lepa, podobna mali planinski koči. Kljub temu, da stoji tik ob reki, ni bilo mogoče gasiti, ker ni v kraju gasilnega orodja in ker hiša stoji na samotnem kraju. Predno so prihiteli bližnje sosedje, je bila hiša vsa v ognju. Sreča, da je tudi tu gospodarsko poslopje ostalo samo radi nasprotnega vetra. G. Draksler trpi občutuo škodo, ker je zavarovahiina čisto ma-
lenkostna in daleg ne krije povzročene škode, dočim je pri g Strmčniku škoda krita deloma z zavarovalnino. Kako je ogenj -nastal pri enem in drugem. je uganka. Cisto gotovo bo vmef zločinec, ki ga bo pa bržčas težko najti.
Isto noč je doletela uesreča posestnika g. Antona Pauzija iz Pernic. Poginil mu je konj, kar je za sedanje razmere tudi občutna škoda, kajti Pauzi se je bavil z prevažanjem lesa z gorskih predelov v dolino in s tem imel edini zaslužek v teh težkih Časih.
Neznanim ziikovcem se je zahotelo za veliko noč (tudi znak pomanjkanja in bede) slistne svi-njetihe. Poskušali so srečo pri g. Skazedonigu Fr. star na Gortini, kar pa jim ni uspelo. Bili so preglasni, da jih je dekla prehitro slišala. Ta je priklicala sosede na pomoč, da so zlikovce pregnali. Drugič pa ima Skazedonlg trdno zaporo na svinjakih tako, da se tatovom nakana ni posrečila. Isto noč je nenadoma v najlejiših moških letih umrl od knpi zadet, posestnik na Gortini Aleksander Tratnik.
V tej neznosni krizi pa mirno in ubogo ljudstvo obiskujejo še razni zločinci, tatovi in razne druge nesreče.
Gozdni trubadur
Pomladansko solnce se je polagoma spuščalo za temne smreke. Rahli oblaki na zahodu so še nežno rdeli, ptičke so še zapele svojo večerno molitev in druga za drugo potihnile. Samo drozg na vrhu smreke je še popeval v nastajajoči mrak in taščica je še pozno pogostolevala.
Na gori se je oglasil večerni Ave in za njim je nežneje bronasti brat pojokal za mrtve. Ko pa se je jel dvigati iz doline sivomodrikasti dim in se je priplazil v lopo mrak, se je spustila z glasnim ropotom v smrečje in jelovje mogočna ptica — divji petelin. Parkrat je ie stegnil vrat, jd-ščipnil mladiko, se prestopil z veje n.i vejo, parkrat zaklepal, nalo pa utihnil, čez mlado naravo je zakr&ljevala majčica noč.
Gozd in gora v snu. Zvezde so še žarele pokojno, nekje v daljavi se je rahlo porajal prvi dan. Skozi stoletne bore in bukve je rahlo šuštel nočnik. daleč nekje v dolini je zaukala sova in odletela na neslišnih perotih z nočjo spat.
Zvezda za zvezdo je jela bledeti, ko je zazvonilo pri podužnici dan. Prav nežno, kmalu pa je dobil zvonar drug . vedno več, od blizu in daleč se je čulo jiozvanjanje dnevu, one lepe melodije iz noči v dan.
Rahla luč na vzhodu je zadobila nežno rožno barvo, prav nežno, kot lice nedolžnega deteta. Vse je še molčalo. Tedaj pa je taSčiča, ki je najdlje v noč gostotela. prva s svojim drobnim glasom pozdravila mlado jutro.
Tam v mraku borovja in jelovja pa je pričel divji petelin svojo svalovsko pesem, svojo '-odo vzhajajočemu solncu«:. Proti luči je obrnil svoje mogočne prsi, dvigni! glavo, veličastno kot kralj, razprostrl rep. povesil poroti in — zapel. Požigoma je začel s klepanjem (to je prvi del n'egove pesmi) nalo pa prešel ves v opoju pesmi brušenje (drugi del pesmi), obrnil glavo kvišku in priprl oči. Ljubezni se je vdal ta hip. ne ljubezni, le pesmi in bas ta trenotek je zanj tolikokrat usoden.
Ko pa je petelin pel. je prešla rožno zarja v Skrlat, vedno večja je postajala luč. dokler ni solnce vzšlo v vsem svojem veličastvu.
Taščica je oostolela nekaj časn sama, kmalu pa se ie oglnsil stržek s svojo linbko pe=m!"o. njima so se pridružili drorgi In crarjl s svojimi glasnimi pesmici Pozno, ko je solrrp žp vzšlo pričenja kukati kukavica, ce! drobni zbor pa proslavlja z svežimi grli ljuho Vesno in svojega Stvarnika.
Med tem pa. ko se poraja dan. ko poje drobni zbor svojo hvnlnico Gosnodu. pričenja petelin vedno znova in znova svojo pesem, vedno znova pozdravlja kralja ljubezni — kralja neba — snlnce, dokler solnce ne vzide in trn ne poljubi na mogočne prst s svofimf zlatimi žarki.
Drobni zbor, kukavica In vsa živa hitla pnfo in evrče. divji petelin pa, ta sin "ozdnp tišine, kl ljubi samoto, prpneha s svojo ognlev;to pesmijo in sp spusti v zavetje borovja k svojim koVoSknm.
Ve« april In mn| je čas petelinove pesmi. Ko pa pričenjajo kokoši kokntl. tedaj S" prične vroča pefeltnsi.-n ljubezen hladili, vedno »'abSe poje. dokler končno ne utihne in no po<hi v zavetje mračnih gozdov.	Jože Herfort.
boste imeli, če si nabavite dober radijski aparat. Pišite nam po naš novo izšli cenik, kter dobite opise, slike in cene na/modernejših aparatov
Kvaliteta naših aparatov, nizke cene m ugodni plačilni pogon Vam omogočilo, da si nabauite res prvovrstni aparat
LJUBLJANA
fftkkšičeva c. 5 Ttlafcn 3190

Ki so pomagali Kristusa križati
Na prisojnih straneh so poganjale prve tro-bentice, ob potoku so se lovile dolgorepe pastiri-čice, na jablani, ki je komaj pričela poganjati, pa je pel ščinkovec svoj griču-griču.
Stari Vrbanček je' zadovoljno sedel na klopi pred hišo, veseleč se božjega solnca in ljube pomladi, deca pa se je lovila po kopnih travnikih.
Daleč so oni časi. ko je Vrbanček kot fant vriskal po vasi, ko je v samotnih urah pohajal po ho-stah. po nedovoljenih, a vendar toliko zaželjenih [Kitih kol divji lovec. Mnogokrat mi je pripovedoval svoje doživljaje in storije, posi buo takrat, ko sem pričel s puško zahajati v hribe.
Prav takole na pomlad je bilo. takrat, ko se v prsih sinu gozdne tišine, divjemu petelinu, prične ob mladih rožah buditi najlepša roža — ljubezeu, ko sem prišel nedeljskega dopoldneva spet h Vr-bančku po blatnem kolovozu s hribov.
Se dane«, ko Vrbanček ne more več v gozd, ves žari, če mi pripoveduje o divjem petelinu, o tem prelepem gozdnem trubadurju.
Tedaj sem pa prišel ves malodušen in nevo-Ijen k njemu, zakaj tudi ne, ko so mi ono jutro speljale petelina v prvo presnete babnice ■— divje putke, v drugo pa prešeren fant s svojim vriskom in štorkljanjem. ko se je zakasnel vračal pod jutro domov. No, sam zlomek je bil ono jutro, res! Pa sem dejal Vrbaučku:
»Veste kaj. če bi prišel sedajle k nama oni fante, bi jih prav gotovo dobil pet in dvajset!«
Šegavo me je pogledal pa dejal: »Gospod, če bi se ne dolgočasiti, Vam bi pa povedal kako in zakaj jih je dobil tam pri nas pri Sveti Trojlel možakar p et in dvajset ne pa fante!«
Odložil sein puško, pa ga poprosil, da mi pove celo storijo. Šla sva pred hišo, kjer je solnce toplo grelo, sedla, pa je začel:
»Miha je bil. Čigav, sem pa že. pozabil, moj rajni oče, Bog jim daj dobro, so mi pravili, ki je zabrusil ošabnemu Vrhničanu. ki se je širokoustil: »Molči gohezdalo, ki si žlahtnik tistih, ki so pomagali Kristusa križati!« —
Mož je bil hudo užaljen in je šel Miho tožit v Bistro, tam so tedaj delili Vrhničanom pravico.
Res, spoznali so, da je Miha kriv in po tedanjem je dobil — pet in dvajset palic, katere so siromaku našteli na grajskem dvorišču, zaradi predolgega jezika ...«
»Pa kaj je na tem oča?« sem vprašal radovedno.
»No, saj bom povedal, le strpni bodite!«
»Res je to, kar je Miha dejal. Na Vrhniki so JŽlahtniki« tistih vojakov, ki so bili pri Kristnso-vem križanju! Kar nisem zvedel od rajnega očeta, • sem pa še od sosednega študenta, ki bo gospod in se razume na pisanja Na Vrhuiki, ali kakor so te-; daj rekli na Nauportu — pa tega Vrbanček ni ve-: del — so bili za časa Rimljanov gori rimski vojaki dvajsete stotnije — centurije —, tudi tak denar so tam našli. Bili pa so ti vojaki dolgo na Nau-i portu in so se se nekateri poročili z domačinkami in je bilo več takih mešanih zakonov. So se pa nekoč nekaj pregrešili zoper red in bili za kazen ; prestavljeni v daljno Judejo. Prav takrat so Judje Kristusa križali, pri križanju pa je imela stražo in službo dvajseta stotuija, to pa stoji v Bvetem pismu.«
Vrbanček je prenehal, jaz pa sem molčal, pre-: mišljujoč celo zgodbo. Zmotili so naju dečki, ki so piskali na piščali, ki so jih majili iz muževnih , vrbovih šib.
»Očka, tegale pa jaz ne verjamem!« sem dejal, ker se mi je cela zgodba zdela le prečista legenda.
Vi ste mladi, Vi vsi, ves mladi svet ja skvarjen, pokvarili so Vas tam po mestih, če tam ne čisto pa v Vaših črnih šolah. Vam ni več resnica to, kar govore stari, nezaupni ste, ko divjad v loži! Ce pride pa pravi, da Vam zmeša Vaše mlade neizkušene glave, Vas vse polovi kot neumne kaline. Prišla bodo leta in z njimi čas, ko boste tudi Vi verjeli tole mojo pove-st!«
Užaljen, prnv na VrhniČana me je spomnil, jo odšel v hišo. pa kmalu je prišel spet na prosto, odpravljal sem se, da mi je voščil Veselo Alelujo, 'zakaj ščinkavci so že peli in vrba je bila mužev-na, bila je pomlad — oni lepi čas pred Veliko noii°-	Jože Herlort
Za odpuščene železničarje
Ljubljana, 25. marca.
Na podlagi poročila v »Službenih novinah« je bilo v ljubljanskem ravnateljstvu reduciranih 341 m.stavljencev in delavcev; v seh ravnateljstvih pa 797. Na 1000 klm proge je bilo v Belgradu reduciranih 59 nastavljencev, v Zagrebu 67. v Sarajevu 17, v Subotiei 48, v Ljubljani pa 296. Vrh tega je bilo v Ljubljani reduciranih doslej nad 400 delavcev.
Ravnateljstvo v Ljubljani je na podlagi posredovanj v Ljubljani in Belgradu odredilo revizijo vseh redukiij, tako da botlo nekateri reducirani zopet sprejeti na delo; najprvo definitivni nastavljenci in pn poročeni dnevničarji z družinami. Sprejemali jih bodo postopno. Gotovo je, da bodo spre-
jeti nazaj vsi strojniki (strojnega oddelka) 34 po številu.
Danes je bila pri ravnateljstvu deputacija železničarjev. G. ravnatelj Burko je depulacijo prijazno sprejel in povedal, da bo 28 t. m. posebna komisija pod njegovim predsedstvom pregledala vse redukcije, da ugotovi, ali in katera je bila izvršena prenagljeno. Izrazil je tudi prepričanje, da redukcije v taki meri, kakor so bile prvotno izvršene ,ne bodo potrebne.
Od posebne strani smo še naprošeni objaviti sledeče: Vsi reduciranci naj takoj pošljejo »ajništvu socialnega odseka narodne skupščine v Belgrad potrdilo občinskega in davčnega urada o premoženjskem stanju in od župnega ur«da družinski list. To bo v v pora bo gen. ravnateljstvu.
Elektrifikacija Gorenjske napredure
Ljubljana, 25. marca.
Na velenjski vod so bili dne 21. marca priključeni kraji Nasovče in Breg pri Komendi; 24. marca vasi Smlednik, Ilraše, Valpurga. Hrastje in Pre-bačevo in dne 25. marca vas Podgorje pri Kamniku.
Dne 22. marca je bil komisijski ogied med vasmi Visoko in Zalog za dn..^iovod, ki naj bi zvezal velenjsko omrežje z završniškim.
Smlednik.
Na veliki četrtek so Kranjske deželne elektrarno priključile k daljnovodu na Črnučah daljnovod, ki pelje čez Vodice in Smlednik do Hra-st.ia v šenčurski fari Gospodarska kriza je delo sicer v toliko zavrla, da je prišel ta del proge pod napetost šele za veliko noč. ko so ljudje pričakovali, da posveti luč že za božične praznike lanskega leta
Kakor da bi bila začrtana z ravnilom, gre proga ob cesti Kamnik—Škofja Loka do Smlednika, tu zavije proti Kranju, zaenkrat do Hrast ja, vključivši Voglje. Kakor male vile sp belijo trans-formalorji v vaseh HraŠe. Moše, Trboje, Voglje in Hrastje. Napetost toka znaša v teh postajah 20.000 voltov. V začetku so računali, da ho v ilrastju in Vogljah približno polovica takoj rabila električni tok, danes ga rabijo razen par, vsi. V Smledniku so računali na 1000 žarnic, še preden so dobili tok so jih Inštalirali 600. drugi nestrpno pričakujem. Gorenjci so spoznali, da ni elektrika rentabilna lo zn volil %o industrijo, instalaterji izvršujejo pri vsakem količkaj večjem kmetu priključek za njegov mo!oi\ Mladina se je porazgubila po tovarnah. izkupiček za prodano blego je vedno manjši in zalo vsak premišljuje, kako bi stroške znižal In če ne bomo imeli mi dobička, bodo lažje dihali otroci, ki bodo pozabili na stroške, ki jih imamo pri inštalaciji. Huda je za denar, a nikjer ne bo tako dobro naložen kakor v Izboljšanem
gospodarstvu, mi je dejal mož, krepka gorenjska korenina. Gorenjec si je to izboljšanje preskrbel z lastnimi sredstvi s pomočjo svojih zadrug, ki so priskočila na pomoč, da so stvar izpeljali. Zadruge so sle na roko tudi tistim, ki sami niso njihovi člani. Saj je znano, da so prispevali občani krajev med Črnučami in Kr/mjem za daljnovod 2.200.000 dinarjev. Kako globoko je pojmovanje samouprave pri Gorenjcih! Ko so tudi druge elektrarne stavile svoje ponudbe in ko so se vršila učena piereka-nja, so ljudje odločili: Ta je banovinska. ta je naša in zadevo so končali. Trije vrli zadrugarji gg. Rrodar, Burger in Štrcin so v veliki meri pomagali izpeljali ta velikopotezni načrt.
Kdo bo Mel vsa pota od tistega trenutka, ko so šli na Završnico, da izprosijo od ravnateljstva Kranjskih deželnih elektraren, da podaljša progo vsaj čez Hraslje do Smlednika. Pokazalo se jre, da Je ta načrt neizvedljiv, delali so načrt za načrtom, pridobivali ljudi za te načrte, treba je bilo navduševanja. da zadeva ni zaspala. Danes je vse izpeljano in najlepše plrrilo jim je, da so stvar izpeljali. Zahvalo pa zaslužijo tudi Kranjske deželne elektrarne s svojim ravnateljem ing. Miklav-cem, tehničnim vodjo ing. Pokornom. ki se nista bala ne polov ne sitnosti, da sta ljudem strokovno 6ve'ovala. Upamo, da se bo la važen korak h gospodarskemu napredku pokazal tudi v iej smeri, da bo prelepa okolica Kranja s svojipii borovimi gozdovi, s krasnimi lovišči, z bistro Savo, z ljubeznivim ljudstvom privabila iz mesta vsako teto novih letoviščarjev, katere vabijo ljubki in čisti domovi ob belih cestah. Saj so prihajale že sedaj ljubljanske družine iskat zdravja in veselja v to z belimi smežnikl in zelenimi gozdovi obrobljene vasi. Kakor smo poučeni bo v par mesecih izpeljana zadnja etapa tega načrta, da prildjučiio na ta daljnovod še vasi Mavčiče in Pirniče pod Šmarno goro, kjer bodo letos Ljubljančani postavili do 6 novih letnih domov.
Ljubljana
Velikonočne procesije
Pri uršulinkah ob 3 popoldne zornice, okrog pol 4 procesija, ki gre po Kongresnem trgu.
V	stolnici se obhaja Vstajenje danes popoldne. Ob 4 slovesne velikonočne jutranjice, okrog polpe-tih procesija v sledečem redu: rdeče bandero. moški, stolne Marijine kongregacije, belo bandero Naše Ljube Gospe, ženske s prižganimi svečami, vojaška godba, prva četa vojske, akademiki, trgovska zbornica, poštni uradniki, tinančni uradniki, gimnazije, sodni uradniki, mestno načelstvo in svetovalci. univerza — duhovščina z Najsvetejšim — ban in podban, divizijonar, banska uprava in častniški zbor. druga Četa vojske. — Po procesiji zahvalna pesem, Uaduj se Kraljica in blagoslov. — Procesija gre le ob lepem vremenu. Stanovalci Pred škofijo ;n na Mestnem trgu naj blagovolijo razsvetliti okna.
V	Trnovem ob pol 5 zornice, okrog Iričetrt na 5 proccsija, ki gre po Karuuovi, Trnovski, Zeljni-ski in Cerkveni ulici čez most v Rečno ulico, po Kladezni in Krakovski ulici ler po Emonski cesti nazaj v cerkev.
Pri Sv. Petru ob pol 6 zornice, ob 6 proccsija po Sv. Petra ces(i, Škof ji ulici, Prisojni in Jegličevi ulici ter Zaloški cesti nazaj v cerkev.
Pri frančiškanih ob 6 molitve, ob četrt na 7 procesija, ki gre čez Marijin trg, po Prešernovi in Selenburgovi ulici na Kongresni trg ter skozi Wol-fovo ulico nazaj v cerkev. Pri procesiji bodo nastopili križarji in sestrice sv. Klare s svojim novim praporom, za katerega je izdelal načrt arh. inž. Ivan Pengov.
Sv. .'.akoh. Ob pol 2 popoldne v cerkvi sv. Flo-rijana blagoslov jedi!, dalje vsake pol ure do o, hnli na Rakovniku ob 3. Ob 6 zornice, ob pol 7 procesija.
Pri Sv. Jožefu ob pol 8 zvečer procesija.
Križanke. Ob pol 8 zvečeT molitve, okrog 8 procesija po Napoleonovem trgu, Emonski in Coj-zovi cesti, po Bregu in Križevniški ulici nazaj v eerkev.
Pri Jeznsovein Srcu v nedeljo zjutraj ob 4 procesija po Slomškovi, Kolodvorski in Komeuskcsa ulici, po Vidovdanski cesti mimo Hiralnice sv. Jožefa nazaj v cerkev.
V	tfiški v nedeljo zjutraj ob 5.15 molitve, ob 6.30 procesija.
Pri Sv. Krištofu v nedeljo zjutraj ob pol 7 procesija, ki gre iz cerkve po Dunajski cesti, Einsple-lerjevi, Pleteršnikovi in Livarski ulici nazaj v serkev.
	" 2333
	Pomladne novosti
	za dame in gospode nudi
	Dmgo Oorap & Co. Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 16 I.
Zato se dogaja, da prinese s svojega slikarskega izleta nazaj prazno platno. Turobnih motivov in mrkih osvetljenj ne slika. Njegov namen je človeško dušo umiriti, oveseliti in blažiti ob lepoti božje narave. Delo, ki ga je Jama že dozdaj izvršil, je veliko in je pesem slikarja o lepoti naše zemlje. Serija slik s Plitvičnih jezer s kresnimi slapovi in kaskadami bi morala priti v celoti v kako umetnostno galerijo. Prav tako slika črede krav v Kul-pi, ki je piece de rčsistance krasnega opoldanskega pleinaira.
Želim iz srca, da bi Jami ne bilo treba večine svojih slik spravljati v depoje. Naj prideio oni, ki poznajo, hvala Bogu, sedanjo gospodarsko krizo morda le iz sugestivne ideologije česovnih razmer in se oddolže umetniku. Saj njegove slike niso enodnevnice, ki jih obesiš na steno predsobe, da bi jih pozneje ie redkokrat pogledal.
Jamova razstava bo še nekaj časa odprta, potem pa bo šlo več slik na razstavo v Belgrad.
J. D.
KINO KOPEL) EVO Telaf.31-62
Na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob >/2 4, «/2 6 in 8
največji alpski vojni film
PLANINE V PLAMENIH
LUIS TRE N KER Vstopnina: Din 8, 6, 5 in 4. Galerija Din 10
REVMATIČNE BOLEČINE
morete taustaolti
Neglede nalo. so 11 bolečine v mišicah ali v členkih, SLOAN-OV LINIMENT jih bo odpravil. Brez utiranja — takoj prodre, greje in umiri. Ne trpile — Imejte vedno sieklenlco pri roki.
Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatismu, iSiasu, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam diatorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah.
Dobiua se o oseh LEKARNAH In DROOERIJAH
SLOAN-ov L1NIMENT
odpravi bolečine
• Odobrenood Ministrstva socijalne politike in narodnega idrav]«
Sanitetsko odelenje z reSen,etn S br. 449.' od 15. marca 1»32.«
Razstava slik Matije Jame
Tiho in skromno, kakor je on sam v življenju tih in skromen, je naš najboljši pokrajinar, slikar Matija Jama otvoril na tiho nedeljo, dne 13. t. m. v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih •lik In s tem povabil ljubitelje umetnosti in občinstvo sploh: Tukaj sem spet, in tak sem; pridite me pogledat.
Matija Jama je letos, dne 4. januarja prav na tihem praznoval svojo šestdesetletnieo. Ni bilo zunanjih »luvnosti, tudi časopisje, kolikor vem, mu ni posvetilo daljših člankov. Tako je po mojem mnenju prav. Kaj bi pisali o možu, ki je še sredi dela ves mladeniško navdušen, rekel bi, prezgodnje nekrologe. Taki članki pač slavljenca opozore, da je solne« življenja ie davno prekoračilo opoldansko višino, in imajo le to dobro, da ob smrti dolifcnikov, ko je res treba pisati posmrtnlco, ni treba šele zbirali podatkov, ampak vzameš v roke časnik, pa napišeš v drugo in tretje, kar je bilo že napisano ob raznih starostnih jubilejih.
Da je Jama v svojem delu še mladeniško čil, kaže tudi njegova sedanja razstava, ki obsega 98 slik, izvečine iz najnovejšega časa in povečini pokrajinskih slik. Nekoliko je portretov in žanrskih študij.
Vstopivšega v razstavo te na prvi mah objame življenje in radost barv, pa naj gledaš zimske pokrajine (kat. št. 13, 14, 16, 18, 83) ali bujne pomladne slike (kat. št. 2, 3, 5, 6) ali nasičeno sočno zelenja poletja (kat št. 8. 99, ali žareče barve na tintah bogate jeseni (kat. št 6, 7, 24, 30). Vmes pa na drugih slikah te zanima cela lestvica nijans posameznih dob življenja narave in pokrajine od ranega jutra do tople noči (kat. št. 8, 16, 17). Gledaš to slike in uživaš, pa ne veš, katero bi bolj vzljubil. Pri Jamovih slikah moreš doumoti, v čem je prava umetnost modernega pokrajinskega slikanja. Cim dalje motriš njegove slike, tem bolj se ti prikupijo, vedno bogatejše se ti zdč in vedno odkrivaš novih lepot v njih. Zato te zopet in zopet vleče k posameznim slikam.
V naravi lahko ločimo dve vrsti pokrajin. So pokrajine, ki že po svoji strukturi, n. pr. po mogočnosti in veličastvu (Julijske Alpe), po idiličnosti (Bled), po miru (Ljubljansko barje) itd. vzbujajo trajno pozornost, ali nas po čarobni osvetljavi zajamejo. In so pokrajine, ki na prvi pogled ne kažejo nič posebnega, pa jih vendar vešče oko slikarja ožari z lejioto hi mikavnostjo. Te poslednje pokrajine je namreč treba gledati skozi prizmo temperamenta. Jama se loteva obeh vrst pokrajin (Julijske alpe, Karavanke, Bled, hrasti po zimi, jelov gozd) in gleda prvo in drugo vrsto s sijajnim temperamentom.
Jama jc izšel iz impresijonizma. To je znano Toda nikjer se pri dovršenih delih ni dal ujeti od napak te struje. Čeprav ima namen obdelati v sliki svetlobo in barvo, ne zabriše zlepa linije in kontur. dasi rad slika v masah, iz katerih pa sijejo vsi potrebni detajli. Jama se niti od daleč ne du primerjati n. pr. z ultrn-lmpresionistom »Anstreicher-jemc Liebermannom. Kako se zna Jama uživljnti v svoje izbrane motive! Zanimivo je gledati, ako ostaneš neopažen, Jamo, ko išče in izbira motive za svoje slikel Kako je vase zatopljen! On tudi nikdar ne slika, ako ni duševno miren in vesel.
Kai bo danes?
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Jakopičev paviljon: Razstava slik Matije Jame.
KAJ BO JUTRI?
Drama: Ob 15: »Vest«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Kar hočete«. Premijera. Izven.
Opera: Ob 15: »Viktorija in njen huzar.« Izven. Znižane cene. — Ob iO: »Aida.« Izven. Znižane cene.
Kino Kodeljevo: ob pol 4, pol 6 in ob 8, »Planine v plamenih«,
KAJ BO V PONEDELJEK?
Drama: Ob 15: »Trije vaški svetniki«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Kar hočete.« Izven.
Opera: Ob 15: »Seviljski brivec.« Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Trije mušketirji.« Izven. Znižane cene.
Union, bela dvorana: Predavanje g. Vence-slava Winklerja: »Razvoj učiteljske duhovne orientacije«.
Kino Kodeljevo: ob pol 4, pol 6 in ob 8. »Planine v plamenih«.
Nočno lekarniko službo Imajo leksr e: V soboto in nedeljo: dr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10: v ponedeljek: mr. Trn-koczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20: v torek: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bohinec ded., Rimska cesta 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41.
Velikonočni pirhi!
Od danes dalje točimo or g;nalna, pristna, izt orna vina
GROFA HERBERSTEINA KNEZOilKOFA KARLINA GROF.^ MERANA KNEZA WIND SCHGRAETZA čret ulico pn litru Din 4'— oenejel
automat-buffet »Baj-Dam«
na JUeiisaittrovi c. K, palača ,Vihtoria',fel. Z308
© V stolnici jutri ob pol 10 slavnostna škofova pridiga, ob 10 pontifikalna škofova sv. maša, po maši papežev blagoslov. — Popoldne ob tričetrt na tri potresna procesija k rv. Jožefu. Ob lepem vremenu s sv. Rešnjim Telesom. Stanovalce hiš, mimo katerih bo šla procesija, prosimo, da ruz-svetle okna.
0 Nova maša v Križankah. Velikonočni ponedeljek, dne 28. marca, bo daroval v križanski cerkvi prvo sv. mašo redovni novomašnik g. Jožef Šavora, O. T. Ob desetih po vhodu v cerkev bo pridiga, nato slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo.
0 Okoli 500 ilružin olidarovattih. Ta teden je mestni socialni urad res prestal velik naval prosilcev, zlasti družinskih mater, ki so hotele podporo za svoje družine za praznike. Socialni urad je dal le dni okoli 400 družinam nakaznice zn živila v vrednosti 35 do 50 Din, za 3—5 kg moke in eno kilo sladkorja. Podpora je sicer malenkostna, ker socialni urad nima več sredstev — skupno je nakazal živil za približno 15.C00 Din — vendar nekaj je pa le in mnoga družina je bila za praznike rešena vsaj lakote. Izkazali pa so sc tudi trgovci, pri katerih revne stranke dvigajo s temi nakaznicami živila. Odpovedali so se vsakemu dobičku, da še več, sami so iz svojega, videč to obupno revščino, dali približno sto družinam enako količino živil. Tako je samo s te strani dobilo okoli 500 družin majhno podporo za praznike.
0 Ker je za film »Planine v plamenih«, katerega predvaja te dni kino Kodeljevo, zanimanje izredno veliko, si vstopnice pravočasno rezervirajte. — Film Ben Hur pride v kino Kodeljevo 15. aprila.
© Trije vlomi v 21 urah. Kriminaliteta je pričela zadnje dni zopet dvigati svoje delovanje. Ne pomaga, če policija še toliko vlomilcev in drugih zločincev zapre in jih spravi pred sodišče, nili številne racije ne pomagajo dosti, ko se pa iz bede in brezposelnosti vedno pojavljajo novi zločinci. Kakor v znsniah rekordni raciji v torek in sredo
so se takoj 24 ur potem pripetili v Ljubljani kar trije večji vlomi. Največji vlom je bil izvršen v noči na včeraj v trgovino trgovca s kolesi, moto-cikli in avtomobili, Ivana Šlibarja v Kolizeju na Grsposvetski cesti. Vlomilci so splezali zadaj za trgovino nn streho garaže, tam razbili okno in se skozenj splazili v trgovino. Najprej so seveda pričeli iskali, kje bi dobili kakšen denar. Spravili eo se torej na ročno blagajno, v kuteri pa ni bilo več denarja ko 26 Din. Iz trgovine so nato odprli vrata ler odnesli v noč tri kolesa, dva znamke »Ramscs«, eno rdeče, drugo pa zeleno pleskano, in eno kolo znamke »Peugeot«, črno pleskano; dalje so odnesli 23 žnrnic za avto, razne dele za kolesa in škat-ljo znamk za kolrsa »Peugeot«, ki jih bodo najbrž zlorabljali, da bodo na druga ukradena koksa pritrjevali te znamke in jih potem lažje prodajali. Tvrdka trpi okoli 8000 Din škode. — Drugi vlom je bil izvršen v četrtek popoldne v stanovanje top-ničarskega porotnika Kruncslava Dogana v Ple-teršnikovi ulici 25. Vlomilec je vdrl v to stanovanje v času med 12 in 14. Odnesel je lep radijski aparat, vreden 2900 Din, 250 Din vreden zlat prstan, dolg usnjat kovčeg, vreoen 450 Din in službeni revolver. Dogan trpi skupno 4250 Din škode. — Tretji vlom je bil Izvršen v četrtek popoldne in sicer v Zalokarjevo stanovanje na Dunajski cesti 37. Vlomilec je tudi tam odnesel več različnih stvari v znatni vrednosti.
Citai, ako rad aiivai čokolado t
»Mlekita«, »Kavita«, »Maslita« in »Grenkita« so nove čokoladne »pecijalitete tovarne »Mirim«.
»Kavita« ima izrazit okus fine kolonijalne k >ve. Uživajo jo radi oni, ki ljubijo fin kavin vonj in okus.
»Mlekita« je čokolada z obilno primesjo tolstega mleka, nedoseženega okusi, zelo tečna in redilna. Priljubljena je zlasti pri nežnem spolu in pri otrocih.
»Gronkita«. Po nji segajo radi oni, ki ne marajo pTesladkih sladčic.
»Maslita« jo običajna dezertna čokolada z vani-tljevim vonjem.
Zapomnimo si končnico »Ita«, da bomo o potrebi lahko zahtevali čokolado, ki nam prija. Ne zahtevajmo tedaj več le čokolade, ampak »Kavito«, »Mlekito«, »Grenkito» ali »Maslito«.
Cene oblačilom
padafo dalfe!
Najnižje cene ob res finem bingu so pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Atelje i/gotavlja mo strsko in po meri obleke, površnike trene conle sukn Iče itd.
© Kdo je oropanec? Redki so slučaji v kriml-nalisliki, da imajo oblasti roparje, ne vedo pa, ' kdo je oropanec. Tak zapleten slučaj zaposluje sedaj skoraj mesec dni ljubljansko policijo. Poročali smo že, da je ljubljanska policija odkrila rop. ki so ga konec februarja izvršili trije mladeniči na Sv. Petra nasipu. Roparje je policija imela kaj hitro in tudi njihov plen, lepo srebrno uro »Ross-! kopp« z zlatimi kazalci in rimskimi številkami, toda brez sekundnega kazalca. Težava pa je nastala, ko je hotela vedeti policija, kdo je oropani. Le toliko vedo mladi roparji povedati, du je to neki kmet, ki je govoril narečje ljubljanske okolice. Policija se je sedaj obrnila na podeželsko orožništvo, naj ono poizveduje, kdo bi bil ta oropani kmet.
© Srajce, kravate, naramnice in iepne robce kupite dobro in ugodno pri Šterk nasl. Karniinik, tSnri trg 18.
0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica St. 8._
V vinotofu palače „Gra!ike", Masarykova c. 14, se točijo prvovrstna domača vina po najnižjih cenah Za Velikonočne praznike L ftriČkJ znaten popust. Se priporočani i\» D1 lolvl
2453 raznih kakovosti, v najnovejših barvah in oblikah, zadnje modne novosti, ter športne klobuke in čepice, dobite v lepi izbiri po nizkih cenah pri
MIRKO BOGATAJ
SPECIJALNA TRGOVINA KLOBUKOV LJUBLJANA II STARI TRG 14
Sprejemajo se popravilal Solidna postrežbal
KLOBUKE
Obleke, površnike, trenchcoate etc. izdeluje najsolidneje in najceneje
K. PIKNIK Tavčarjeva ulica 8 Priznano fino angleško blago
W	0 1 IVI
Leseni hrizi
Nov »Slovencev" roman
Vse fronte so bile pekel!
Tudi francoska fronta je bila pekell
Kdor je doživel in preživel la pekel, je srečen, če ni ostal duševno ali telesno pohabljen.
Spomin na pekel nam po 15 letih ni več pekel. Kdor ga ni okusil, posluša pripovedovanje teh spominov z grozo malega otroka, ki ga je straih, da trepeče, a bi vseeno rad Se poslušal.
Tako napeto je svoje spomine iz pekla francoske fronte v Argonih popisal R o i a n d D o r g e 1 č s. To ni spomin živega. Ta roman je spomin na tisoče mrtvih, ki spe pod lesenimi križi. Ti mladi in veseli ljudje od včeraj, so danes mrtvi, jutri pa že snivajo pod blatno rušo, ki jo krasi leseni križ.
In teh lesenih križev je na tisoče, v nedogled gre njihova vrsta.
Čudovit je ta romani
Njegovi ljudje so resnični ljudje, dostikrat živine, a nikdar jim v prsih docela ne zamre žarek, ki lije iz nadnaravnega sveta. Govore raskav, kosmat jezik, a kdo bi v jarkih in rovih in hlevih, kjer so se dejansko pogrezali ▼ blatu, kjer so jih žrle uši in so morali uživati ogabno hrano, kjer je vse življenje bilo ena sama nepopisna surovost in krutost, kakor je ni poznal jamski človek — kdo bi v takih razmerah pričakoval izbrano govorico?
Pisatelj sam ji je napisal ob sklepu naslednje besede:
»BiH so lepi časi...
Mislim na tisoče lesenih križev, ki stoje t vrstah ob prašnih cestah, kakor bi čakali na premeno po živih, ki pa vendar nikdar ne bo obudila mrtvih...
Koliko križev, ki sem jih bil zasadil, še stoji?
Moji mrtveci, moji ubogi mrtveci, seda| sc začenja vaše trpljenje, ko nimate več križev, ki bi vas čuvali, nobenih src, na katera bi se stisnili.
Bili ste tako mladi, tako polni zaupanja, tako močni, tovariši, o ne, ne bi bili smeli umreti... V blatu premene, pod rušečim bremenom vašega robolništva, celo ko ste zrli smrti r oči — sem videl vaš smeh, nikoli pa vas nisem videl jokati.
Pripovedujoč o vašem dolgem trpljenju, sem se hotel tudi smejati, kakor ste se vi smejali... Bili so lepi časi... Da, navzlic vsemu, bili so lepi časi, saj so vas videli žive. | Smrt tovariša je bila hitro pozabljena, ostali ! smo kljub temu dobre volje; toda spomin na ; mrtve se je v teku časa vedno bolj zajedal v nas kakor jedka kislina.
In sedaj, ko sem na koncu, se skoraj ke-sam, da sem se upal z vašim trpljenjem šaliti; tako mi je, kakor da bi si bil iz lesa vaših križev izrezal piščal.«
Ta čudoviti roman, nafepši vo'ni roman sedanjosti, bo začel prinašati „Sloven*c".
Opozarjamo nanj vse stare bojevnike in vse miade v vojnih grozotah neizkušene)
Novi „Slovencev" roman „Leseni križi"
je dogodek, ki bo vzbudil v srcih vseh nepopisen odmevi
»Leseni križi« so groze in ljubezni poln spomin na
strašno šibo božjo
ki je bičala človeštvo in njegove blodnje v letih strahote 1914—19181

4N

rito
Dnevna kronika
Koledar
Sobota, 26. marca: Velika sobota. Emanuel, mučenee.
Nedelja, 27. marca: Velika noč. Vstajenje Gospodovo. Janez Damaščan, cerkveni učenik; Ru-pert, škof.
Ponedeljek, 28. marca: Janez Kapistran, spo-rnavalcc; Sikst III., papež.
Torek, 29. marca: Ciril, mučenee; Bertold, spoznavalec. Zadnji krajec ob 4.44. Herschel napoveduje mrzlo vreme.
Novi Grobovi
•f Na Krtini pri Dobu je dne 23. t, m. nmrl
Pimat Franc, sin daleč okrog znanega kovača Matije Pirnata. Pokojni France Pirnat je bil ta mesec dopolnil svoje 30. leto. Kovaške obrti se je izučil pri svojem očetu v Krtini. Pred letom dni je absolviral s prav dobrim uspehom drž. podkovsko žolo ter je bil v moravški dolini splošno znan kot eden prvih za pravilno polkovanje konj. Pokojni Pirnat se jc pa izven kovaške delavnice udej^tvo-val tudi na kulturnem polju. Bil je več let član igralnega odbora društvenega doma, pevec cerkvenega pevskega zbora v Dobu. Ob času ko so na-pravljali nove zvonove na našem lepem domačem hribčku na Krtini, se jc on z vso onemo zavzel, da je bilo ja vse v redu. Sedaj so mu v slovo zapeli zvonovi, na katere je tako rad potrkaval. Za vse naj mu bo Bog plačnik Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožaljel
-j- V Zgornji Brezovici pri Doba jo umrla dne 23. t. m. Rozina Pirnat, posestnica. — Blag ji spomin!
-f- Litija. V ljubljanski bolnišnici je vsled zastrupljenja krvi umrl po litijski okolici splošno priljubljeni pleskar Matuška. rodom Čeh, ki je po vojni ostal kar v Sloveniji. Bil je prav dober in priden delavec, dovtipen mož-čudak, ki je rad pripovedoval, da je v sorodu s cesarjem Francem Jožefom. Naj mu bo slovenska zemlja lahka!
Javna zahvala!
Iskreno se zahvaljujem orimarijn dr. Zabknria, tpmalistu za ženske bolezni in g. dr. Šavniku. specialistu za ženske ho ezm ki sta me z uspešno operacijo v sanatonju vLeoniščtu rešua sigurne smrti.
Marija Batiel Osebne vesti
Iz opravno politične službe. Za upravnega
tajnika v 6. skupini pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani je imenovan g. Franc Š i o k ; za upravnega tajnika v 6. skupini pri banski upravi v Ljubljani pa g. dr. B r o 1 i h.
= Diplomiral je na tehniški fakulteti zagrebške univerze za strojnega inženjerja g. Stanko Skok iz Domžal. Mlademu inženirju čestitamo!
= Diplomiral je na juridicni fakulteti gosp. Čupcrla Mirko. Častitamo!
—	Iz učitsiiske službe. Vodstvo osnovne šole r Litiii je po ozdravljenju zopet prevzel g. šolski upravitelj Dra^o Roslohar.
= Poročil 3e je g. poročnik Norbel Wurzhnch Tannenberg z gdč. Mašo Grosrhel, hčerko pokojnega ing. chem. Andreja Oroschla.
—	Sprememba ra peiti. S 1. aorilom t. I. zamenja poštno uradnico v Rušah gdč. Pioi Sinko, ki je podala ostavko na državno službo, gdč. Blazin, rodom iz Sv. Lovrenca na Pohorju, do sedaj v službi na pošti v Mariboru.
- Dr. Zapanc franc
,;e otvoril
otivdmšho pteanio
v TrŽJČU, Glavni trg št. 18 Ostale vesti
—	Redna služba božja na Šmarni gori ob "e-
deljah in praznikih se bo jutri zopet začela. Začetek bo vedno ob 10. Ta služba božia se bo vršila skozi vse leto do pozne jeseni, le ob priv slabem vremenu ie ne bo.
— Publikacije Slovenske Matico izidejo letos že na belo nedeljo. Kdor se želi prijaviti za člana, naj stori to čimprej, kajti letošnji knjižni dar je izredno bogat in zanimiv. V prevodni knjižnici izide prvi del Tolstega »Vojne in miru«. Nadalje izideta knjigi »Zgodovina slovenskega slovstva* in »Zgodovina socialne filozofije«. Knjige, ki obsegajo »kupno preko 60 pol, eo danes gotovo najcenejše knjige na knjižnem trgu. Člani Slovenske Matice plačajo za nje 50 Din, dijaki 40 Din (če naroče skupno), članarina se plačuje lahko tudi v mesečnih obrokih po 10 Din. Novi člani se prijavljajo pri poverjenikih, ali pa osebno v pisarni SM, Kongresni trg 7. Natančni datum, kdaj so prieno knjige razpošiljati ali prejemati, objavi Slovenska Matica šc posebej t časopisih.
—	Bojevniki! Kdaj in kje bo naš letošnji veliki tabor? Zadnji naš občni zbor je z večino skupin določil zopet Brezje. Predlog za Ljubljano jc večina odklonila. Zato se snidemo zopet na Brezjah, in sicer 10. julija t. i. Priprave so v polnem teku, za polovično voznino smo zaprosili. Torej na veselo svidenje, tovariši, 10. julija na Brezjah. — Osrednji odbor bojevnikov.
—	Sv. gora pri Litiji. Na velikonočni ponedeljek bo velik romarski shod. Častilci Marijini in prijatelji narave pridite! Po solnčnih legah je sneg žc skopnel.
—	C-aglova semena dobite pri svojem trgovcu.
—	Na Češkoslovaško! Naš bratski krščansko socialistični delavski pokret v Češkoslovaški republiki proslavi letos 20!etnico Zveze kršč. soc. železniških nameščencev. S to proslavo je združena večja manifestacija celotnega krščanskega delavskega pokreta v Brnu dne 13. do 15. avgusta 1932. Program izlsta: Petek, 12. avgusta: odhod iz Ljubljane (popoldne). Sobo a, 13. avgusta: zjutraj prihod na Dunaj, ogled mesta, popoldne odhod preko Breslave, v Brno pridemo zv.eče% Nedelja, 14. avgusta: jubilejno zborovanje zveze železničarjev. Ponedeljek, 15. avgusta (praznik): ogled mesta, popoldne izlet v Macoho, znamenito podzemsko jamo. Torek, 16. avgusta: izlet v Zlin in ogled tovarne »Bata«, Sreda, 1?. avgusta; VelehrSd, slavna slovanska božja pot. Odhod domov. Vsak udeleženec plačo za vožnjo 3. razreda (deloma brzovlak), hrano in stanovanje 900 Din. Pripravljalni odbor želi zbrati prijave ao 15, aprila. Kdor se prijavi, dobi položnice za pošiljanje denarja. Celo vsoto je plačati do 1. avgusta. Podrobna pojasnila se dobe pri Pripravljalnem odboru za izlet na Ceikoslovaiko L 1932, Ljubljana, Miklošičeva ca-
sta 22-L (pisarna Jugoslovanske strokovne zveze, telefon 22-65).
— Krvav pretep v Trzinu. Naproženi smo, da tozadevno poročilo popravimo v toliko, da je bil poštni uradnik P., ki se ja pripeljal z avtom ob 1 ponoči v Trzin, iz Doba pri Domžalah in ne poštni uradnik iz Domžal.
Čuješ Jo: Velik« noč
hodi od palač do koč in vstajenje v vsej naravi mahom se povsod pojavi. Vrata na stežaj od pri mol 0\na s cvetjem okrasimo! Da popolno bo veselje, izpoiniene slednje želje, m zo s prtom pogrnimo, nanj »Jajnine« postavimo. Vsa družina bo vesela, ko bo v skledi jed duhtela.
— Nov premogokop v Rušah. Že pred leti so se gotovi krogi zanimali za premog, ki so ga baje izsledili v Rušah Saj so našli na več krajih premo-govo sled. Toda takrat se nikdo, ki ima kaj pod palcem, ni za stvar zainteresiral in zaspala je. Ko pa se je naselil v Rušah g. Ravš iz Remšnika, ki ima prostosledne pravice od Remšnika do Ruš in še dalje, je za stvar zainteresiral g. inž. Redarja od družbe »Drauvvall« v Marenbergu, ki ima tudi na Remšniku bakren, grafitni in srebrn rudnik. Sedež družbe je v Kolinu. Ker družba na Remšniku še nima svoje topilnice, je vso nakopano maso rude izvažala v inozemstvo in jo tam topila. S 15. aprilom pa namerava g. inž. Redar po nalogu družbe otvoriti tudi v Jugoslaviji lastno topilnico in v to svrho potrebuje premoga. In te dni je začel kopati izsledeni premog v Rušah. Premog je antracit boljše vrste. Začetki premogo-kopa so seveda neznatni. Trije delavci so začeli z delom. Kopali bodo najprej 50 metrov po ravnem v hrib na Nasipih v Rušah, potem pa 50 metrov v globino. Tam, pravijo, je precej močna žila premoga. Svet, na katerem kopljejo, je last falske graščine, ki pa je sedaj pod agrarno reformo. S časom se ho seveda obrat povečal. Saj že prihodnji teden začno delati v tri šihte po troje delavcev. Bo zopet nekaj zaslužka za revnega — brezposelnetfa delavca. Ko bi le žila premoga ne bila premajhna, da bi se ne splačalo kopatil
—	Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, likotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Eranz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Pranz-Joscf« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Gradnia novega jeza v Kamnika. Iz Kamnika smo prejeli: Jez pod novotrškim mostom fe napravil Kamničanom že dosti preglavic. Pred leti je bil zgrajen brez vsakih načrtov na prav nesreč1 nem kraju. Voda ga je vsako leto močno poškodovala, lani pa skoro popolnoma porušila. Za popravilo je izdala občina okrog 10 PIK) Din, letos pa je jez že zopet skoro napol podrt. Voda ga je izpod-kopala in piloti, ki so bili tri inetre globoko zabiti v dno struge, ne drže več. Tudi na obeh bregovih pod jezom je voda napravila veliko škodo. Jez v taki obliki, kakor je sedaj zgrajen, ne sme ostati. Če bi ga popravili, bi ga voda o prvi poplavi zopet poškodovala. Občina se je po dolgem preudarku odločila, da bo zgradila nov zidan jez v obliki polkroga in zavarovala obe steni. Po načrtih, ki jih je napravila banska uprava in po proračunu bi jez stal 30.efl0 Din. Ker pa je v Kamniku gradbeni materijal polovico cenejši, kakor je pro-računano, ne bo stal jez niti 25.000 Din.
ZDRAVILIŠČE LASSNITZHOEHE, 20 minut" autom od Graza, Avstrija. 555 m nad morjem, obkroženo z lepimi gozdovi. Dober mestni saratorij za živčno in interno bolne (in za dihalne organe), kakor tudi za one, ki so potrebni počitka. Zmerne dnevne pavšalne cene. — Telefon v Grazu 0165. Zdravnik upravnik dr. Miglitz. Pojasnila daje Jugopromet d. d. v Zagrebu. Praška ulica br. 6.
—	Živa baklja. Iz Ptuja poročajo- Dne 22. t. m. je bil 4 letni Anton Hrženiak na posetih pri sosedu ter se je igral pri zakurjenem kotlu. Pri tem je prišel prav blizu ognia, da se mu je vnela obleka, Iz strahu je otrok zbežal proti domu, kar ja razvoj plamena seveda še pospešilo. Do domačega praga je ubogo dete prihitelo že vse zavito v žgoče plamene, podobno živi baklji. Strgali so s telesca goreče cunje ler namazali opečeno kožo z oljem, nato pa ga nagloma peljali v ptujsko bolnišnico, toda opekline so bile tako hude, da je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. V groznih bolečinah je otrok kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil Pač strašno svarilo nepazljivim staršem, da bodo imeli skrb-nejše oči za početje niihovih malčkov!
—	Ni vse zlato, kar se sveti Aretiran je bil neki krošnjar iz Konjic, ker je prodajal po Ptuju razne galanterijske predmete iz žolte medi in alpa-ke kot zlate in srebrne. Zahteval je pri tein 20krat-no ceno od dejanske vrednosti ter na ta načim. oškodoval več ljudi. Na policiji so nadalje še ugotovili, dn ga zasleduje ljubljanska policijska oblast.
—	Dva dečka, stara 7 in 4 leta, se oddasta za svoja. Pojasnila daje Dečji dom kraljice Marije, Lipičeva ulica v Ljubljani.
—	Novoizvoljeni odbor krojaške zadruge za laSki okraj s sedežem v Trbovljah je sestavljen sledeče: načelnik Planinec Anton, namestnik Arn-šek Janko, ostali odborniki: Šloser Franc, Grahor-nik Antonija, Arnšek Zvonko, Orožn Franc, Škor-nik Mihael, Pirnat Konrad, preglednika: Medvešek Anton in Peterne! Franc.
—	Na dopust. Iz Trbovelj nam poročajo: Po obratnih pisarnah rudnika je razobešen seznam delavcev, ki so obenem posestniki in bodo poslani za nedoločen čas na dopust. Seznam se je sestavil sporazumno z obratnimi zaupniki, obenem pa so pozvani rudarji-posestniki sami, da se Z';lasiio po svojih pisarnah in izkažejo svoje posestno stanje in družinske razmere, da bo razvidno, v koliko se lahko sami preživljajo od posestva. Prav je, da se seznam še lahko popravi, ker sedaj navedeni niso vsi posestniki.
—	Ogenf, V sredo'popoldne je izbruhnil požar v Trbovljah na tako imenovanih »gredah" pri g. Holešku, pod Terezijo. 1 elefonigno obveščeni gasilci so bili v najkrajšem času na mestu in se jim je kmalu posrečilo ogenj pogasiti, da je zgorela samo baraka, obvarovana pa je bila hiša in hlev. Kolikor *e je moglo ugotoviti, je ogenj nastal od žarečega pepela, ki ga nosijo stranke na ametiič« za hlevom.
Na spomladi zboli največ V,udi!
Zakaj ?
Proti koncu zime ter v pričetku spomladi pridejo posebno do izraza škodljivi učinki pomanjkanja solnca in neprimerne hrane tako, da celo zdravi ljudje občutijo tako zvano pomladansko utrujenost«. Pri večini ljudi pa so posledice lahko opasnejše, kajti njihova odporna sila proti bolezenskim sirupom je tako oslabelo, da jim ne more
prožiti zadostne obrambe. Pojavijo se razne bolezni, dostikrat dolgotrajne in celo življenju opašite. Zato je neobhodno potrebno za vsakogar, da čim preje očisti svoje telo bolezenskih strupov, kar doseže edinole z redno in dobro prebavo. Ako hočete to doseči, tedaj pijte redno vsak dan dva do tri kozarce RADENSKE ZDRAVILNE VODE.
»KARITAS«, posmrtninski oddelek Vzajemne zavarovalnice goji popolnoma varno posmrtnlnsko zavarovanje in nudi svojim zavarovancem sledeče ugodnosti: 1. stalno enaki mesečni prispevki; 2. vplačani denar po 3 letih plačevanja ni izgubljen, če se preneha plačevati; 3. po treh letih je mogoče dobili posojilo na polico; 4. dvojna posmrt-nina v slučaju nezgodne smrti; 5. brezplačno so-zavarovanje otrok; 0. sprejemnimi znaša samo Din 10.—. — Prospekt dobite pri: »KARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavorvalnice.
— V misijonske svrhe bi potrebovali naslednje letnike »Bogoljuba«; 1904, 1905, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914. V slučaju, da jih kdo ima, |e najvljudneje naprošen, naj jih blagovoli oddati v Ljubljani pri gg. lazaristih, ali pa tudi v misijo-nišču v Grobljah. Prisrčen Bog plačaj, kdor bi jih mogel vtrpeti in darovati.
— Najlepša knjiga na letošnjem velikonočnem knjižnem trgu so Ivana Cankarja Zbrani spisi XIII. zvezek. To je v dosedanji vrsti zbranih spisov po vsebini najlepši tekst. Prinaša izrazito socialno knjigo »Za križem« in »Kurenta«, čudovito pesem o usodi našega naroda. Iz globoke bolečine vre zmagujoča vera v vstvarjenje in zn njo himna treh sonetov, oznanjujoča pesnikovo lastno odrešenje: »Vstanite vriskajoči in pojoči: pozdravljena nebeška glorija!« Zaradi enotnosti cele knjige, širiko-poteznega uvoda in opomb urednika spisov Iz. Cankarja zasluži ta knjiga največjo pozornost. Založila jo je »Nova založba« v Ljubljani.
—	Avtomobiliste, motocikliste in vse one, ki imajo opravka s te vrste vozili, opozarjamo na inž. Štolfa: Šofer in samovozač. Je to priročna knjiga o konstrukciji, delovanju motorjev, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Ljubljana 1928, vezano 140 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ker je danes avtomobil že najpopularnejše, najhitrejše in skoro najcenejše prometno sredstvo za vse sloje, je nujno potrebno, da posvečajo javni kot zasebni krogi strokovni izobrazbi šoferjev večjo pozornost. S tem, da je oblast predpisala obvezen šoferski izpit, se je že marsikatera težka nesreča preprečila. Knjiga opisuje v lahko razumljivi obliki vse ono, kar mora vedeti o avtomobilu in njegovih sestavnih delih vsak šofer, samovozač, lastnik ali pripravnik za samostojno vodstvo. Že po vsebini razvidimo, da je delo strokov-njašlco. Jako važno za vsakega vozača je dodatek, ki govori o cestnopolicijskem redu, razlaga slovensko tehnično terminologijo; poseben zvezek pa obsega vse slike sestavnih delov. Za one, ki bodo delali šoferski izpit, pa je knjiga nujno potrebna.
—	Prava metoda uspešnega negovanja lepote počiva na vporabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin, ki medicinski učinkujejo, kot so to: Fellerjeva Elsa-pomacla za zaščito kože in Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din), pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134. Savska banovina.
—	Zastonj nepotrebne marnje, ker vse zavisi samo od načina nakupa in truda, j<ako bom postregel svoje številne odjemalce. Glavno je, da odjemalci najdejo moje predmete kot jako poceni in dobre. Skrbel bom, da bom še cenejši, ako bo le mogoče in da bom imel le dobro blago v korist kupcev. Trgovski dom Stermecki.
—	Novo knjigo »Otrok v predšolski dobi«, spisal dr. Dragaš, se dobi v vseh knjigarnah po zmerni ceni.
—	Plzenjsko pivo »Prazdroj« točijo 25. marca 1932 restavracije Union, Slon, Činkole — original steklenice kavarne Zvezda, Emona, Bellevue in večje delikatesne trgovine.
Togal tablete
Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst dosežete dober uspeh s Togal tabletami. Po strokovnjaških izjavah mnogih lekarnarjev, med katerimi je mnogo priznanih profesorjev, zdravnikov, delujejo Togal tablete hitro in učinkovito. V predpisanih količinah so za srce in ostale organe neškodljive. Vprašajte svojega zdravnika! Poskus Vas bo prepričal. V Vaši apoteki zahtevajte Togal tablete. Ako slučajno niso ua zalogi, se morejo takoj nabaviti.
(Odobreno od Ministrstva Socijalne Politike in Narodnega zdravja, S. br. 1437 od 5. II. 1932.)
—	Vinotoč — Cankarjevo nabrežje 5 (polef franč. mostu), nudi pristna štajerska in dalmatin° ska vina od Din 10.— naprej. Čez ulico Din 1 — ceneje.
—	Sadjarji! Skrajni čas je, da obrizgate sadno drevje z ARBORLN-oin in si lako zasigurate zdrav in najboljši sadni pridelek. Arborin proizvaja »Chemotechnat, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (dvorišče).
—	Brezobrestno posojilo za zidavo in prezidavo, odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup poslopij in zemljišč daje Zagrebška stavbeno-kreditna zadruga. Zastopstvo: Ljubljana, poštni predal n07. Sprejme poverjenike!
—	Prava metoda uspešnega negovania lepoto počiva na vporabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin, ki medicinski učinkujejo kot so to: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din) pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
— Bakrene, ntedene in aluminijaste predme«
izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom
Pogatanfa med TPD sn železnico
Trbovlje, 25. marca.
Pogajanja med prometnim ministrstvom in , Zvezo rudarskih podjetnikov zlasti s TPD Še niso kon&ina. - Podjetniki vztrajajo na svojih cenah, , ministrstvo pa zahteva znižanje cen premočni Delavstvo v Trbovljah in Hrastniku je zelo v*nenilr-I jeno, ker to pomeni zanj novo nevarnost
Zanimiva statistika Pokojninskega
zavoda
Ljubljana, 25. marca.
Predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, g. Vrtovec. je danes dopoldne povabil k sebi poročevalce ljubljanskih dnevnikov ter jim podal zanimiv pregled delovanja Pokojninskega zavoda v zadnjih dveh letih. Pregled delovanja Pokojninskega zavoda nam v neki meri odkriva zanimivo perspektivo na splošno krizo, ki jo preživljamo. Dočim je znano, da je število zavarovancev pri Okrožnem uradu zadnja leta zelo padlo, je pri Pokojninskem zavotlu v letu 1930. celo rastlo. To potnenja, da smatra poslovni svet to krizo za prehoden pojav. Delodajalci so pač v večjem številu odpustili svoje delavstvo, dočim so nameščence po veliki večini obdržali na njihovih mestih. To je znak splošnega optimističnega razpoloženja naših pridobitnikov.
Vseh zavarovancev pri Pokojninskem zavodu je bilo 1. januarja 1031 skupaj 9P29 in sicer obveznih zavarovancev 0525. neobveznih 404. Od teh je odpadlo na ljubljanski del dravske banovine 5231 ali 55% zavarovnncev, na mariborski del pa 2379 ali 25% zavarovancev. Zavarovancev v primorski banovini je bilo 1386 ali 14%, v dtibrovniškem inšpektoratu zetake banovine 429 ali 5% ter v ostalem delu zetske banovine 100 ali 1% zavarovancev. 1. januarja 1932 pa je znašalo število zavarovancev skupaj 10.865 in sicer obveznih »816, neobveznih pa 549 zavarovancev. Dravska banovina je dala v ljubljanskem delu 5391, v mariborskem delu pa 2437 zavarovancev. To pomenja pornst zavarovancev v vsej Sloveniji za 218. Tudi v du-brovniškem inšpektoratu zetske banovine je zra-stlo število zavarovancev na 473, v ostalem delu zetske banovine pa na 146. Edino v Primorski banovini ja število zavarovancev v letu 1981. padlo , od 1380 na 1369, torej zo 17 zavarovancev.
1. marca letos je znašalo število vseh zavaro-i vancev skupaj 10.333, torej je v prvih treh mesecih letošnjega leta padlo za 32 zavarovancev. Ta padec pa dejansko zaznamuje le primorska in zel-ska banovina, ki sta po delih, kolikor jih je prej obsegala Dalmacija, včlanjeni s svojimi privatnimi nameščenci pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. To je znamenje, dn je v Dalmaciji kriza še hujša kakor pri nas V Sloveniji je namreč v prvem letošnjem trimesečju število zavarovancev celo narastlo za 40 zavarovancev.
y svoji jzjavi je g. udaril, da je potemtakem len element. Tudi reduki doslej niso bile tako velik mislilo. Splošno je sicer slabo plačano. Saj znaša leto 1930. po podatkih letno.
Za plačilno zmožnost zanimiva ugotovitev, da vplačilih pri Pok. zav, v
predsednik Vrtovec po-privatni nameščenec sta* ije plač pri nameščencih :e, kakor se je na splošno privatno uradništvo zelo povprečni prejemek za Pok. za v. le 23.036 Din
najfega gospodarstva je
so znašali zaslanki na ljubljanskem delu drav-
sko banovine 1. jan. 1931 Din 535.698.37, 1 p-,, 1932 pa že 881.589.51 Din. Mariborski del banovine je imel 1. jan. 1931 skupaj 138.413.28 Din, 1 jan lelos pa že 488.850.99 Din zaostankov. V primorski banovini (Sj)lit in ostali del bivše Dalmacije) so znašali L jan.1931 vsi zaslanki na premijah skupaj o2<.950.90 Din, letos L jan. pa že 801.894 90 Din.
Pokojninski zavod je v letu 1930. izplačal iz naslovu zavarovalnih dajatev skupaj 7,137.578 90 Din, leta 1931. pa 8,425.151.57 Din. Rente so se to-rej v enem letu dvignile za 1,287,572.67 Din.
Zanimiva je kreditna politiko zavoda. L. 1<>31 so znašali vsi krediti, ki jih je zavod dal v razne
114.49/.963.60 Din. V teli vsotah seveda niso vpo-stevane naložbe pri raznih denarnih zavodih. Samo
l	10(08 J'«"- -"kupuj
Z4,97.02 Din m sicer 18610.239.88 po 8% obres oi meri, ostalih 6,272.457.14 Din pa po 6% obrestni meri Marsikateri privatni nameščenec si je s pomočjo kredita pri Pok. zavoiiu zgradil svoi skromni domek.	'
Zanimiva je statistika članstva po pokrajinah. Name Ljubljana z okolico obsega 34% vsega član-s va pii Pok. zav. Mariborski del naše banovine obsega 25% članstva, vsa Dalmacija pa le 20% članstva. V sami Ljubljani so znašali predpisani prispevki za Pok. zavod v 1. 1931. skupaj 9,194 445 Din. Od tega zneska je bilo vplačanih 8,854.101.33 Din, ostanek 340.343.07 pn je še ua dolgu. Če vzamemo za primerjavo Split, je imel la leta 1931. predpisanih skupaj 1,509.989 Din prispevkov, od katerih je bilo vjilačanih 1,255.665 Din. Zastauek v znesku 314.324 Din znaša skoraj prav toliko, kolikor zastauek Ljubljane in okolice, čeprav so predpisani prispevki v Splitu sedemkrat manjši kakor v Ljubljani.
Še bolj zanimivo je na primer, da 6ta Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka v Ljubljani jmeli sami v letu 1931. predpisanih za 1.099.584 Din prispevkov pri Pok. zav., kateri znesek je "bil popolnoma plačan — ter znaša' presežek plačanih premij mesta Splita samo 156.081 Din več, kakor plačata samo dva slovenska denarna zavoda.
H koncu je povdarjal g. predsednik Vrtovec, da je denur privatnih nameščencev pri Pokojninskem zavodu sigurno in plodonosno naložen ter so kreditna politika zavoda izvaja tako, da imajo od tega koristi vsi sloji, zlasti pa slovenska trgovina in Industrija. Zavod jo s svojimi deli, ki jih je že začel in jih šo namerava izvršiti, pokazal hotenje /a sigurno naložbo denarja svojega članstva, pa drugi atrani pa je s temi deli skušal omejevati brezposelnost, pa podpirati produktivne svrhe narodnega gospodarstva. Premoženje zavoda jc na podlagi ključa pojiolnoma proporčno naloženo po vsoti pokrajinah, ki imajo svoje privatne nameščene« včlanjene pri Pokojninskem zavodu.
□	12 lamatinskih »jogrov«. Na veliki četrtek
je Izvršil prezv. vladika lavantinski obred umivanja nog v stolnici pri sledečih starčkih: Jakob Mahajnc 87 let, Gotfried Deutscher 81 let, Jakob Skofic 82 let, Jakob Uračko 81 let, Janez Karmel 80 lel, Jurij Gorjnp 78 let, Franc Geelman 75 let, Štefan Feigl 71 let, Janez Drovenšek 71 let, Anton Kocbek 72 let, Peter Srebre 71 let iu Alojz Deutscher 08 let. Skupua starost imenovanih »jo-grovt lavantinskih znaša 920 let.
□	Osrednja mlekarska scadrn^a — nujna potreba. V preteklih dneh je napravilo mestno tržno nadzorstvo poskus, da se ugotovi kakovost mleka v živežnih trgovinah in mlekarnah. Poslalo je 55 vzorcev iz raznih prodajaln v preiskavo Higijen-skemu zavodu v Ljubljano. Te dni je sporočil Iligijenski zavod rezultat preiskave, ki je naravnost porazen. 00% poslanih vzorcev ni odgovarjalo v kakovosti. Mleko je bilo ali vodeno, imelo jo premalo maščobe ali je bilo od sumljivih živali, močno onesnaženo — skratka imelo je vse napake. Rezultat tega poskusa dokazuje nujno potrebo centralne mlekarske zadruge, v katero bi kmetje iz okolice oddajali svoje mleko in ki bi po vzorcu 6ličnih mlekarn v drugih mestih oskrbovala prebivalstvo z higijenskim in nepokvarjenim mlekom. Dokler pa ne pride do poslovanja take zadruge, je povsem umestna strogost tržnega nadzorstva, da ne pazi samo na higijeno in pristnost živil, ki se prodajajo na trgu, ampak da kontrolira tudi trgovine in mlekarne ler prepreči nedostatke, kakor jih je spravila na dan preiskava potom Higi-jeuskega zavoda.
Pri vporabi ogledal in brušenega stekla, izvolite se obrniti k Prvi celjski »Kristaliji« tovarna ogledal in brušenega stekla. Popravijo se tudi oslepela in pokvarjena ogledala, po najnižjih cenah. Umetno in 6tavbeno steklarstvo v zalogi vsakovrstne šipe.
□	Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone V. razr. jo bil odlikovan v tukajšnjih družabnih krogih občeznani in priljubljeni g. Roman Pegan.
□	Smuški tečaj na Peci se je pričel na Veliki žetrtek ob lepi udeležbi interesentov iz vseh krajev države. Na Veliki pondeljek se bo vršila z vrha Pece do Uletove koče tekma v smuku. Na oba velikonočna praznika pa bo imel v Uletovi koči predsednik mariborskega Aljaževega kluba dr. Jehart sv. opravilo.
□	Duhaprisolnost rešuje življenja. Nezgoda, ki bi se skoro usodno končala, ee je pripetila v četrtek zvečer na Aleksandrovi cesti pred Irgovino Kopič. Okrog 20 ure je vozil ua kolesu kaznilniški paznik C. R., nasproti pa je nagloma pripeljal osebni avto ter kakih 20 metrov pred kolesarjem ugasnil luči. Kaj je bilo nato vza-ok, da je avto zavozil v kolesarja ali kolesar v avto, to se bo šele dognalo. Nenadoma sta se znašla kolesar in avto skupaj in zadeva bi ee bila najbrže usodno končalo, da ni pokazal kolesar veliko duhaprisoiuost. V trenutku, ko je prišlo do trčenja, se je pognal s kolesa na avtomobil ter obvisel na hladilniku, krčevito sc držeč za svetilke. Tako si je rešil zdravje in morda tudi življenje, dočim je šlo kolo pod avtomobilom na kosce.
□	Banorinska palača se je baš za praznike {znebila lesenega opaža, ki je zakrival doslej pritličje. Sele sedaj 6e vidi, kako ponosna s'avba je to in kako se je nenadoma iapremenila z njo zunanjost križišča Gosposke in Slovenske ulice. Dela na ureditvi pritličnih poslovnih lokalov nagloma napredujejo in tekom prihodnjega meseca je upati, <la bodo popolnoma dokonČau.
□	Obupno dejanje vzrok Dovih nesreč. Nc-znanokam je izginil že pretekli ponedeljek od doma 21 letni trgovski potnik tvrdke Singer Josip Pit-tauer, ki je stanoval v Zagati št. 6. Domači so v silnih skrbeh, ker se je bati, da je izvršil kako nepremišljeno obupno dejanje. Bil je zaročenec mlade frizerke Pavle, ki se jc nedavno v Smetanovi ulici ustrelila. Smrt zaročenke jc mladega moža silno potrla. Mogoče si je v obupu še on končal življenje ter tako sledil zaročenki v smrt. Pogrešani jc visoke postave, ovalnega obraza, oblečen v črno-•ivo obleko ter rjav kratek površnik.
□	Nesreče iz dneva v dan. Od Sv. Lovrenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico 17 letnega dclavca Gašperja Šerarja. Vozil je visokonaložen voz s plohi. Nenadoma pa se je vtrgala ročica in plohi so zagrmeli z vozila. Deblo je zadelo voznika na levo nogo ter mu jo zdrobilo pod kolenom, — Iz Dragotincev pa so spravili v bolnišnico 5 letnega Feliksa Verzela. Dečko si je pri padcu stri levo nogo v kolenu.
□	Jetnik — nobcl gospod. Dne 3. februarja je obsodilo mariborsko sodišče vlomilca Ivana Strasserja na 2 letno robijo in petletni pridržek. Včeraj so odpravili Strasserja pod močnim spremstvom in zvezanega iz jctnišnice v kaznilnico. Ko
pa je prttal sprevod s paznikoma in jetnikom ▼ Sodno ulico, j« itednji nenadoma legel na tla ter ni hotel dalje. Stražniki so ie trudili na vse načine, da ga sprarijo pokoncu, pa j« bilo zastonj. Kmalu se je nagrnila okrog cela množica, ki se je zabavala nad nenavadnim prizorom. Končno »o si pomagali pazniki na ta način, da so poslali v jetnii-nico po toz, s katerim dovažajo kruh, naložili so nanj neposlušnega jetnika in hajdi dalje čez most v kaznilnico, kjer so se zaprla za Strasserjem vrata v svobodo za dolgo dobo 7 let.
□	Poravnavo brez konca. Poravnalno postopanje razglaša mariborsko okrožno sodišče nad imovino trgovca z mešanim blagom Antona Peniča v Slovenski Bistrici. Aktiva masa jo Din 147.680.03, pasiva pa Din 188.256.80. Terjatve je prijaviti do 7. maja okraj, sodišču v SI. Bistrici, poravnalni narok se vrši istotam 12. maja. — Prezadolženec ponuja 50% kvoto — v 12 mesečnih enakih obrokih.
□	Falež sili v smrt. Zdelo se je, da se je Štefan Falež po svojem brezuspešnem poskusu bega dne 15. februarja pomiril ter udal v svojo neizogibno usodo. Premestili so ga iz pritličja v varnejšo celico, na noge je dobil težke verigo in nadzorstvo nad njim so je postrilo. Nenadoma pa je te dni razburilo jetnišnico novo Faleževo dejanje, Ko je mislil, da ga nihče ne nadzoruje, je nagloma razbil šipo na oknu ter si skušal z čre-pinjami prerezati žile na rokah. Zadal si je precej velike rane, vendar je bilo steklo premalo ostro, da bi prerezalo žilo. Pri tem obupnem poskusu ga je presenetila straža iu preprečili so mu, da bi bi! nadaljeval svojo namero. Na smrt obsojeni zločinec je sicer opetovano zatrjeval, da se bo sodil sam po vzorcu pokojnega Mohorka, vendar njegovih besed niso jemali resno. S tem poskusom pa je pokazal, da je v resnici že popolnoma obupal nad svojo usodo ter da je grožnjo s samomorom smatral za resno. Radi tega so sedaj podvojili paž-njo in vrhu tega je dobil tudi na roke verige.
□	Radio v vsako hišo! Vse vrste modernih radio-aparatov, sestavne dele, radio-potrebščine, po nizkih cenah in na obroke nudi Radio Maribor, Glavni trg 1 (Državni most).
□ Oskrbništvo Racerdvor prodaja prvovrstno novo in staro vino od 5—10 litrov čez ulico po 7 Din.
Celje
& čil in krepak s sedmimi križi. Pred kratkim je obhajal 70 letnico rojstva g. kurat Matija Ljubša, v Celju v vseh krogih zuan in radi svoje ljubeznive prijaznosti vsepovsod priljubljen. Gosp. Ljubša je bil svojčas v Gradcu najvnetejši podpornik katoliških akademikov Zarjanov in je tudi prvi častni član omenjenega kat. akad. društva. Deluje pa še vedno tudi na znanstvenem polju; v mariborskem Časopisu za zgodovino in narodopisje je objavil žo veliko temeljitih in znanstveno tehtnih člankov, ki so med slovenskimi zgodovinarji zbudili občo pozornost in zanimanje. Kdo bi mogel slavljencu pripisovati sedmero križev? Mladostno lahak je njegov korak, mladostno prožna in hitra njegova misel. Bog mu daj doživeti še veliko let. Voščilom številnih prijateljev se priključuje tudi uaš list ter vzklika jubilantu krepak: še na mnoga zdrava leta.
Pri vporabi ogledal in brušenega stekla, izvolite se obrniti k Prvj celjski »Kristalijic tovama ogledal iu brušenega stekla. Popravijo se tudi oslepela iu pokvarjena ogledala, po najnižjih cenah. Umetno in stavbeno steklarstvo v zalogi vsakovrstne šipe.
moške po meri, vse številke in fazone ovratniki ter velika izbira samo-1*1 veznic
& Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl 61 letni dninar Janez Robida iz okolice Mozirja. Pokojnikovi duši večni mir in pokoj, njegovim žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje.
& Nesreča dijakn. Včeraj, v petek 25. t. m. je 12 letnemu dijaku Antonu Ferletu iz Svibncga 'pri Radečah doma na stopnicah pred hišo spodrsnilo, da je padel čez stopnice ter si zlomil desno
POMLADNO ZDRAVLJENJE
Pomlad torej prihaja in že se začenjajo odpirati popki. Sedaj je čas misliti nn zdravje, ker kakor sok v stebelcu lako tudi kri prenaša večjo akcijo cirkulacijo, ki zamore dovesti do težjih posledic. Zaradi tega je treba očistiti telo od v njem nakopičenih škodljivih tvarin. Znto izvajajo sedaj spomladi pri nas kot v inozemstvu vsi izobraženi ljudje b Člani svoje rodbine, naj so stari ali mladi, 6—12 tedensko pomladno zdravljenje. V to svrho se poslužujejo našega prirodnega in po vsei. svetu poznanega in prizuanega >PLANINKA<-čaja, ki je pripravljen povečini iz najbolj zdravilnih zelišč, ki rastejo po slovenskih planinah.
Pričnite tudi vi še danes s pomladnim zdravljenjem, toda zahtevajte v lekarnah izrecno pravi
PLANINKA-ČA3-BAHOVEC
ki se ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20— in z napisom izdelovalca:
Lekarna Mr. Ph. L Bahovec-MubSjjana
Gcncr. depot za Avstrijo : Hell. Gelst Apothekc, Wieo L, Operadasa« 16 „ „ „ Madžursko: Mr. Bokor Fcrencz gydgyszertar, Kaposvar „ „ „ Italijo i Farmacla Mzzan, Trie»te
„ „ U. S. a.: Vlado Prcmru, 27 South Main Strt«t South NorwaIk Conn
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
Mislem, de ni stal še u nubenem časopise, de midva iz možem že več ket šternajst dni mula pa-seva in nč na guva-rema. Če je u Radio že kej ud tega puve-du, pa na vem, ke zadne čase Radio sam tekat Se pusluSam, kedr norci špilaja. Ti-steh šlogarju sm pa že tku sita, ket neznbe-leneh ouseneh žgancu. Nej že bo kokr če, iz dedcem je holt zmeri križ, pa jh den kamer čš. On se grdu drži, ke na ve <;a kua. Se-vede jest pa tud. Pa jest mam saj ur-žah, on pa ne.
Lejte, zadnč, kc je šou tku sneg, de b hmal cela Iblana iz Gradam vred zapadu. Pa mraz je tud tku prtisku, de je use škripal. No, sej 9 lohka mislte, de je mogl bt hedu, ke sa že use ta bulše dame začele slamenke nost. Mene je biu že vorak sram, ke «m mogla Se zmeri u tist moj filcast klu-fet na plač hodet in vezite delat. Sej suproga enga držaunga uradnka tudi ni kar tku. Če čluvek tud učas mal pu trebuh piska, tu Se ni ta nar huji. Kua se u trebuh gudi, tu tku nobedn na vid. Ampak na zuni morma pa še useglih neki reprezen-tirat.
No, vite, tekat je začeu jt tud men slamnček pu krof. De b pa muža spraula u ta prava štlmun-ga, de b m kaSn fletn slamenček kupu, sm mu a en večer spohala en fajn šniclček, pa češplu <ompot sm mu nardila zraun, pran kokr dohtar Krekuva meščansko-gespudinska šula u ŠiSk naprej predpisuje.
Mož me je začeu kar debel gledat, ke je za-gledti tak luksus pred saba na miz, ke ponavad večerja kašna kašca al pa tud sam kule Kokr sm glih pr kas.
'Ti, NeSka, kuku je pa tu, de s začela tku šart?« je reku. »A na veS, de iezdali hI gespudar-ska griža razsaja? Ta peruga nam uja, kokr se bere, spet neki obcugal. Država holt nuca gnar za use sorte potrebe. Ki ga čc pa dubit drge, ket pr zaslužk. Bugatini ga znaja skrit. ViS, ti pa tlela z.a šniclne pa čeSple gnar vn mečeš. A ni tu greh!«
»Nč na skrb, šocl. Um že gledala, de uva du konc mesca kok vn pršla. Tala Šniclček m jc mesar šenku, ke sm mu tri fajn kuntSaft prkumen-derala (u resnic sm ga uzela na pul). Ti kar iej, hercpinkerl, pa lih bod.« Prec, ke sm mu rekla »iucl«, se mu je usa ta reč zdela nekam irdehtik.
e
Globoko potrti naznanjamo, da je 25 marca 1.1. v zdravilišču » umrl po dolgem bolehanju naš ljubljeni, dobri oče, stari oče, brat in
Ivan

sen.
veletrgovec. tovarnar in posestnik
Zemeljski ostanki blagega pokojnika bodo prepeljani v Ljubljano in položeni na mrtvaški oder v hiši Emonska cesta 2, odkoder se bo vršil pogreb na velikonočno nedeljo 27. marca ob 4 popoldne v rodbinsko grobnico na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica bo darovana v torek 29. marca ob 8 zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
Ivo, Minka, Elca. Mirko in Milo, otroci; Hanitš Krofta in ing. Vladimir Šubic, zeta; Clary JeSačin, sinaha; Vlasta, Miloš, Tušy, Risto in Eva, vnuki, in ostalo sorodstvo.



Kokr sm izguvarila »hercplnkrl«, ke takeh vesokeh titlnu ni biu ud mene vajen, je pa puložu nož in vilce iz rok in m« praiu: »Kua b pa »pet rada ud mene? Kar purej, pa pust kumedija.«
»Nč, nčl Ti kar jej pa tih bod.«
»Nak, preh ne, de m puveS, kua ta InlcL kompot in herpinkerl pumenja.«
Mene je že začela jeza grabet, ke M m ie fržmagal, de me je pugruntu. »Kua če pumemtl TI snej, men pa slamnček kup, de me na u sram na cest«, sm rekla in mu ubrnila hrbet.
Pr te prič je pa zarežu nad mana: »Baba, a nuriSI Zdela pr teiula mraz in snege pa slamnčekl«
»Nč nkar na rež nad mana. Use ta buli iblanske dame te nosja slamenke, sam jest hodm taka ukul, ket nubena.«
»Prsmoda! Slamnki sa ja za pulet, ke je uru-čina, ne pa za zdej.«
»Pulet nos usaka kuharca slamenk. Zdej }e sajson za slamenkel Pu ush auslogeh jh lohka videš, če čš. VeS, mene ie sram, ke hodm taka ukul. Unkat me je tku pugrel, ke sa dve babnee iz prstam kazale za mana in glih na ušesa sm Se ujela, ke je ena prou zanečliu rekla: .A viš Ku-renčkouka. kuku mošk ja maha iz tista soja Sota na glau, kokr de b bla cela Iblana oena? A tu paše za suproga enga držaunga uradnka?' Ja glih tku je rekla.«
»Nej reče kar če. Ti se ui tku nusila, kokr um jest pugervu. Jest sm gespudar pr hiS.«
»Jest pa gespudina,« sni mu zabrusila u ksiht in zaloputnla urata, de se je kar hiSa putresla. In ud tistga časa se na pugledava več. Pa tud Sniclčka na 11 preh dubu, de um lest meta slauink. Jest mu um te puka/.ala, d« u pounu, kdaj je Ne.'ka hudila u ta nar večem mraz in Se clu na velikanočne prarnke u en sputan filcast klulet pu Iblan, de u usak čleuk prec vidu, de sma me uradnSke suproge že tku na kant, de s za /ima še enga bozga slamenčka na morina špogat.
t?
DUPPING"
Ruski Eau de Cologne, liter po 30 Din, toči Pariumerija UKAN, Mestni trg 11.
Naznanila
Ljubljana
Koncert slovenskih pevskih »liorov Hnhadori
/.upe bo v nedeljo dne 3. ajinla ob 15 v veliki uni-onski dvorani. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni, cene od 80 Din navzdol. Številne prijatelje slovenskega zborovskegu petja o|*)zarjamo na ta koncert.
Služkinje! Občni zbor »Poselske zveze v Ljubljani« bo dne 3. aprila t. I. ob pol 5 popoldne v Alojzijevišču, Poljanska cesta 4 z običajnim dnevnim redom.
Ohfni chor Podpornega društva železniških uslutbencer in upokojencev v Ljubljani, kt je bil
dne 6. marca t. I. predčasno zaključen, se bo vršil ponovilo dne 10. aprila L I. v dvorani Okrožm-ga urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Miklošičeva ccsta 20. Začetek oh 8 zjutraj. Udeleženci samo člani, naj prinesejo članske Izkaznice s seboj.
Odtior.
šišenska prosveta: ob pol 8 vojna dram« iKonee potk.
Fantovski odsek šišenske prosvete ponovi v ponedeljek dne 28. t. m. vojno dramo »Konec poti'.
Občni zbor »Stavbne zadruge Slomškov dom t Ljubljani, r. 1. i o. «.< bo v tornk dne 20. marca ob 9 dopoldne v Unionu. —■ Načelstvo,
Dev. Marija t Poljn. Dramatični odsek prosvetnega društvn igra jutri v nedeljo in ponedeljek ob 4 popoldne Jalnovo dramo »Bratjec. Med predstavo igra domača gudba.
Kamnik. Filmsko predavanje priredi v Gasilnem domu Sadjarska in vrtnarska podružnica v nedeljo, 3. aprila ob desetih doj»oldne. Predava tajnik Kmetijske družbe g. Kafol o zatiranju sadnih škodljivcev. Sadjarji, pridite ln oglejte si zanimiv film. — Vstop prost.
Medvode. Prosvetno društvo v Preski bo v nedeljo drugič ponovilo igro »Mati svetega veselja«. Vstopnina bo zelo znižana: 4, 3 in 2 Din. Zaigrala bo tudi godba Krekove mladine.
Dohova. K. o. Rdečega križa v Dobovi priredi v nedeljo dne 3. aprila in v ponedeljek 4. aprila v tukajšnji šoli čarobno igro v Štirih dejanjih >V Kraljestvu ljubezni in dobrote«.
PfUf
Pri vporabi ogledal In bruSenega stekla, izvo lilo se obrniti k Prrj reljski »Kristalijl« tovarna ogledal in brušenega stekla. Popravijo se tudi oslepela iu pokvarjena ogledala, po najnižjih cenah. Umetno in stavbeno steklarstvo v zalogi vsakovrstne šipe.
Stran 8.
»SLOVENEC«, da« 2«. man« 1981
Stffr. Tt
ivf reze ^orti^^^t^^t tovarna motvoza m vrvarna
■ ....................m	vcdbi po predpisih izredno poceni	GROSUPLJE. — Inserentje, zahtevajte ponudbel
Stan'e Narodne banke
Pravkar objavljeni izkaz Narodne banke za 22. marec izkazuje povečanje podloge in obveznosti, dočim posojila in obtok padajo.
Pedloga je skupno narastla za 12.3 na 1969.5 milj. Din. Od tega je sam zlati zaklad narastel za 2.8 na 1762.4 milj. Din. NaHalje so valute naratle za 0.26 na 1 milj. Din, devize pa za 9.3 na 200.1 milj. Din. Devize pa, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 0.4 na 80.4 milj. Din. Med posojili je eskont narastel za 0.9 na 1923.1 milj. Din, dočim ie lombard padel za 2.7 na 261.35 milj Din. Prejšnji predujmi državi so se povečali za 0.4 na 1802.7 milj. Din.
Med
pasivi se je zmanjšal obtok bankovcev za 52.7 na 4751 milj. Din. Ce likvidacije ob ultimo marca ne bodo znatne, se bo naibrže obtok še nadalje zmanjšal. Med obveznostmi po vidu so državne terjatve narastle za 45.3 na 1,8.2 milj. Din, terjatve drž. gosp. podjetij za 8.3 na 34 milj. Din, dočim so se žiro zmanjkali za 22.1 na 465 milj. Din.
Ribje olje - krm lo za živino
Ribje olje je jetrna maščoba nekaterih ribjih Trst Kot reailno, krepilno iu zdravilno sredstvo je bilo ribje olje v severnih deželah vedno v uporabi. Pri srednjeevropskih narodih se ga pa upošteva šele okoli 300 let.
Sijajni uspehi zdravljenja, ki so se dosegli pri slabotnih, v razvoju z.ostalih otrocih in bolnikih, posebno pa pri jetičnih, so napotili angleške živinorejce, da so se tega sredstva posluževali tudi pri mladi živini, ki nikakor ni mogla uspevati.
Učinek je bil presenetljiv Obolenje kosti, kot ohromelost, otrpnjennst uog. oteklina sklepov in slično so izginila v nekaj dneh pri pokladnnju prvih poreij ribjega olja. Obol-la žival si je hitro opomogla io se razvila v močno in živahno žival. Rast se je očividno pospešila in živali, katerim se je redno pokladnlo ribje olje, so hile proti raznim boleznim mnogo bolj odporno od onih, ki to krmilo nikdar niso prejele.
Velika važnost ribjega olja kot zdravilnega in varnostnega sreistva proti raznim obolelostim pa ne tiči, kakor sedaj vemo, v lahko prebavljivi maščobi, nego v tem, da vsebuje neprimerno mnogo vitaminov.
V	ribjem olju se nahajala namreč ravno dve najvažnejši skupini vitaminov: A in D. Prva skupina posp šuje rast in krepi v vsaki živali se na-hajajočo odporno silo proti raznim obolelostim in kužnim boleznim: druga skupina pa je neobhodno potrebna za razvoj okostja, — zdravi tedaj in preprečuje angleško bolezen mladih ter kostclomnico Btarih živali.
Riba. iz katere eoiuo pridobivamo pravo ribje olje, se hrani z malimi ribami in drugimi morskimi živalmi, katerim služijo za hrano razne zelene alge, ki se v ogromnih množinah nahajajo na površju morja. Ta riba j>a zaniore v nasprotju s se-savci nagromaditi in koncentrirati silne množine vitaminov v maščobi svojih jeter, in nje vrednost je tako velika, da žc nekaj žličk dobrega ribjega olja doseže enak učinek kakor en liter polno-mastnega mleka. Prav ni to dejstvo, ki je za prakso krmljenja tako zelo važno, se živinorejca ne more nikdar dovolj opozarjali.
V	lom torej, da vsebuje ribje olje skoraj neprimerno veiiko nuiozino vitaminov, ki pospešujejo rast, preprečujejo kužne bolerni in povziočajo tvor-bo kosti, moramo spoznati skrivnost vsa pričakovanja nresegajocega učinka ribjega olja kot re-dilno, krepilno in zdravilno sredstvo.
Ribje olje uporabljamo pri kokošjereji odn. pri vseh vrstah perutnine, pri zajčjereji, prav posebno koristno pa je pri mladih teletih in pri prašič jere ji.
Reja kuncev
Kunci so skromne domače živallce in plodne tako, da je ta plodnost že prešla v pregovor. Kdor hoče rediti kune«, mora poleg ljubezni do stvari imeti tudi precej znanja, ker bi sicer svojo neizkušenost moral drago plačati. Zato naj vsakdo, ki se prične baviti z rejo kuncev, prične v malem. Za r«jo kuncev obetajo pogoji povsod bodisi na deieli ali v mestu.
Hlev za kunce naj se napravi na suhem in zračnem prostoru v zatišju. Lahko si napravimo notranje ali zunanje hleve. Prvi se napravijo v hlevih ali župah, toda paziti je treba, da se kunci ne gibljejo med ostaio živino. Druge vr&te hlevi se napravijo na prostem.
Za napravo hlevov se uporabi zaboj iz močnega lesa, približno 100X60. 50 cm s štirimi poleni kot nogami. V zaboj pride vložek iz pol milimetra debele vinkove plocevane ali strešne lepenke z odtočno cev)o, nad to pride gorenje dno, se-stoječe iz 3 do 4 cm širokih palic v razdalji 1 do 2 cm. Vrata so z žično mrežo opremijen okvir iz 2X4 cm debelih letvic. Streho napravi iz strešne lepenke, ki naj na obeh straneh za 10 cm črez moli. Ta streha se naprnvi samo tedaj, če so hlevčki na prostem.
Kot posodo za krmo uporabi najbolje podstavke za cvetlične vaze ali pa nalašč za to pripravljene posore, ki te dobe pri odseku za rejo ! kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani.
Kot krmo se kuncem ne sme nikdar dati ! mokra ali uvela zelenjava in isto tako ne gnila zmrznjena repa. pesa ali krompir. Najpripro-ste;sa je sveža zelena hrana. Pozimi jim nudi kot hrano repo, peso, seme od solnčnic, koruzo, oves, seno ln včasih tudi malo soli. Tudi par vejic za glodanje jim d« dobro Dnevno naj ciobijo svežo vodo, neobhodno pa pozimi, ker se krmi večina na kmetih samo s senoin.
Da se obvarujemo bolezni pri kuncih, moramo paziti na njihov« življenjske potrebščin«, posebno pa na snago. Hlevčki morajo biti pozimi vsakih 14 dni do 3 tedne, noleti pa vsak teden čiščent in dobro postlani z listjem ali kako slabo suho travo.
Vsa pojasnila o pasmah in prodaji daje na zahtevo radevolj« »Odsek za rejo kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani«.
Nora zadruga. V zadružni register deželnega kot trgovinskega sodUča v Ljubljani je bila zopet vpisana nova vzajemna podporna 2adruga »Liga za medsebojno pomoč«, občekoristna gospodarska in vzajemno-podporna zadruga, r. z. z o. z. Člani načelstva so: Kovačič Rudoli, Plečko Martin, Bartol Ivan, Tavčar Franjo tn Adamič Janko.
Poravnala« postopanja. Uvedena so naslednja poravnalna postopanja: Erjavec Franc, trgovec z usnjem v Ljubljani, Stari trg 11 (narok za sklepanj« poravnav* 30. april«, oglasiti s« j« do
Vse obveznosti po vidu so narastle za 31.5 na 5'j7.2. 2iro računi pa se še nadalje pretvarjajo v obveznosti z rokom, ki so narastle za 28.3 na 1207 milj. Din. Skupno so obtok in obveznosti po vidu bili manjši za 21.25 ter znašali 5318.2 milj. Din. Skupno kritje je narastlo od 36.65 na 37.03%, samo zlato kritje pa od 32.35 na 33.13%.
Gla vae postavke izkazov Narodne banke so bile naslednje (vse v milijonih Din):
29. 2.	8. 3.	15. 3. 22. 3.
Zlato.....1759.4	1759.5 1759.6
Devize.....118.3	194.9 1<;6.8
Devize izv. podloge	82.8	86.9	86.8
Eskont..........1922.6	193--.0	1922.2
Lombard ....	267.4	264.5	264.0
Obtok bankovcev .	4776.0	48M.7	4803.7
Državne terjatve .	18.8	20.9	22.9
Žiro............409.6	433.3	484.0
Drž. gosp. podjetja	22.3	33.0	25.6
Obveznosti z rokom	1181.9	1176.4	1172.3
1762.3 206.1 86.4 1923.1 261.3 4750.9 68.2 464.9 33.9 1200.0
23. aprila); Livarna železa in kovin, d. z o. z., v Srednjih Gameljnih (narok za sidepanje poravnave 30. aprila, javiti je terjatve do 24. aprila); Mišič Matej, pose;tnik in mi/.ar v Novi vasi 20 pri Rakeku (narok za sklepanje poravnave 30. aprila, oglasiti se je do 24. aprila); Sajovic Leopold, posestnik in usnjar v Motniku 21 (narok za sklepanje poravnave 30. aprila, oglasiti se je do 24. arrila); Siav. iiseh & Hel er, trgovina z mešanim blagom v Ptuju, reg. pod tirmo Slavvitsch in Heller v Ptuju (narok za sklepanje po-avnave 2. maja, priglasiti se je do 26. aprila); Slavvitsch Leopold, trgovec v Ptuju, reg. pod firmo Brata Slavvitsch v Ptilju (narok za sklepanje poravnave 2. maja, oglasiti sc je do 26, aprila).
Tečaj za mizarsko luženje v Kranju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice 101 v Ljubljani priredi nn sobolo in nedeljo 2. iu 3. aprila t 1. v prostorih drž. tekstilne šole v Kranju tečaj za mizarsko luženje. Tečaj je v prvi vrsti namenjen za mizarske mojstre kranjskega okoliša, sprejemajo se pu tudi prijavniki iz drugih krajev. Kolikor bo prostora, se sprejemajo tudi pomočniki. Vajenci se ne sprejemajo. Pristojbina za mojstra 50, za pomočnika 25 Din, v primeru resnične ubožnosti ali brezposelnosti se po zaključku lečaja na prošnjo vrne pristojbina. Zavod preskrbi vsa potrebna luži la in nad 100 receptov za sestavo lužil. Vsak udeleženec pu naj prinese 's seboj z vodo brušene deščice, masivne ali furnirane v dimenzijah 10X 20 cm in v debelini 0 do 8 mm, in sicer tri komade češnjevega, tri hruševega, Sest bukovega, pet jVIševega. osem orehovega, drset javorovega. 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Pričetek tečaja je ob 8 zjutraj. Oni. ki se še niso prijavili pri Skupni obrtni zadrugi v Kranju, naj to store nemudoma. Osebne prijave ob pričelku lečaja se bodo upoštevale le, če bo ie kako mesto prosto.
Borza
25. marca t932. —
Denar
Tudi ta teden je bil devizni promet slab. Znašal je le H.38 milij. Din v primeri s 2.055, 7.34, 10.0 in 10.2 milij. Din v prejšnjih tednih. Upoštevati je še treba, da so se ta teden vrSili samo štirje borzni sestanki.
London (za 1 funt Šlerling). Newyork 3.0937, Milan 7125, Praga 121.75. Dunaj 31, Budimpešta 30, Berlin 15 525, Curih IS 125. Bruselj 20.475, Madrid 48.!>3, Amsterdam 9175, Kopenhagen 18.14, Stockholm 18.51, Oslo 18.75, Helslngfors 16.50. Bukarešt 1520. Sofija 505, Atene 290, Pariz 94.12, Bel- ' jrad 210, Zagreb 210.
Radio
froGromi tiarlif>-L1ubt?anai
Sobota, 26. marca: 12.15 PIo5če. — 12.45
Dnevne vesti. — 13 Cas, plošče, borza. — 17.45 Reportaža velike procesije in prenos zvonenja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 19 Salonski kvintet. — 20 Godba »Zarja«: Velikonočne pesir.i. — 20.45 'trnovski cerkveni zbor. — 21.i0 ia.onski kvintet.
Nedelja, 27. marca: 9.80 R. Jakopič: Kje smo začeli in Kam smo prišli lO.uO i'reuos cerKvene glasbe iz stolnice 11.10 Koncert radio kvarteta 12.00 Cc6, poročil«, plete 15.15 Dekliško ura: Žena v liter.uuri (gdčna A. Lebar) 15.16 Piosce 16.90 Fr. \Verfel; i'avol med Judi. drama (Ljudski oder) 20.00 Simlonična glasba na ploščah 20.45 Samospevi g. Južt-ta Gi-stiča. solista ljubljanske ojiere 21.30 Salonski kvintet ffi.GO Cas in poročila 22.15 Saxo!on soio, izvaja g. S. Dražil.
Ponedeljek, 2S. marca: 8.00 Sadjarstvo, g. tajnik Kafol 9.00 hSjK-raiilsko predavanje 9.30 Prenos cerkvene giasoe 10.00 P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih konvertitov 10.30 Suklje: Moji sodobniki 11.00 Salonski kvintet 12.00 Cas, poročila, plošče 15.15 Dekiiš-ka ura: Zena-redovniea (gdčna A. Le- j bar) 15.45 Koncert cerkvenega pevskega zbora z Doba pri Domžalah 1(130 Harmonika (g. Stanko) 17.00 Sonny-boy-jazz 20.U) Fantje ua vasi, izvaja pevski Kvartet igg. Lumuar Zvonimir, Lumbar Jakob, Lumbar Stane, Pavlica Miro) 20.45 Operetni veter gdčne Zupanove in g. Jelačina s sprcmlje-vanjem salonskega kvinteta 22.15 Salonski kvintet.
Torek. 29. marca: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 čas, plošče, borza 17.30 Otroški kotiček (gdčna Komanova) 18.00 Saloi.e';i kvintet 19.00 Dr. I. Grafenauer: Nemščina 19.o0 tilavne razvojne faze v umetnostni zgodovini (dr. F. Štele) 20.00 Dr. F. Veber, Eksper,mentalni fonetični študij 20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Čas, poročila.
Sreda, 8«. marca: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, boiza 17.80 Salonski kvintet : 1&30 G. Podbevšek: Trgovska reklama 19.00 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina 19.30 Literarna ura: Franz VVerfel (Silvester Škerlj) 20 00 L. M. šker-janc: Glasbeno predavanje 20KO Samospevi gdčne Poldke Zupanove, samospevi g. Dermote 21.15 Sa- , Ionski kvintet 22.00 Čas, poročila.
Slovenjgradec
Pri vporabi oglodal in brušenega stekla, izvolil« se obrniti k Prvj celjski »KristalijU tovarna ogledal in bruženega stekla. Popravijo se tudi oslepela In pokvarjena ogledala, po najnižjih cenah. Umetno m stavbeno steklarstvo v zalogi vsakovrstne šipe.
Poizvedovanj
Ključi so se na£li na križiSfti Prisojne In Šmar-tinske ceste. Dobe »e v trgovini g. Marinko.
Pravni nasveti
Nakup in prepis dela parcelo. I. M. Z. K. Kupili ste del parcele. Vprašate, kam ee Vam je obrniti, da se bo ta del parcele odmeril od prvotne parcele in v zemljiški knjigi vpisal na Vaše ime. — Naročit,! morate pri zemljemereu. da Vam nn licu mesta zmeri kupljeno del parcele Nato bo zemljemerec napravil skico, od Vas kupljeni del parcele označil z novo številko in Me nato boste ali sami ali pri notarju napravili pismeno kupno pogodbo, nn temelju katere boste klik o predlagali zemliekniižni prepis.
Oskrba nezakonske hčere. I. K. T. Sodišče je obsodilo nezakonskega očeta, da ima prispevati za vzdrževanje nezakonskega otrok« do 14. leta. To je tudi redno plačeval. Sedaj pa se uči deklica šivati in vprašate, če je oče še nadalje dolžan prispevati zia njo. — Po pristavi imajo tudi nezakonski otroci pravico, zahtevat; od svojih rod I te';e v njih imovini primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo Ker je mati umrla, je k tej obveznosti zavezan oče, zlasti pa zato, ker je samec in premožen. Po našem mnenju bo oče dolžan še nadalje prispevati k oskrbi, dokler se ne bo deklica izučila šivanja. Zglaeite se kot varuh na sodišču s prošnjo, da se pozove tudi očeta k mirni ureditvi le zadjve. Drugače boste pač morali tožiti.
Spor radi pomanjkljivo izročilne pogodbe. P. I. S. Teta je izročila svoje posestvo nečakinji. S-bi in svoji sestri pa je izroČ.iteljica zgovorila dosmrtno prosto skupno stanovanje s potrebnim pohištvom in popolno oskrbo in še postrežbo v bolozni Ta prevžitek je ludti vknjižen na posestvu. Nečakinja se je kasneje omnžiki. Radi nekih prepirov sla se teti izselili drugam in grozita nečakinji s tožbo. Vprašate, kako bi mogli teti izplačali, da postane posestvo čisto, ter kake obveznosti imata nečakinja in njen mož, če se izseliita iz hiše drugam. — Izročilna pogodba je zelo kratka in ne vsebuj« nikakih doloiMl ravno za slučaj, če se med seboj več ne razumete. Če sta se teti preselili drugam brez utemeljenega razlega, potem nečakinja ni do'žna plačevati za teti drugod stanovanja in hrane, ker imata 'kupno stanovanjp in hrano z nečakinjo. Pač pa fini a mora nečakinja kljub lemu dajati potrebno obleko in obutev, če pa je nečakinja dala utemeljen razlog, da sta se teti morali preseliti, potem mora nečakinja kot lastnica prevzetega posestva tetam poleg obutve in obleke preskrbeti na svoje stroške tako hrano in stanovanje, kakršno sta imeli pri njej. Če se jm nečakinja z možem izseli s posestva drugam, mora nečakinja za čas njene odsotnost' prav tako oskrbo in postrežbo oskrbeti tetam, kakršno bi jima sama morala nuditi Za vse tr bveze jamči le nečakinja in njeno prseslvo. ne pa njen mož. Svetujomo Vam, da si prihranite stroške tožbe ter se pogodite s tetama mirnim potom.
Izplačilo dediščin. J. B. Sv. J. Podedovali ste posestvo. Izplačati pa morale tekom enega leta s od ed-čem PO.OOO Din. Let« je sedaj preteklo in vprašate, ali morajo »odrd-iči čakati na iznlačilo ded-iščin, ker sami v tej krizi ne morete nič prodati od posestva. — če se s *od<~d'či pogodite, labiko sporazumno ž niimi plačilni vok podajte. Ce pn na to ne pristanejo, smejo takoj po preteku leta s tožbo od Vas zahtevati izplnSilo dediščin ter Vam s tem napravijo še pravdne stroške. če ne morete dobiti primernega posojila, odstopite sodedičem sorazmerne dele f»osestva v naravi po inventurni cenitvi.
Sečnja smrek. J. B. N. V. Glede sečnf<e smrek v večji izmeri si morale izposlovati dovoljenje pri gozdnem referentu na okrajnem glavarstvu, kjer boste dobili vsa tozadevna potrebna navodila.
Ozraditev pota je dorustna. J. B. Sv. J. Preko Vaše parcele pelje [>ot. V nadaljevanju te poti če>, seseelovo partHo ims sosed to jiot ograjeno. Ker je pot na Vaši parceli zelo široka, vprašate, če jo smete tudi Vi zngraditi. zlasti, ker imate ob poti svojo njivo. — Pot mora ostati tako srirokn, da odgovarja svojemu namenu. Ce se na pr. po tej poti vozijo visoko nakani vozovi, tako da je včasih potrebno ob straneh voz podpirati, da se ne prevrne. potem mora ostati ograjeni del pota tako širok, da b do tudi take vožnje v bedoče omogočene. Dosedaniim upravičencem morate dovoliti uporabo pola za lake vožnje, kakršne so v teku zadnjih 30 let bile izvršene. P'ot ob poti morate postaviti tako. da ne b' ste ž njiin prikrajšali upravičencev v dosedanji uporabi.
Pravica vžltkarice do prostega vhoda v stanovanje. V. š. R. Vžitkarica ima zapdmno d<smrtno stanovanje v eni sobi. Ker pa je dohod v to sobo mrooč le skozi vežo in se la vezna vrata zapirajo le z zapahom od znotraj, no more vžitkarica'v vožo, če ni nikogar doma in so vrsta zaprta. Kdo jo dolžan na veznih vratih napraviti ključavnico s ključem. da bo viitknrici omogočpn prost vstop. — Hišni gospodar, v čigar brrmc gre služnost stanovanja, je dolžan preskrbeti vžitkaricl neoviran in prost dohod v stanovanje. Polžne*»t gospodarja je, da preskrbi na vežnih vratih ključavnic« s kliuč m, ki ga mora dati vžitkarlci, da ima prosit vslop. Ce se vžitkarica prostovoljno preseli drugam, sme v njeni odsotnosti gospodar razpolagali z njenim ? a-njeno zahtevo takoj zoj>et svoje stanovanje za lastno ujKirabo na razpolago.
Žira ob polu. A. G. P. — Niste jiovedali, kakšne v rsto pot je ona, ob kateri je mejaš napel bodečo žico, zalo ne moremo povedati, katera cestna uprava je v trm slučaju pristojna. Vsekakor pa ima že županstvo pravico pozvali dotičniks, da žico odstrani, če res ogroža Javno varnost na cesti in če se ne pokori, isto dati odstraniti na njegove stroške. Tako dejanje je tudi kaznivo.
Odtrgovanje zaslnžka. T. T. — Za deklo ste služili, pa Vam je gospodar odtrgal del jilače za kritje nekega dolga, ki ga je pri njem baje napravil vaš oče brez vošega pristanka. Kako bi iztirjali pridržani zaslužek. — Če niste na plačilo očetovega dolga pristali, vam je gospodar n->U|:ra-vičeno pridržal zas'užek. Če ga vam zlepa ne izplača, ga labko tožite pri sodišču.
Diiaki in njih vpliv na vojaško shtžbo bratov. K. S. S. — Oče je služIl v nvstro-ogrski vojski 3 leta, najstarejši sin v naši vojski popolni rok 18 mesecev, drugi sin je bil potrjen kol dijak, pa je bil od vojakov domov poslan ter pride letos zopU na nabor. Tretji sin pojde tudi lelos na nabor. Ali bo drugi brat, ki je v banovinski službi, vplival na vojaški rok tretjega? — Dijaki vobče še ne štejejo po zakonu o uslrojslvu vojske med rodbinske člane, dokler so še v šoli in dokler niso odslužili svojega roka v stalnem kadru. Ko dovrše ali zapuste 8olo In ko odslužijo svoj kadrovski rok, se itejejo tudi oni mod robinske Člane, če niso oddaljeni iz rodbine na zakonit način. Njih služba v kadru vpliva na odrejanje roka naslednjim bratom tako, da se šteje devetmesečni rok za skraj-
šanega, StirinajsImeseSni rok pa za popolnega. Ca bo torej v vašem slučaju drugi sin služil le 9 mesecev ali čo sploh ne bo potrjen, bo tretji služil popolni rok. Če bi pa moral drugi sin odslužiti 14 mesecev L j. popolni rok (ako ne bi napravil izpita za Častnika), tedaj naj po odslužitvi tega roka tretji sin prosi za skrajšan rok.
Zgradarina. M. J. T. - Prejeli ste plačlni nalog za plačanje zgradarine in je na njem napisano, da se je določil znesek od kosmate najemnine. Najemnine pa niste nikdar nobene prejeli. V vaši hiši je sestra izvrševala pletiljsko obrt, ki jo jo pa januarja t. 1. radi visokega davka odjavila. Vprašate, če bi kazalo plačilni nalog za zgradarino vrniti. — Vaša hiša ni bila oproščena zgradarine, t čeprav ste kmetovalec, ker se je v hiši, kakor sami pišete, izvrševala obrt. Davčna osnova, od katere se odmeri davek, je pri hišah, ki niso oddane v najem, vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ob času. ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav. Če pa ni takega stanovanja za primerjanje, ugotovi vrednost najemnine davčni odbor z ocenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah, če je sestra obrt odjavila, prijavite to spremembo davčni upravi in prosite, da se hiša oprosti zgradarine Ker ste zamudili 30 dnevni rok, ki je določen za tako prijavo, bo hiša oproščena zgradarine od konca onega meseca, v knlerem boste izpremembo prijavili. Ker hiša do sedaj še nibo oproščena davka, vam ne bo nič pomagalo, če vrnete plačilni nalog.
Zidarski zaslužek. I. P. B. — če sla vam dele. naročila mož in žena, lahko tožile oba skupaj. O izidu pravde se ne da prerokovati. Opozarjamo vas pa, da terjatve ludi zaslužka v obrtnem in trgovskem obratu v treh letih zastarajo
Škodoželjnost? K. A. č* — Če je gospodar s strojnikom zadovoljen in če je isti sposoben, ga pusjite tudi vi pri miru. Takega načina iskanja službe, da se drugega spravlja ob službo, pošten človek ne more priporočati. Zato vam tudi ne moremo odgovoriti, kaj bi bilo storili, da gospodarja prisilijo, da dotičnika odpusti.
Samostojno izvrševanje obrti. A K. P. — Za samostojno izvrševanje obrti se mora dokazatf strokovna izobrazba za dolično rokodelstvo. Ta se praviloma dokaže z izpričevali o opravljenem pomočniškem in mojstrskem izpitu. Obrtni zakon ima o tem podrobne predpise in določa tudi, katera šolska izobrazba nadomešča učni čas in koliko. Premalo ločno je vaše vprašanje — navedli niste niti dobe zaposlenja niti šolske izobrazbe — da bi vam mogli dati vsa navodila. Najbolje je, da se zglasite pri obrtnem referentu na okrajnem načelstvu. ki vam bo na podlagi ustnih informacij o vašem dosedanjem zojioslen ju mogel svetovati.
Krstni list iz Nemčijo. Obrnite se s prošnjo, pisano seveda v nemškem ieziku, na dotični župni urad v Nemčiji, kjer ste bili krščpni, ki vam bo gotovo takoj poslal krstni list. Plačati boste seveda morali evenluelne predpisane takse in poSt-nino.
Za 1'ifT'izne, ♦irčnn t> Hi-..
DOBRNA
_ 20<t-.«»- o z(lrav'J n!p
|Uičbkn	* "POinlnila-Hkl sezlj! Din 1.200'-
liotrobne-	'",,ba- 1'rnnn, t>op<-ll, zdravnik In --'	prrvnr. t mitom) T'rosp lit! mi onj.
Šport
VASAS—ILIRIJA-PRIMORJE
Igrišče Ilirijo: Nedelja ob IG: Vasas-Primorie _ ponedeljek ob 10: Vasas—Ilirija
2e sam naslov pove. da priredita oba najboljša slovenska nogometna kluba skupno tekmo z Mad-jarL Prvi dan nastopi Primorje, drugi dan pa moštvo prvaka Ilirije. 2e razdelitev sama je zanimiva, kajti ne smemo prezreti, da se obe mo&tvi potegujeta za naslov najboljšega moštva Slovenije. To skušata oba ob vsaki priliki dokazati. Najlaže se dokaže, kdo je boljši, pri tekmah z istim nasprotnikom. Ta želja dokazali kdo je boljši, daje takim skupnim prireditvam še poseben čar. Prijatelji obeh klubov že danes sprašujejo, s kakSnimi rezultati bodo odrezali proti gostom. Kateri od otx*h večnih rivalov bo srečneje odrezal?
Opozorilo smučarjem. Kakor izgleda, bodo zn praznike vse koče v Triglavskem pogorju močno zasedene. Smučarje opozarjamo, da sla dobro pripravljeni za praznike tudi koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu. Nova koča je bila postavljena na Vebki planini Šele jeseni in je namenjena predvsem smučarjem.

va ene c
ainostojen delavec z dveletno prakso Želi iz zdravstvenih razi gov spremeniti dosedanje m sto. Na.jr.-je kam na deželo. Ponudbe prosim pod : '<Futo-rjf 3« st. 4012 na upravo Slovenca
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20. Nedelja, 27. marca, ob 15: VEST. Izven. Znižane
cene.
Ob 20: KAR HOČETE. Premijera. Tzv-\ Ponedeljek, 29 marca, ob 15: TRIJE vAŠKI SVETNIKI. Izven. Znižane cene. Ob 20: KAR HOČETE. Izven. Torek, 29. marca: Zaprto.
Opera.
Začetek ob 20 Nedelja, 27. marca, ob 15: VIKTORIJA IN NJEN IIUZAR. Izven. Znižane cene. Ob 20: A1DA. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 28. marca, ob 15: BRIVEC SEVILJ-SKI. Izven. Znižane cene. Ob 20: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven. Znižana cene.
Torek, 29. marca: Zaprto.
ftgOBDKE
2451
za Veliko noč v lepi
pestri izbiri dobile pri
mm BOGATA!, Ratioiiuca
klobučur
Sprejemamo popravila!	Cene nizke I
Franjo Neubauer:
Zvonen:c-vstaien;e
Kaj ziblje zvonove,
kaj diha v glasove,
da slddko zvenijo, veselo pujdf
Zmagaoca v obhodu slovesno ne»6.
Is grobnega spanja se sam jc prebudil,
prid Njim se sovratnilc preplašen je zgrudil-
Zvijače zastonj! Onemogel je srd!
Nad eSmljo vikava smchljA se:
za vse je rodove in tase
odrešena, zemlja — in raj je odprl.
Zii vse so pripravljena v njem stanovanja,
ki tukaj usoda jih kruta preganja.
Ce kdo jc na zemlji teptan,
le svet ga mogočni prezira,
svobddo mu zlato satira,
prostosti zagledal bo dan.
Kot biser se vsaka bo soba svetila,
ki tukaj poglede jc jasne kalila,
a bila nikomur na svetu ni mar.
Kdor tukaj robuje, bo tamkaj vladar!
Kdor tu plemenito je ljubil,
a zemeljsko srečo izgubil,
tam najde očiščeno kakor zln!6,
nihče je ne vzame z nobeno močid. — — —
Zapoj čez doline in gore, zvonenje, Gospoda-Zmagavca oznanjaj vstajenje! Naj upanje sladko napolni srce, da vsem se trpinom solze posuši! Gospod se je dvignil is groba pred nami, sa svojim Vodnikom pa vstanemo mi, ko v jami nas angelska tromba predrami, in pojdemo gori, kjer Smrti več ni!
Jerihonsha roža
Kot dokaz žive vere v večno življenje, vstajenja od mrtvih, so imeli na Vzhodu v starih časih navado, polagati Jerihonško rožo v grobove, v gomile.
Čudno, da so nadeli ime rože, pa Se Jerihon-ske rože, temu klobčiču suhih in bodečih stebel, sličnih ruski stepni belkasti travi, temu puščav-nemu žilavemu napolgrmu, ki raste samo po ka-menitem pesku južno od Mrtvega morja, po ne-obljudenein Sinajskem predgorju. A izročilo zatrjuje, da mu je nadel to ime sam sveti Sava, ki je izvolil za svoj samostan grozno Dolino Ognja in Smrti, golo in razbeljeno sotesko, rumene strmine, vrh katerih neusmiljeno živo žari proga nebeške večne sinjine. Kaj bi utegnilo biti za puščavniitn sijajnejše in lepše od vrtnice, ponosnejše in boljše od rož iz jerlhonskih vrtov, ki so se imenovali nekoč v dobi njih slave, v letih Stare zaveze — Gospodov vrt? Navdušeno se je oklenil simbola vstajenja, ki mu je bil dan v podobi divjega in revnega osata. Odlikoval ga je z najslajšo izmed mu poznanih primer na zemlji.
Kajti ta osat je v resnici čudovit. Ce ga utrga pobožni romar in odnese tisoče kilometrov daleč od njegove domovine, lahko bo ležal dolga leta suh, siv in mrtev. A čim ga položijo v vodo, naglo oživi — prične zeleneti, brsleti, razvijati drobne lističe in bledorožnale cvetke. In ubogo človeško srce ima v njem radost, tolažbo: na svetu ni smrti, ni pogibelji za ono, kar jo nekoč bilo in pomenilo smisel tvojega življenja, najdražje za tvojo dušo! Ne poznam nobene ločitve in izgube, dokler živi moje srce, moja Ljubezen in Spomin!
Tako so tolažim tudi jaz, ko obujam spomine na one oddaljene vzhodne dežele, odkoder je posijala luč. Tudi moja noga jo stopala po njih nekoč, v onih blagoslovljenih dnevih, ko je stalo solnce mojega življenja na višku. V razcvetu svojih moči in sanj, v tesni bližini one žene, ki mi jo je namenil Bog za spremljevalko do groba, sem se podal takrat na prvo dolgo vožnjo, moje ženito-vanjsko potovanje, ki je bilo obenem tudi romanje v sveto deželo našega Gospoda Jezusa Kristusa. V veliki mirnosti stoletne pozabi,jenosti in tišine so ležali pred nama njeni predeli: Galilejske rodovitne ravnine, Judejski kremeniti griči, solnato in žvepleno Peteromestje. A bila je pomlad. Po vseh najinih, celo najbolj žalostnih ln surovih potih so vrselo in mirno cvetele še vedno iste večno mlado anemone in maki, kakor so cvetele tudi v Abrahamovih časih, so ponosno rasle iste poljske lilije in prepevale iste ptice pod nebom, katerih blaženo brezskrbnost jo stavila za zgled evangeljska prilika. T
Jerihor.ska roža! V čarobno vodo svojega srca, v čisto vlago ljubezni, žalosti, nežnosti potapljam jaz korenine in stebla preteklosti — in glej, moja čudežna rastlina je zopet krasna in živa. Odmakni se, o neusmiljena ura, ob kateri se bo posušila ta vlaga, obubožalo in opešalo srce — ter bo za vselej pokril prah pozabljenja in razpadanja Rožo moje Jerihe.	Iv. Bunin.
Sv. Junez Damaščan.
Vstajenje.
Lesorez N. Iscelenova (Moskva).
Sv. Janez Zlatoust.
SVETOZARNA NOC
Tako imenuje Vzhodna cerkev noč Gospodovega vstajenja, največji praznik v letu. Od prvih apostolskih časov so se zbirali vsi verniki to noč v hramu, da bi obhajali svečano in radostno zmago življenja nad smrtjo. Samo bolniki in mali otroci so smeli ostati doma. V letu najdaljša in prsobna maša je trajala v teh časih na Veliko soboto od dopoldneva do 4 popoldne. Takoj na to so blagoslavljali kruh, in je povabil župnik vernike, da ostanejo v cerkvi do začetka velikonočne jutrnjice. Poslušali so v tem času apostolska dela, ki po besedi sv. Janeza Zlatousta »nudijo najjasnejše dokaze Kristusovega vstajenja«. Ko se je bližala polnoč, so prižgali 6veče v cerkvi in luči od zunaj ter pestavili po vseh kotih posebne pesode s ka-dilom. Vse te priprave so naznanjale, da se bliža svečan trenotek, ko bo zadonela od oltarja zmagoslavna pesem nebeškega zbora: »Voskresenije Tvoje, Hriste Spase, angeli pojut na nebesi, i nas na zemlji spodobi čistim serdcem Tebe slaviti U Ponočne pobožnosti pred Vstajenjem omenja že Tertulian v II stol. in ima njegov pop>s vse znake starega splošno sprejetega izročila. Lactancij (knj. VII, pogl. 19) piše, da so bdeli kristjani v noči, ki jih je rešila greha in smrti, kakor Izrael v noči, ko je otresel egiptovsko sužnost, v pobožnem pričakovanju Gospoda in Kralja, ki po zmagi nad smrtjo prihaja zesest vesoljni prestol. BI. Jeronim, ki tudi izvaja velikonočno bdenje od egiptovske Pashe, ga naravnost imenuje »aposto'sko izročilo«. (Razi. Mat. XXV, 6.) »Razen vernikov so zelo spcžtovnll to noč tudi razkolnikic, pripoveduje zgodovinar Sokrat. Sv. Avguštin jo označi kot najvažnejši trenotek posta in molitve: »Vse vesoljstvo ne spi v noči na Veliko nedeljo,« Apostolski pred-p;si (knj. V, 19 pogl.) določajo za to noč sledeče: Od večera sobote in do petja petelina bdite skupaj v cerkvi zbrani ter po končanem postu slavite Kristusovo vstajenje«.
Temeljni del velikonočne službe tvori t. zv. kanon, niz navdušenih pesmi sv. Janeza Damn-ščana, ki se v visokem zanosu spominja napovedi Stare zaveze in slavi »praznik praznikov«. Svetla in vzvišena rndrst, ki doni iz teh sv. besed, mora ganiti vsako srce: »Voskresenija denj, i prosve-timsja toržestvom, i drug druga obimem, rcem: bratije! i nenavidjaščim nas prest m vsja voskre-senijem«. Sv. Janez, ki je bil priča zasužnjenja svojega rojstnega kraja Damaska po Arabcih, je živel v poznejši dobi od konca VII do polovice VIII stoletja (umrl leta 777) toda njegov kanon z začetnim verzom: »Voskresenija den;, prosvetimsja lju-dije« kaže poleg izvirnih pesniških vrlin tudi pobožno spoštovanje do starega, po avtorju skrbno zbranega in urejenega izročila. Posamezni deli jutrnjice, na prim. pesem »Pasha svajščennaja nam dnesj pokazasja«, morajo izvirati iz prvih stoletij cerkvene zgodovine. Tako je na primer znano, da je spisal kondak (hvalespev) »Ašče i vo grob sniz-šel jesi bezsmertno. no adovu razrušil jesi silur sv. Roman, dijakon v Carigradu, ki je živel 200 let pred sv. Janezom. Zdaj Ivori tudi ta pesem del velikonočnega kanona.
Po končanem petju opravijo verniki poljubo-vanje, (čestitajo drug drugemu k prazniku). Nato se č ta kratko, n vsebinsko jako pomembno .slovo oglasitelnoje.- sv. Janeza Zlatousta iz druge polovico IV. stoletja: »V6i naslnditesja pira vere: vsi vospri-imite bogatstvo blagcstt«. To je v liturgičnem oziru
najvažnejši del jutrnjice. Radostne in svetle pesmi sv. Janeza Damaščana so slavile zmago nad izvirnim grehom. Veliki carigrajski patriarh tudi kliče: — Smertj, gde žalo tvoje? Gde tvoja, ade, po-beda?«, a njegove besede prodirajo še globlje. Nesejo vest o vstajenju tudi onim dušam, ki se jih hoče polastiti utrujenest, razočaranje, obup; opominja jih, da so tudi deležno kosila vere, kajti oni, ki bodo dospeli šele ob enajsti uri, bodo sprejeti prav tako kakor oni, ki so prišli že ob prvi. Besede cerkvenega učitelja tvorijo naravni zaključek in nadaljevanje pesniškega kanona palestinskega puščavnika. A nastale so 350 let poprej. Čudežna velikonočna služba božja je vzvišena nad zakoni časa in smrti, ki sicer vladata na revni zemlji... Zgodovinski pomen »Slova« sv. Janeza Zlatousta je v njegovi točni hrouologiji. Vemo, kdaj je bilo spisano, dočim manjkajo tozadevni podatki o drugih sestavnih delih. Tako na primer ni mogoče povedati, iz katerih Časov izvira nedvomno jako stara temeljna velikonočna pesem: »Hristos veskrese iz mertvib«. Raziskovalci ugibajo, da je nastala v zvezi s peanom, zmagovalnim petjem vojščakov v klasični Grčiji, a to so le domneve.
Zgodovinarji pripovedujejo, da so pogumno obvarovali prvi krstijani apostolsko izročilo tudi v najtežjih časih. Evsebij govori v življenjepisu Konstantina Velikega. (IV knj., 22 pogl.) da je bila | takrat, v zadetku IV. stoletja skrivnostna velika | noč svetlejša od dneva«. Odsev luči nad Carigradom I je bil sličen ognjenemu oblaku. To je bilo samo n-koliko let po koncu dolgotrajnih krutih preganjanj. Pozneje pod Justinijanotn Velikim, ki je zgradil v VI. stol slavno sv. Zofijo, so morale biti slavnosti še bolj razsežne in veličastne. »Svetozarna noč-< sv. Janez Damaščana kot simbol zmage nad temo ima torej nad 1600 letno preteklest. Pred vojno se je redno obhajala tudi na Ruskem. Oni, ki so imeli priliko gledati neštevilno množico v moskovskem Kremlju, ne bodo pozabili na svečano molčečo napetost opolnoči. Rdeče voščene 6veče so tiho svetile v temi Skoro vsako leto so odpovedali živci temu ali onemu pritrkovalcu v predmestju onstran reke Moskve: predčasno se je oglasil in zmotil tišno. A takoj na to so zadoneli zamolkli zvonovi Ivana Velikega, starejšine moskovskih zvonikov. Po dvanajstem udarcu pa so se oglasile vse ostale neštevilne moskovske cerkve. Vse glave so se sklonile, vse roke so hitele se prekrižali, in bradati velikani v dolgih sinjih kaftanih so odkorakali iz stolnice Marijinega Vnebovzetja v dolgem sprevodu z neštevilnimi, gozdu sličnimi starinskimi križi, podobami in zastavami.
IIrist06 Voskrese! Mrak, ki je zastrl ruske ravnine, ugasniti hoče svetozarno noč. Na moji mizi leži pismo iz Rusije, kjer tožijo, da niso označeni v nobenem sovjetskem koledarju cerkveni prazniki. Pripoveduje, da ne vedo ponekod zbegani kmetje, kdaj bo lete« Velika noč, ker že dolgo nimajo duhovnikov. Prihajajo v mesto in v strahu pred ovaduhi šepetaje poizvedujejo na trgu, kdaj bo vstal Kristus od mrtvih... Vsi. ki gremo letos k velikonočni službi božji, misliti moramo na nesrečneže, ki so c stali brez največje tolažbe. Moliti moramo Zveličarja, da bo zopet zmagala luč nad temo, da bodo preganjani kristjani zopet doživeli svetozarno noč.
Dr. Preobraženski
Velikonočna balada
Čez štirinajst dni bo velika noč.
Kdo od metliških fantov in dekličev tega ne ve? Oj, kdo za milega Boga ncl Saj je že štiri tedne blago pri krojaču za hlače in pri šivilji za robačo. ln butare so že odmerjene za cvetno nedeljo; pa vosek in barve za pisankc že čakajo na polici. In potlej kolo na trgu pa igre od cerkve vse do Pungrta! Oj velika noč, oj, oj!
Miholjev Tone pa ima svojo velikonočno skrivnost.
Šestnajstleten je, gruntar, pa ga fantje odrivajo, če pride med nje pod večer, Čakajte! Na veliko noč vam pokažem, kako velik sem. ČudiU se boste in kesali. Takrat boste videli, kdo je Tone Miholjev!
Nebeško lep je bil tisti veliki teden.
Drašičke gore so bile en sam breskvin cvet; med dolgimi vrstami trt so se rdeče nadahnjeno smehljala drevesca kakor dvanajstletne deklice. Vasi, kjer se tišče hiša k hiši kakor piščanci, so bile pokrite s težkim cvetjem dreves. Stari ljudje so odprli vrata svojih zatohlih kamric, stopili v poganjajočo pomlad pa se nasmehnili; še so jo doživeli, drugo leto pa kakor bo Bog dal...
Dnevi velikega tedna imajo v ozračjti čuden nemir. Tišina leži vse na okrog in vendar je v njej nemir, ki gre od srca do srca, iz hiše v hišo. Bolest velikih dni in pričakovanje... Njive sc spraznijo, kakor da so obrisane. Nikogar ni tam. Zemlje, v katero bo čez nekaj dni položen Kristus, ne sme nihče motiti s plugom ali motiko, zakaj jalova bo za vse veke. In črn greh ostane na človeku, ki ga nihče nc izmije.
Tone se v pražnji obleki sprehaja med njivami in obraz mu žari kakor v cerkvi, ko gleda na levo rebri, kjer mladice odpirajo oči in na desno njive sočnih pšeničnih trav. Tone je čisto očetov; pobere grebo, pretehta jo v dlani, pa jo položi rahlo kakor dete nazaj, dvigne čebelico, ki je reva zašla, pa jo postavi na cvet. Prav kakor oče, ki je umrl za zemljo: prekapal jo ie v znoju rok, polil ga je nenaden dež; legel jc in umrl. Sredi teh svojih ljubezni mu gredo misli na veliko noč. Možnar in prgišče smodnika ima, dovolj za en strel. Ne daleč od poti, koder se bo zbirala procesija, bo sprožil ...
Vstajenje.
Že rano zjutraj jecajo rebri od možnarjev in zvonovi vseh cerkva v lari prepevajo: Kristus jc vstal, aleluja!
Kako je vse to šlo po njivah in vrteli. Kako po hišah in hlevih. Kot neviden blagoslov . . .
Že hite od V6eh 6trani k fari deklici in fantje in otroci v novih oblekah in čižmah. Kristus je vstal, aleluja! pojo njihovi veseli koraki, šepetajo njihove misli. Aleluja, pojo trave ob potili in trte v rebrih in ptice na brajdah. Pesem velikonočno, pesem vseh božjih stvari.
Tone že čaka na svojem prostoru. Za grm ob poli se je skril. Zraven njega možnar.
Tod bodo šli. Najprej godba, potem pesem, potem moj možnar . ..
In vse sklonjene glave bodo oživele. Molitev se bo vstavila sredi češčenemarije. Skozi srca sc bo pognala kri. Čutilo se bo v vrisku strela, da je vstal Bog. Noben zvon tako ne razveseli krvi, nobena velikonočna pesem. Vse žc čaka pripravljeno. In videli bodo, kdo je pred vstalim Bogom ustrelil... Tone Miholjev, ki ga metliški lant-je nočejo med se. Zdaleč mora poslušati odpev njihove pesmi v večerih. Zdaj pa ga bodo pozvali: Tone, pridi v vas; to nedeljo si prestal skušnjo, zrel si, da z nami vasuješ.. . Ni plačal litrov, ni sc stepel z nikomer, preizkušnjo posebne sorte si jc izmislil.
Hej, že se je prvi par pokazal izza ovinka. Pesem se razlega kakor vrisk. Nekaj strašno veselega se je zgodilo: Kristus je vstal, aleluja! Še on ga bo pozdravil. Vsul je pest smodnika v možnar, vrh njega natresel suhe zemlje, pa vse potolkel z lesenim klinom. Že prej je vtaknil vži-galino vrvico v spodnjo luknjico. Samo še klin zabije v možnar in pripravi žvcplenke.
Dolga procesija se že vije med grivami seno-žeti in njiv.
Godba je izpela alelujo.
Zdaj pa jo naj zapoje šc možnar.
Tone je vžgal vrvico in se umaknil za grm. Srce mu bije ob prsi. Sliši ga. Po cesti gre prav zdaj vrsta fantov; kakor da ga slutijo, imajo uprte oči v grm. Zdaj, zdaj ...
Pa nič glasu? Je vrvica ugasnila?
Tone nemiren vstane in gre do možnarja. Nagne glavo, vrvice ni več.
Takrat! Grom je preletel procesijo. In krik je prodrl skozi duše ljudi kakor železno žrelo! V zrak je vrglo Toneta Miholjevega in mu odneslo življenje ...	—č:
Likovič Joža:
Atelafa
Zvonovi so se vrnili iz Rima, veliki in mali. Svojo bronaste ustnice so zopet zganili, blagoslovljena je bila romarska pot Sv. Marjeta se je razveselila njihovega prihoda, na Žalostni gori so se odprle line, paški mežnar se je prebudil, še samček v Bistri se je oglasil. Tudi po prisojnih bregovih so se pokazali drobni zvončki, veter pri-zvanja z njimi, čista rosa se blesti na njihovih krilih. V zatišju se družijo piskavčki z medenimi grii, oreze so razpele čarobne lase, še grbave vrbe ob jaških so se pomladile. Iz hiš so vijejo tanki, svilenčasti dimčki, pastirji so se vrnili od far-in prinesli blagoslovljenega ognja. Sence bežijo, solnce se dviga izza Vihrce, rakiške košenine so bleščijo v veliki rosi. Vse se pripravlja, la zapoje slavospev: Aleluja! Zveličal- naš je vstal . Tako je doma, na deželi, kjer se še vedno poraja Velika noč tako odrešujoče in lepo. kakor Jo je ustvarila za človeška srca božja roka. ki je pretrpela grozne bolečine na križu. Deželo še ni docela zajelo umetno veseljačenje, tudi dolgočasnega postajanja nI v praznikih. Zvonovi in srca utripajo ln sanjajo.
Anica služI žc tretjo pomlad pri mestni družini. kjer opravlja težja gospodinjska dela. Gospod je mogočen ravnatelj, gospa jc tudi silno vlsikn. Anica se pokorava starejši, debelušni kuharici Marički, ta občuje z gospo preko brhke hišne Slavke. Razlika mora biti tudi pri poslih. Anica je pri
pomijah, Marička se vrti v svetli kuhinji, Slavka pa v sobah in pri sprejemanju gostov. Ob petkih odpravlja tudi berače... Anica spi v vlažni čum-nati poleg kopalnice, kuharica in hišna imali lepšo spalnico na vrt.
Danes je Velika sobota. Mali ljudje se postijo. tudi gospoda obeduje bolj pozno. Anica mora urno pospravljali ostanke jedi. ponvvati krožnike in čistiti žlice in drugo jedilno drobnarijo. ki se nabere in umaže pri jedi. Gospa m hčeri gredo takoj po drugi uri z doma Malo boHo pogledale procesije, nunsko, morda tudi stolno pri kateri se naberejo mladi uradniki Pod vičer pa se snidejo v kavarni Emona, k,cr so dogovorjene s prijetno družbo ... Gospod ostane do štirih doma: prebiral bo časnike in kadil dišeče smod-ke. Nato odide nn važen razgovor, iz Belgrada pride odličen politik. V klubu se bedo pretrgale važne, neodložljive zadeve. Večerja ho torej pozno, morda komaj ob desetih. Toda poliileti je trebi z obilno peko in raznimi prazničnimi iedili. Pripraviti je treba mrzlo omako za jutrišnje kosilo in bogve. knj še.
Tudi Anica hiti; krožniki se kopičijo, poleg njih pa sladkobne misli na dom nad Bregom. V mestu so se razmajali zvonovi, radosten in svečan je njih spev. Ljudje se nnbiraio po ulicah, brezskrbni pogovori in vesela voščila se čujejo. Žensko hitijo od blagoslova.
Anica so živo spomni doma, kjer pripravljajo sedaj žegen. Ni razkošen in bogat! Rožičova potica, domače meso, malo pirhov, vse je skromno,
a znešeno z ljubeznijo in skrbjo. Kako lepo je sedaj doma! Nebo se sveti, barje se pari v !ahni prigrevici. solnce se ne zmeni za drobne oblačke, ki so zaostali za Srobotnikom. Popoldansko tišino dramijo podružnični zvonovi. Zapoznele gospodinj" hitijo s poslednjimi pripravami. Morda je treba še jerlias okrasiti s svilenim papirjem, morda manjka nepogrešljiva dišava! Mrkunov komi stoji pred prodajalno, lepo žvižga in ponuja pražiljko. Švigelj je ustavil žago. hlapci se zbirajo na dvorišču in čakajo, da jim izplača dnino. Nekateri še odmetavajo žaganje, ižanski voznik se žuri domov. Pri Borovniščici pomivajo dekleta javor-jevo posodo, da se bo svetila v kuhinji, kakor bi bila prevlečena s srebno-belo peno. Danes mora biti vse počedeno. človek, žival, dom, dvorišče...
Vse se pripravlja na Vstajenje. Še Rožmanov kovač je vrgel kladivo pod naklo. obrisal sajaste brke in polil žerjavico. Tudi mlin na Izvirku se je ustavil, počasno klokotanje nerodnih koles Je zamrlo, voda se prosto odteka skozi dvignjeno za-tvortiico. Mlinar zadovoljno prešteva priskoparjene merice. Kmetice iz strme paške rebri so prišle po-slednjikral po vodo. Za dva praznika jo morajo nanesti, za človeka in žival. Do železnice bodo počivale dvakrat, naprej pa za vsako skalo. Škafi so težki, pot postaja neznansko strma! Za vsak požirek vode kane potna knplja s čela ... Anica vneto misli, urno pomiva posodo, krožniki ji kar letijo iz rok. Kolikokrat se je tudi ona pehala po rebri s škafom vode nn glavi. Pa je prileleln pomladanska sapa preko mahu in razpljuskala polo-
vico vode v škalu! še enkrat je morala nn Izvirk, vrabci so se ji smejali v robidnici... Visoko v rebri, sredi skalovitega brega stoji rodna hišica. Domek je boren in premajhen za vse. Skozi nizko okence ni mogla posijali sreča za troje mladih ljudi, komaj da se jim je nasmehnilo večerno solnce, ko se je skrilo za božjo gnado onostran barja. Tako je šel starejši brat Joželj v liške šume, kjer je pred davnimi leti strlo očeta. Na železnici ni našel dela, kramparjev je itak preveč Potem je morala tudi ona zapustiti tesni domek. Bilo ji je sicer težko, ko se jc poslavljala od marere. Vendar jo je mikalo življenje v mestu. Nič več ne lx> begala za nagajivo kravico, nič vo<* se no bo potikala v vročini med skalovjem m nahiraia brinje, nič več ne bo hodila na zernado k Pristavcu za male denarje in luštrekov krop. V mestu do nosila ozke čeveljčke in svileno ruto. Doma Jo ostala starejša sestra Urša; malo nerodna je in pegastega obraza, takih ne marajo pri mestni gospodi.
Anica se je nehote zdrznila in se ozrla na kuharico, ki se je brigala za peko. Kotnnj jt je sproti znašala svežo posodo. V mestu so vnovte udarili zvonovi, sedaj še bolj mogočno in veličastno, kakor da hočejo razsuti mrzlo skalovje božjega groba. Zvoki godbe so se prikradli od nekod, ulica je živahnejše zavalovala ... Prazniki v mestu so nekam puščobni, brez osvežujočega na prag. nov prliček se blešči na njem. Nato bo zrln doli k sosedovim, kdaj se bodo spustiln dekleta od hiše. S pisanimi jerbasi na glavi, bellui
Anton Oblak:
KMETOVO
Na nebu se pozna, kdaj se bliža nevihta. :vSo-parno je, huda ura prihaja,- pravi gospodar. — 2e grmi. že se bliskal »Ali se bliža sodni dan?« vprašuje opazovalec današnjih razmer. — Vedno je bilo dosli godmjačev, danes niti najboljši ne morejo več shajali. Število izkoreninjenih, pravih proletarcev, ki nimajo ničesar izgubiti, je vedno večje. Kmet-posestnik že po naravi ni pri njih. Kadar pa ne bo mogel več živeti, bo res izkoreninjen iz svoje zemlje, bo izgubil upanje, postal bo del te brezdomovinske množice.
Ljudstvo bo imel tisti, ki mu bo dal kruha in pokazal srce za trpeče. Ce se držimo gesla: Išči resnice v cerkvi, kruha, kjer ga dobiš, prosvete pri nasprotnikih, smo sami sebi izkopali svoj grob. Toda pri težavah se nam vendar kažejo nekatere zvezde vodnice, ostalo nam je nekaj vogelnih kamnov. na katere moremo postaviti poslopje svoje narodne in gospodarske prihodnosti. Naj omenim nekaj teh veselih pojavov, da bo tudi naš kmet našel v splsošni krizi svoje vstajenje.
Naša kri
Mlad fant je služil kot hlapec. Vzel je revno dekle, ki je ostala pri materi, sam pa služi. »Čemu se ženi, saj nima ničesar? Kako bo živel družino?« so se splošno popraševali. — Sam je pustil cigarete, v druščino skoro ni več hodil. Napravil je pa načrt: »Malo njivice mi boto dali, naredil bom hišico, vzel njivo v najem, žena bo redila prašičke in pule, pa si bomo počasi pomagali.« — Mnogo sem poznal takih, ki niso imeli premoženja, vzeli so se na roke. Danes so trdni, dobri gospodarji. Naša kri ga žene k delu in upanju. Poglejte mladega gospodarja! »Svinjake bo treba popraviti, hlev razširiti, njivo dokupiti, da bomo kaj več imeli. Otroci bodo zrastli, bomo vsaj doma imeli zadosti kruha,- — Naša kri. Ste videli, kako nas kmet vzgaja? Otroci si napravijo zajčke. Celi strokovnjaki nosijo živalce po vasi in vedo natančno, koliko je kateri vreden. Sinu je dal oče telico. »Odredi jo, kar boš dobil zanjo, bo tvoje.« — Zdaj mu ni treba praviti: Pridi pravočasno domov, pazi na živino, delaj pridno. Telico, svojo telico ima, se razume, da mora vse pošteno opraviti. Dekle ima prašička. Po dninah je hodila, po dinarjih hranila, da je mogla mladiča kupiti. Seveda mora biti njen najlepši izmed vseh. Hči se po prašičih pozna. — Naša kri.
Naš kmet, saj ga poznate, je trpel in molil, pH in pel, delal in klel. Pride revež, ki mu je pogorelo. Zadnji ostanek je z njim delil. In gospodinja — mati revežev, le Bog ve, koliko milodarov gre skozi njene roke. Zato je božji blagoslov v hiši. — Naša kri. Dokler jo imamo, nam ni treba obupati. Kako z veseljem gleda kmet svojo živino in gre na polje. Kako bi, da bi mu bolje vrglo... Pri mnogih ostane, če tudi jo šel na tuja, ta naša kri. Pride čez leta nazaj, naša kri je pognala stare korenine, veselje do dela in kmetije je ostalo. — Mnogo, mnogo otrok pa mater pozabi, postali so lahkokruharji in težko delo ne marajo več, materine grude se sramujejo. Najhuje je gospodarila ta tuja kri pri onih, ki so v šolah nekaj časa presedeli in zdaj kmeta in njegovega trpljenja nočejo več poznali. Vse hoče od kmeta živeti, sam pa nima prijatelja, ki bi mu na noge pomagal.
Ta naša kri je povsod, kjer je ostala, ostalo je je veliko, najgolovejši temelj, doba prihodnjosti.
Križ na razpotju
Modernim kaže naslikana roka pravo pot, večkrat le kratka pšica »mer. Naši očetje so postavljali na razpotja križ, pomenljivi kažipot na razpotju življenja. Ta križ ima Odrešenika, ki za nas umira na križu iu nam kaže z obema rokama pot v pravo domovino. Stoji pa tudi trdno na skali, da nas uči, kako naj dolžnosti do domovine spolnjujemo.
Križ kaže pot v nebesa. Naša kri je verna. Nikjer po svelu nisem videl toliko cerkvic po gorah, nikjer toliko znamenj in kapelic ob cesti, kakor po naših krajih. Malo je hiš, kjer se ne bi redno molil zvečer sv. rožni venec in skoro ne dobiš kmeta, ki bi hotel nepreviden v večnost. To je stara dediščina, dragoceni zaklad od prednikov prejet. Res je tudi veliko slabega. Včasih je bilo nekaj plev med pšenico, zdaj bo v mnogih krajih malo pšenice med ljuliko. Čemu si zatiskati oči, verska mlačnost se tudi med nami širi. Torsj, katoliška akcija, toda naša, naši krvi in našim razmeram primerna. Za našega kmeta ni »pikel-havba«.
čara in priproste lepote. Posebno za malega človeka in posle! Anici se je zahotelo domačije. Se-dajle uapravljajo doma žegeu, okna so odprli, mizo so pogrnili. Kakor nekoč! Urša bo postavila jerbas predpasnikom, šopkom piskavčkov na prsih in rdečimi lici! Vsa reber se bo zganila, od vsake hiše bo steklo dekle, fantje se bodo zbirali na križpoti. Paški mežnar bo pognal zvonove, vsa vas bo zadišala po blagoslovu in sreči. Košček zadovoljstva in miru se bo naselil v slehernem srcu. Pastirji vijejo vrbove piščalke, živina je odpravljena. Stari očanci se zbirajo pri železniškem mostu ter modrujejo, kdo bo letos nosil bandero. Znova se oglašajo zvonovi, vedno bolj silno, vedno bolj ubrano. Vstali Zveličar bo objel z ranjenimi rokami svet, velike in male. Odsvit njegovega pove-lfčanjn bo obsijal tudi revna in pozabljena srca. ki se trudijo po tujih službah, proč od ljubega doma, proč od ognjišča, ki razpada. Tudi v njihovih dušah bo odjeknil slavospev: Aleluja! Kristus je vstal'
Heimund Halden:
Velikonočna sprava
Popoldnevno solncc obseva tihe sobe. Kakor da boža z rokami žametno opremo, posveti oiolo v izbledele okrase, sprostre tu in tam hle-eUto kopreno po izrezljanih skrinjicah, po slikah v okvirih, po visoki črni vazi z veliko kito mačic in zelenih vejic ... pa se v blestečem sijaju ustavlja na velikem lovorjevem vencu, visečem pred podobo, na kateri je v naravni velikosti upodobljen Karel Koran v prelepi Bizetovi operi »Carmen«. Tu je prizor pred cirkusom; don Jo6Č )e ves z
VSTAJENJE
Križ stoji na skali naše zemlje. Križ sloji trdno, toda skala je začela pokati. Ljudje ne morejo več živeti. Cena živini in mlečnim izdelkom je padln zn 60%, lesu šo za več, davki so vedno večji, industrijski izdelki so malo padli, toda kmet jih ne moro več kupiti. Za same šole morajo občino več plačevati, kakor je poprej znašal ves proračun. Poslali smo nekaj malega živine v Francijo in Italijo, zdaj se jo izvoz popolnoma zaprl.
Avstrija je bila stoletja navadni odjemalec naših živali. Zdaj so sami toliko povzdignili svojo kmetijstvo, da našili volov In prašičev ne potrebujejo. L. 1030. je Avstrija uvozila govedi 113.018 glav, I. 1031. le 74.032, za 35% manj; prašičev 1. 1930. 737.450, 1. 1031. 637.866; koruze pn 1. 193(1. 1.99 milj. q, 1. 1931. 3 milj. q, torej v enem letu se je uvoz koruze pomnožil za 110.000 vagonov. Z našo koruzo izpitajo svoje prašiče, mi naj pa pujse doma povžijemo.
Pred desetimi leti niso imeli na teden 1000 prašičev iz domačih krajev na dunajskem trgu, zdaj jih jo redno 13—14.000. Država jc kupila avtomobile, da zaklane prašiče spravijo na Dunaj. So še druga resna znamenja. V Ameriki so kapitalisti pokupili zemljo v nekaterih krajih. Z motornimi plugi in drugimi stroji obdelujejo zemljo. Stroški so padli celo v Ameriki za poiovico. Kjer je poprej dobro živelo 40 000 družin, zadostuje zdaj par tisoč delavcev, ki bodo res dobro plačani, toda kaj bo z družinami, kaj z reveži? Ne motimo se, žito se bo pocenilo. Izgubljeni otroci, ki so na
tujem iskali kruha, bodo prišli k materi nazaj.
V vojni sem se pogovarjal z raznimi gospodi, ki so prišli na Dolenjsko po živež. Večkrat sem slišal: »To je pa vendar čudna dežela I Toliko vzn-me vojaščina, odneso lačni domačini in tujci, pa vendar ne zmanjka. Pogiejte natančneje: tisi i stranski pridelki nam dajo na tisoče vagonov najboljše hrane. Fižol paličar imamo po vseh okopa-vinah. Na nemškem je ta način skoro neznan, liob in nizki fižol je po vseh razorih. Koliko bi nam lahko dala konoplja, koliko buče? Se bolj bo treba delali, še boljše vsak proslor izrabiti. Naša zemlja prav lahko vse svoje otroke preživi, 9eveda ne sijajno, ampak revno in priprosto, kakršna je sama. Začeli smo rabiti stroje, ki so nam olajšali delo. Preveč smo pozabili, da je stroj tudi največji človekov sovražnik, ki tisočem jemlje delo. Moramo rabiti stroje in jih bomo tudi rabili, toda vse v pravi meri.
Vpeljali so okopovalnike — razne planete. Seveda se delo hitro izvrši. Toda krompir, pesa ali turščica mora biti v vrsto sajena, v določeni razdalji. Zraste torej skoro polovica manj. Delo je naglo končano, sitnosti z ljudmi nisi imel, toda reveži niso zaslužili, ti imaš pa pridelka veliko manj. Kakor so danes razmere, bo Ireba povsod gledati, dn bodo ljudje, zlasli reveži kaj zaslužili. — Žalostno je, če kdo opazuje, kako se včasih tožijo za ped zemlje. To je stara strast. In vendar je to ludi dokaz, kako ljubijo svojo zemljo. Ni pa
grozo prevzet, ko je pravkar svojo ljubo ubil.
Resna, bleda gospa, ki jc vdela v vazo pred sliko cvetje, se trudno spusti v stolec, pa se zagleda v sliko. Posedala je čestokrat tako pa dolge ure gledala v sliko, vedno z istim temnim, toplim pogledom — v vseh teh zapuščenih letih.
Njeni spomini niso zarasli s plevelom. Takrat ko je še ona, Luiza, ves svet osvajala z nebeškim glasom in pela v Hamburgu vlogo Micaele v Bizetovi operi »Carmcn«, je pel on don Josea. In kakor ga je on pel, ga ni še nihče pel pred njim in ne za njim. Zgubi! se je nekam že pred nekaj leti, pa ni za njim ne duha ne sluha.
Postala je tedaj v Hamburgu njegova žena. Preživela sta nekaj let kratke, preblažene sreče, potem pa se je v njegovo življenje vrinila ognjena, demonska Carmen in Luiza je molče in ponosno privolila v ločitev ... Še nekaj let jc oslala pri gledališču, dokler ni iztekla njena pogodba; še lepše in še z večjim občutjem je pela, potem pa se je umaknila v samoto, v tiho dolino, kjer stoji hiša; to jc zgradil nekoč oče, ko je prepeljal iz Španske, kjer jc služboval kot poslanik na dvoru, prelepo Mercedes, mater njeno. Oče in mali, oba sta že davno mrtva; ona pa sama živi v tej zapuščeni hiši; sama in skoro tudi že sama stara...
Nad tiho dolino zunaj visi sončni mir. Mir velike sobote .,. Luiza vstane, da bi šla na prosto, kjer bi malce pomladnega zraka vdahnila. Pa ko je koračila mimo velikega ogledala v stranski sobi, nehote obstane. Kaj je to v resnici ona, ta resna, črna postava z bledim licem? In danes prvikrat vidi, da so ji lasje -— oni slavni zlati lasje, ki so se ji tako bujno sipali na čelo — osiveli, kakor da je ivje na nje palo.
Od takrat, ko jo je mož zapustil, jc nosila
zadosti zemljo ljubiti, treba jo je tudi obdelovati. Lepa je miloščina, vzvišeno, če se pomaga revežem. Toda lepše in večje je, čc se pomaga in reši te reveže, lo našo kri, da bo moglu na svojem pošteno d svojega živeli.
Rone
Velika noč, vstajenje! — Pijančevanje se zmanjšuje, v gostilnah postaja tiho, ljudem manjka, morali so se malo odvaditi pijače, tobaka so veliko manj pokadi, sladkorja so manj porabi. Poprej so mislili, da no bo mogočo brez teh razvad živeti, zdaj vidijo, da so z zmanjšano množino alkohola in nikotina še bolj zdravi. To je pa že dobrn stran gospodarske krize, ki zastarane ruue dobro ozdravljn.
Druge take ozdravljive, modne rano so šo ostale. — Kmet ima zelo mnlo resničnih prijateljev. Glejte kako težak je postal danes izvoz, ki nam bi edini mogel v resnici pomagati. O lesu ns govorim. Rusi so nam trge prevzeli. — Za živino nam dajejo nekatere države kontingento. — Seveda izvoznik mora založiti garancijsko izjavo za 25.000 Din ter 11 dni prej napovedati, knm jih bo poslal in plačati takso po 20 Din od živali. Živinske kupčije se nikdar ne sklepajo na dolgi rok. Navad no pride brzojavno naročilo: odpoSljite precej, S takimi določbami jo vsak izvoz naše živino zelo otežkočen. Živine imamo preveč, pa si sami zapiramo vrata pred sosedi.
Ena rana je še hujša. Vedno se povsod ponavlja: Svoji k svojim! Opravičeno so se pritoževali v časopisih, da naši ljudje ne marajo domaČega blaga, Čeprav je enako ali boljše, kakor tuje. — Sam sem skusil, da je Bonnčov pergament boljši
kakor od tujih tvrdk, pa se vendar tujega več preda. Za kmetijske izdelke se dozdaj še ni nobeden potegnil. Vse leto je bilo toliko domačih prašičev, da so morali gospodarji mnogo živali doma poklali, krr jih še za nizko ceno niso mogli prodati. Naš kmet propada, skoraj lakote umira, pa gredo prav vsak teden naši mesarji v Karlovec iu nam nakupijo hrvaške prašiče za domače kraje. Mnogi dražje plačajo, kakor bi dobili na kmetih po Dolenjskem ali G orenjskem. Na teden se pripelje 300—400 prašičev v Slovenijo iz tujih krajev, najbrže pa še veliko več. Nekateri trgovci imajo stalno tuje živali v komisiji. Ko bi bil tak prašič vreden le 1000 Din, imamo na teden 400.000 Din, v enem lelu 208 milijonov dinarjev. So padlo besede: Raje grem v Karlovec, ko bi tudi doma ceneje dobil. Posledice: denar je šel na tujo, kmet ga nima, obrtnik ne more prodati, tovarne nimajo dela, kupiti se ne more niti najpotrebnejše. Koroški mesar je rekel nnšemu izvozniku: Dokler bodo imeli naši kmetje prašiče, ne kupim ničesar drugod. Mogoče da se drugod nekoliko ceneje dobi. Toda kam bomo prišli pri takem postopanju? Revno ljudstvo mora propasti. Hrvati pošljejo še zdaj na Dunaj tedensko po 2400 prašičev, mi niti enega. Čudno je, da najboljši mesarji nimajo toliko uvidevnosti. ce kmet propada, bodo golovo ludi sami propadij.
Prav ifJto je pri drugih kmetijskih izdelkih. Ceni se le tuje, domačega blaga nc moremo pro-
črne obleke. Vedno le črne. A danes jo tako grabi neznano hrepenenje za belim oblačilom — danes... v petdesetem letu... A to željo je izzval
la pomladni zrak. To velikonočno ugodje je krivo, da je nenadno s tako težo začutila samoto in za-hrepenela za glasom, ki bi jo poklical; Luiza! Karel ji je lo ime zmerom s posebnim zvokom izgovarjal; prečudno je podrlileval. Saj je tako silno ljubi! to ime! Nekoč! Na ustnah se. ji zareže grenak smehljaj. Pa vendar vzame bel robec z narodnimi okrasji, pa ga vrže prek črne obleke... In gre po dolini polahko v smeri holmca. Po glavi pa ji nenehoma hodi misel: kako, da nisem že toliko let ničesar slišala o Karlu? ..,
Tam na holmcu, kjer se sestanela dve slezi, sloji sredi znamenja kot sredi oltarja križ, Luiza obstane. Kako lep prizor je lo! Dva dečka kitita križ s prvim cvetjem. Eden se je vzpel na vrh in položil venec Rešitelju na glavo, s trnjem okronano, z drugim vencem pa je ovil ves križ.
Malo dalje stoji klop. Luiza sc vsede in pobožno motri oba dečka; ko sta končala, sta odfr-fotala. Luiza ostane sama na samotnem gričku. Pa zapoje prelepo Micaeii.no arijo — prav za prav molitev, saj je že tako dolgo ni pela. Glas je še vedno svež, polno zveni in močno, čuti Luiza, da bi se šc mogla vrniti v gledališče, čeprav je v petdesetem!
Nenadno jo zadene kamen, ki se je prikota-lil od zgoraj. Na ovinku poli, med njo in Rešiteljem — &toji neki človek, Vitka, v svetlobi lega odprtega prostora skoro previtka postava, v črni obleki, ima videz ohromelega, bolnega, izmučenega človeka. Lasje posiveli in razmršeni. Je to morda kak berač? Približa se.
»I.uiza!.: izgovori s tihim glasom, ki prečud- '
dati. Še zdaj dobivajo tešensko maslo, tujo sire, jajca iz Slavonije, ko je povsod zastoj v prodaji domačega blaga. Ko bi povsod le domače kmetijske
izdelke in le domačo živino kupovali, bi precej boljše postalo.
Ko bi mesto piva bolj pili domače mleko, bi vsa kriza mlekarstva precej nehala.
Omeniti moram še hudo rano kmetijstva. Ljubljana je vpeljala zase visoko mitnlno, dn olepša mesto in oskrbi vse potrebno. Tako se plača za enega prašiča 90 kg težkega 20 Din mitniue in 80 Din klavnine, torej 100 Din. Če so prašič proda po (I Din žive teže, .je kmet plačal mestu 100 Diu stroškov, sam je dobil 540 Din. — Isto je pri volili, isto pri vsem. Mogoče jo bilo pobirali tako nntnino v času dobre konjunkture, v sedanjih časih kriza in uajvečje revščino je to neuinljivo. Kaj pomaga, če izgradijo cele Atene in postnvijo prave umetnine, toda narod bo propadel in obubožal. Danes ne rabimo novih palač in bnbntih zidav, zadovoljili sc je treba z najpotrebnejšim in revežem pomagati. Mesto bi moralo vsaj za polovico znižati mituino in klnvniuo.
Neumljivo je tudi, zakaj zahteva hiestua uprava, da mora vsak, kdor pripelje prašiče v Ljubljano, plačati na mitnici 100 Din kavcije, da se bo prašič na klavnici zaklal. Zdi se mi, da je hotelo mesto zadeti poredne Ljubljančane, ki doma koljejo ip no puste klavnici 80 Din zaslužka. V resnici je s lem le uvoznika, torej kmeta, zadelo. Če vpelje kdo na teden 150 prašičev, mora plačati 15.000 Din kavcije. Kje jih bo dobil, kdaj Jih bo nazaj dobil? Koliko časa se bo mudil brez potrebo ua mitnici? Koliko lažje bi bilo, ko bi moral, kdor prašiče doma kolje, plačati na klavnici, ko se mu iztehta. Vsaj za tiste, ki gotovo na klavnico peljejo, se bi moralo spremeniti.
Ljubljana bi morala biti dobra in plemenita mati svojim otrokom. Najlepši kras slovenske matere je pa njena skromnost, delavnost in skrb za vse, tudi revne otroke.
Kriiarji
V	deželi verskih odpadov in največjih svetnikov v Franciji so osnovali veliko križarsko gibanje mladine. Človeka hočejo v zgodnji mladosti napolniti z duhom Kristusovim. Danes jo nad 2 milijona teh mladih zavednih križarjev, ki so povsod kažejo kot verni kristjani. Duhovniki so ponosni na svojo croisade, ki obeta najboljše uspehe za pre-rojenje naroda.
V	Belgiji je duhovnik Jožef Cardijin, ki je pri umirajočem očetu, revnem delavcu, ki ga ja s svojimi žulji dal študirati, prisegel, da bo živel za delavce. Osnoval je veliko zvezo mladih delavcev J. O. C. (Jeunese ouvriere chretiene). Z osmimi je začel, danes jih ima na sto tisoče. Vzgajal jih je za dobre delavce, skrbel za njih zdravje, njih plačo, njih življenje. Danes je v tem glavna moč katoli. ške Belgije. Mladina se je vrnila h Kristusu. Z veseljem in ponosom, čista in vesela spolnjuje svoje dolžnosti.
Čisto drugo sliko nam dajo ruski komsomolci, glavni steber ruskih boljševikov. Vzgajali so si mladino — brez vere. Vsak komsomolec mora biti popolni brezverec, ki naj vero tudi pri drugili lrtflči. Navdušili so jih za svojo blazne ideje. Danes imajo boljševiki šest milijonov vojaško organiziranih kom-somolcev zoper vse zunanjo in notranje sovražnike. Imenovati bi mogli to čelo vojsko satanovo. Kako se žrtvuje ta mladina za svoje zmotne ideale!
Ko se ni na dan zadosti premoga nakopalo, so komsomolci osnovali 18 brigad, lotili so dela, nadaljevali noč in dan v najhujšem mrazu, da hi rešili domovino. Roke so jim premrznile, pa jih niso mogli od dela spraviti. Premoga je bilo kmalu zadosti.
V	Turkestanu so bili v nevarnosti bombažni nasadi. Poslali so tja 32.000 komsomolcev — v daljavo 200-500 km. »Ne pojdite s polja, dokler ni zadnja bala spravljena.« Iz tovarn so planili ne-umiti na delo. Hrana jc bila slaba, mraz občuten, spali so na ilovici, toda žetev je bila rešena.
Brez usmiljenja vzamejo kmetu vse: žilo, denar in živino. :še malo časa, pa bomo imeli boljševiki raj na zemlji.«
Mi vemo, da ga ne bodo dosegli. Vemo pa tudi, da moremo rešiti vero iri domovino le po mladini. Naši križarji morajo biti ravno tako navdušeni za Kristusa in cerkev, kakor so Francozi in Belgijci, moramo pa tudi za ljudstvo delati odločno in vztrajno, kakor komsomolci. Prosveta je lopa in dobra, toda d<..ies se mora kazati v delu za narodno gospodarstvo in pomoč najbolj zapuščenim in revnim, to je našemu kmetu.
Naša zemlja bo lahko vse svoje otroke redila, če bodo slovenski križarji storili popolno svojo dolžnost. Samo od sebe prido potem kmetovo vstajenje.
no zatrepeče.
Nato se ona polahko dvigne, izproži pred se levico, kakor da hoče nekaj strašnega odgnati od
sebe, a iz ust ji zleti:
Karel!
On sname z glave širok klobuk.
Da, jaz sem, Luiza. Tvoja pesem mi je pokazala pot; ž njo si me priklicala domov.
Luiza gleda vanj še zmerom » široko razprtimi očmi, skoro brez zavesti. Da, to so one ostro izklesane črte obraza, katere ie tako neizmerno 1'ubila; to so one velike, močne, svetle oči, tod čisto drugačne; kakor da so uničene, izropane, bolne in bedne — in to jo boli...
Kaj iščeš tu... tu ,,. pri meni?
Trudno se nasmehne:
Mir, Luiza.
A ona druga — ona črnolaska?
Že davno, davno sva ee razšla. Tako davno, da se več ne spominjam.
Luiza pade na klop. Šc zmerom upira oči vsa zmedena pred se, v Rešitelja, ki jo z bolestjo gleda izpod venca cvetja ..,
In znova sc oglasi Karel, z drhtečim, čudežnim zvokom:
Smem ee vsesti, Luiza? Tako truden sem!...
Umakne se mu. V to se razlije zvon po dolini.
Zvoni k vstajenju! pravi Karel in spusti roko na vitko žensko levico: Luiza, se spomniš morda še, kako smo prvikrat peli v operi v Hamburgu? Danes ne morem nič več izgubiti; moi glas je izgubljen ...
Strese se, zakaj Luiza se je naglo obrnila.
Izgubljen? Oni nebeški glas?
. Izgubljen za vedno, Zato 'ako globok«
Pomlad v planinah.
Dr. li. Andrejka:
POMLAD NA NAŠEM MORJU
tu doli, ko je že vse v cvetju in zelenju, ko valovi po rivah in pomolih obrežnih mest v gorkem solncu pomladno oblečena, razigrana množica ter se zimsko oblečeni tujci ostro odražajo od domačinov, ki pohajajo že brez sukenj ali svršnikov v svoji živi narodni noši po trgih in ulicah. Seveda, par-niki ne prihajajo in odhajajo tako pogosto ko po leti, a prav zato jih napolni že količkaj večji tujski promet mnogo bolj ko v veliki seziji. Sploh je vse življenje, ker sedaj — razen v Dubrovniku — še ni onega velikega navala gostov, mnogo bolj domače in zato tudi bolj pristno, postrežba pa tudi mnogo pozornejša.
Računati je tudi s tem, da bo letos vsled znanih deviznih naredb potovanje v inozemstvo zvezano s precejšnimi težkočami in da bo naš Jadran
za dobo šolskih počitnic preplavljen bolj ko druga leta po doimjčem občinstvu.
Zato bi vsakemu, ki to utegne, priporočal, da si izbere prav ta pomladni čas za potovanje na naše južno morje, saj ga jo tudi državna uprava olajšala s tem, da daje za one, ki ostanejo dalj časa doli na jugu. izredne olajšave: 50% popusta za vožnjo po drž. železnicah; tud: hoteli in penzije so vobče sedaj znatno cenejši ko v poletni seziji.
Ne iščimo torej v inozemstvu, česar imamo v izobilju in mnogo lepše doma in podpirajmo s številnim obiskom krasne kraje ob zgornjem In dolnjem Jadranu.
Tudi nam samim bo ostal kot svetla točka v enoličnosti našega življenja spomin na radostno, prelestno spomlad na našem morju!
Tipična slika z našega Primorja
Prav sedaj, ko nas je držala zima predolgo v svojem oklepu, ko sla nam sivo nebo in mrzel sever težila kakor mora dušo in telo, se obrača oko hrepeneče čez zasnežene hribe in gore tja proli ožarjenemu jugu, kakor da bi našlo tam za sivimi gorami utešenje naših želja in našega hrepenenja po solncu, pomladi in lepoti.
Tam za gorami, res, leži in valovi naše temno-modro morje v blesku vseprebujajočega južnega solnca, obljubljena dežela vseh, ki si žele iz neznosnih spon, v veliko prostranost južnega čara. To naše morje vabi k sebi nas. čemerne in be-ležne severnjake, vabijo nas, naših bratov mesta bela, kličejo nas v svežem zelnju senčni gaji in vse že davno prebujeno pomladno vstajenje solnčne Dalmacije.
Dalmacija je zemlja solnca in toplota ter se v tem lahko kosa s francosko in italijansko riviero ob Tirenskem morju. Zlasti južni pas, ki se pričenja pri rtu Planka (med Šibenikom In Splitom), je bogato obdarjen s solnčnimi dnevi in kar milo nam je, ko čujemo, da je v Dubrovniku 60%, :ia otoku Hvaru 63%, na otoku Visu pa celo 78% solnčnih dni v letu! S tem se strinja razmeroma majhno število deževnih dni, ki ne presega po celi Dalmaciji, všievši seveda deževno dobo jeseni in po zimi, 30% dni v letu.
Kaj čuda, da se ob takih podnebnih razmerah bohotno razvija rastlinstvo ob času, ko ni pri nas niti sledu kakega brstenja, kaj še zelenja in cvet ja I
. Dalmatinska pomlad se pričenja takoj po božiču! Tedaj cveto v južni Dalmaciji podleski in rdeče anemone, drevesno resje in mandeljni, sadno drevje prav sedaj v marcu in začetkom aprila. Kdor hoče videli zeleno Dalmacijo, si jo mora ogledati do konca aprila ali do začetka maja, zakaj pozneje odmira in otrpne trava in cvetje pod žgočimi žarki poletnega solnca. Kar čudno se glasi, ali res je, da je doba našega poletja za dalmatin-tinsko floro prava zima, kjer se vsaka nežnejša rastlina skriva in varuje kakor ve in zna. pred uničujočim žarenjem solnca. Z uspehom mu kljubujejo tedaj le vedno zelene rastline, ki se pojavljajo žo od Raba nizdoli ali pa taka zelišča, Ui jim je narava dala za to posebnih moči.
Meti najorlpornejše take rastline spada gotovo rožmarin, čigar grmičje pokriva v Dalmaciji velike površine krševitih pobočij in ki cvete od septembra dalje neprestano skozi celo zimsko dobo do polovice maja. S svojimi modrimi cvetovi daje pokrajini prelepo sliko in vonj njegovega cvetja spremlja potnike še daleč po morju.
A Dalmacija bi bila vzlic solncu in toploti pusta in tudi v podnebnem pogledu neprikupna, ko bi ne valovilo ob njenih rumenih in rdečkastih skalah in čereh, naše modro Jadransko morje. To morje je res modro, od sinjemodre barve preko vseh odtenkov do najsočnejšega ultramarina. To poudarjajo zlasti tujci iz Nemčije, ki prihajajo vedno češče sem doli in se ne morejo nadiviti, vajeni modrozelenih valov svojega severnega ali vzhodnega morja, tem močnim, čistim barvam našega južnega morja.
In celo sedaj pomladi ima to morje, lesketajoče se v toplih solnčnih žarkih, prav poseben čar, saj je tako veselo in radostno, tako razigrano v svoji svobodni neizmernosti, tako polno nemirnih
kontrastov, a zopet veličastno v svoji ubranosti. Pa je pravi znanik večno se ponavljajočega in porajajočega se življenja.
Ta občutek večnega življenja, ki ga vzbuja neizmerna morska gladina trepetajoča v solnčnih žarkih, vpliva na vsakega, ki prihaja iz žametov In plazov našega severa na njegove cvetoče obali, mogočno in poživljajoče, ter mu vliva novih moči v dušo in srce.
Kako prijetno je, sedeti v vedno zelenem parku pod palmami, cipresami in lovorjem ali na solnčni terasi brez težkih zimskih oblačil ter srkati vase ta, vseh krepilnih snovi prežeti morski vzduh, poslušati neminljivo pesem valovja, bučečega ob morske pečine ter vsaj za trenotek pozabiti na vse moreče neugodnosti in glodajoče skrbi, ki so ostale tam daleč na mrkem severu za nami!
A morje vpliva na obali, posebno pa na otokih, tudi mogočno na izravnavanje presilnih razlik med toploto in mrazom ter ustvarja relativno enakomerno podnebje. Srednja toplota v januarju je v Crikveiiici 5° C, na Rabu 5.7°, v Splitu 7°, na Hvaru 8.6°, v Dubrovniku 8.7°, na Korčuli 9.1°, na Visu 9.8°C; srednja toplota julija meseca pa med 24—25.6° C. Če primerjamo k temu podnebje
Pri predsedniku mariborske
Prosvetne zveze dr. Hohnieeu
»Kaj bi mi mogli, gospod predsednik, povedati o vplivu današnjih težkih časov na ljudsko prosveto?«
>2e Tullius Ci-cero primerja, kakor znano, prosvetno delo z obdelovanjem polja. Agri cultura zahteva imotna sredstva, brez ijili je obdelovanje iu oskrbovanje polja nemogoče. Slično se tudi animi cultura ne more vršiti brez gmotnih sredstev. Isti Ciceron je zapisal rek: »Paupertas mordet.« Pomanjkanje, siromaštvo povzroča bol in stisko. Gospodarska stiska grize tudi prosveto. Izkustvo sedanjosti, da ne gledamo v nekatera razdobja preteklosti, to izpričuje. Kjer je stiska, ni tiste sproščenosti duha, ki ustvarja sprejemljivost za prosveto in omiko. Je, kakor da neka mora tlači duhove. Kjer je stiska, ni sredstev za nabavo časnikov, listov in knjig, brez katerih je širjenje prosvete nemogoče. Zato dnevno se množeča, od raznih strani odmevajoča tožba, da knjižnice prosvetnih društev nimajo sredstev za obnovo in pomnožitev svojega knjižnega zaklada. Odtod tudi obžalovanja vredno dejstvo, da prireditve naših organizacij niso več tako dobro obiskane kot nekdaj, ker marsikdo, ki je prej* prihajal in bi tudi sedaj rad prišel, nima denarja, da bi plačal vstopnino. Če to velja za krajevne prireditve, velja tem bolj za okrajne in okrožne, ker so stroški za voznino po železnici brez popusta in za hrano, če tudi prav skromno, za prav mnoge nedosegljivi. Odveč jo pripomniti, da so tehnični pripomočki moderne prosvete, kakor skioptikon. kinematograf, film itd., za večino naših prosvetnih organizacij samo piuin deside-rium, ki se tudi pri najboljši volji v današnjih razmerah ne da realizirati. Pregovor, da je denar nervus rerum, se obistinuje tudi ua področju prosvete. Sedanje razmere so za to eklatanten dokaz. Ker so materialne podpore, ki so jih naše samoupravne korporacije dajale ljudski prosveti, v veliki meri izostale ter še vedno bolj izostajajo, za-pada ta važni nervus rerum vedno večji in opas-nejši anemiji.«
»Kaj pravite, gospod predsednik, k našemu mariborskemu kulturnemu življenju?«
»K temu Vašemu vprašanju pa hočem biti čisto kratek, ker so tukaj zadeve povsem na dlani in v javnosti že docela razčiščene. Kratkoinmalo: Zgodovinsko in Muzejsko društvo sta dokazala, da se zavedata svojega kulturnega poslanstva ob naši meji in da sta os, okoli katere se su?ejo važna znanstvena kulturna prizadevanja mariborskih kulturnih delavcev; morda bi trebalo samo zn spoznanje več popularizacije teh predragocenili znanstvenih izsledkov med široke ljudske sloje in nekoliko več smisla merodajnih činiteljev za gmotno pomoč idealnim znanstveno organizatorič-nim stremljenjem. Gledališče na primer je za Maribor nacionalno važna ustanova; zato naj bi
v bedo in nesrečo pal. In prej, ko povsem ugasne luč mojega življenja, sem hotel še enkrat videti tebe, ki si ljubezen mojega življenja, moja edina frava sreCa ...
Luiza je čeatokrat premišljala, kako bi bilo, ko bi se on nekoč vrnil. Zmerom pa ga je videla v duhu ponosnega, zmagovalnega. In srce ji je otrdelo ob takih mislih, a nikoli ji ni prišlo na mi-tcl, da bi se to moglo takole zgoditi; in to jo je razorožilo.
Zdolaj v dolini zvonovi še zmerom zvone k vstajenju. A sonce se nagiba h koncu in hladen veter piha sem gor.
Karel se strese od mraza kakor v bolezni. Na sebi nima niti površnika. Bleda, resna žena tre-peče od navala čuvstev: nesrečen jel
Pojdi! pravi in vstane.
Kam? vpraša negotov Karel.
Luiza pokaže v dolino, na tiho hišo, z zelenjem obraslo.
Domov! izpove tiho in globoko.
Velike, svetle Karlove oči zasijejo nato še enkrat kot nekoč v starih časih.
Luiza, ti si mi odpustila?
Po resnem obličju ženinem se razlije rdečica in vsa pomlajena kakor dekle je rekla:
Nikdar, Karel, te nisem nehala ljubiti.
V c« blažen objame Karel okrog pasu visoko, resno žena — in oba se vračata v tesnem objemu v dolino.
A velikonočno sonce na zatonu meče zadnji rfvoj sijaj na tiho hišo v dolini ko tih pozdrav treči. ki se vanjo vrača...
Na Jadranu ob solnčnem zahodu
Slovenijo, kjer je srednja toplota meseca januarja — 8" C, srednja toplota julija meseca pa -j-20° C. vidimo, da je razlika med najmrzlejšim in najtoplejšim mesecem ob našem morju povprečno 16" C, pri nas pa celih 28° C. Najugodnejše toplotne razmere so se dognale na Visu in ua južni strani polotoka Pelješca, a tudi Korčula, Hvar in Dubrovnik so za veliko noč idealna prebivališča. Kdor ljubi floro, temu naj bo poleg Raba in Korčule še posebno priporočen otok Mljet, Ki pa žal še nima komfornih gostišč. V manjšem obsegu pa najde pomladi in cvetja željno srce vse to združeno na majhnem, a preljubkem otočiču Koločepu, kjer vodi naš rojak Marčič izvrstno urejeno peuzijo.
Spomlad ob našem morju je tudi zato tako prijetna, in bivanje ob tem času je za one, ki se utegnejo tedaj odtrgati od svojih opravil, zato priporočljivo, ker se dajo prav sedaj izvesti najpri-jetnejši izleti v bližnjo in daljšo okolico naših pomorskih letovišč in kopališč. Prvenstvo zavzemata v tem pogledu pač Dubrovnik in Split, a tudi na Rabu, na Krku, Korčuli in Hvaru je vse polno zanimivih izletnih točk, ki so sedaj, ko solnce ne pripeka preveč in ko je vse v zelenju, viri užitka in lepote.
Kopati v morju je sedaj res še prezgodaj, čeprav so časih dnevi na videz že prav topli. Zrak in morje še nista taka, da bi se ne bilo bati prehlada. To vedo domačini prav dobro; zato se na začudenje nas severnjakov ne kopljejo pred sredo junija. Sploh sem redkokdaj videl Dalmatinca, ki bi se bil kopal — tudi v največjem poletju — ob zori v morju. Morda je vzrok la, da so glede toplote mnogo bolj razvajeni ko mi, ki prihajamo z mrzlih planin tja doli.
Od 1. 1900 naprej ima južna Dalmacija, to je nje del od Splita navzdol do Kotora. svoio velikonočno sezijo. Hoteli, ki so bili čez zimo deloma ali povsem zaprti, se pripravljajo na sprejem izletnikov in trajnih gostov, vso ceste, pota in steze se čistijo, nasadi prenavljajo, parki urejujejo. Nič ni krasnejšega ko zvonenje velikonočnih zvonov
prvenstveno služilo čisti ter nepopačeni umetnosti. Že vidim na vašem obrazu, da bi radi izvabili nekaj izjav o naših pisateljih, umetnikih in drugem. Toda te stvari so pridržane drugim, pa so ludi drugi razlogi, ki me navajajo k temu, da Vam zaenkrat ne maram izpolniti te želje z obraza.«
»Dovolite, da Vas nadlegujem še z enim vprašanjem: kakšni so najbolj pereči problemi sodobne ljudske prosvete?«
»Po mojem mnenju spada vprašanje mladinske vzgoje in prosvete med najbolj pereče probleme sodobne naše ljudske prosvete. Francozi imajo znani izrek o jeunesse doree (o zlati mla-' din!). Za naše razmere velja tn izrek v tem smislu, da j« mladina za naš narod v resnici zlato. Naš narod se je dramil na svoji zemlji ne z močjo svojega števila ne z zlatom materialnega bogastva, marveč /. duhovnim zlatom, ki biva in deluje v duhu in volji. Svetlost duha, čistina srca in jedro-vitost volje: to jo ono zlato, ki ga priroda daje našemu narodu in kojega glavni dedič in nosilec je naša mladina. Zlato pa ne leži za svobodno uporabo na belem dnevu. Treba ga je spraviti na dan, osvoboditi ga raznih mineralov, v katerih jo zakopano, ter ga rešiti raznih primesi, ki so mu primešane. To je velevažna naloga mladinske vzgoje in prosvete, ki mora težiti za tem, da zajame čim največ mladine, da ne rečem: vso mladino. Do sedaj se nam je to samo delno posrečilo. Razlogi so razni in znani, da jih ni treba podrobno navajali. Toliko pa je treba ugotoviti, da mladina sama ni kriva tega obžalovanja vrednega dejstva. Mnogoteri drug činitelj tii moral s trkanjem na prsa priznati: Mea e.ulpa!« Ne kaže izrekati rekriminacij. Boljše je nasloviti ape.l na vse prijatelje mladine, naroda in države, nuj so kljub vsem oviram, zaprekam in neprilikam sedanjosti lotijo z vnemo ljubeznijo in požrtvovalnostjo tega perečega problema. Sedemdesetletnica snirli škofa Slomšeka, našega največjega mladino-ljuba in mladinskega vzgojitelja, nam daje priliko. da se sami prenovimo v Slomšekovih načelih in idealih ter da zlata Slomšekova zrna sejemo v mlade duše. V smislu Slomšekovem bomo tudi morali pomnožiti svoje napore zn iztreznjenje našega ljudstva. Pijančevanje ie nepopisno veliko zlo za narod, osobito za mladino, ker jo alkohol upijanjuje s surovostjo, ošabnostjo in z raznimi grehotami. Alkoholiziran narod ni sposoben za življenski boj,'ker je opešal iia telesu, pn tudi na duhu. Naj naše prosvetne organizacije posvetijo temu perečemu problemu svojo skrb in svoje delo. Še eden problem bi nakratko omenil, ki v sedn-njem času vstaja pred nami v vsej svoji težini, to je problem preosnove človeške družbe. Takšna, kakoršna je sedaj, človeška družba ne more ostati. Slediti ji mora druga, boljše urejena. Za nas so merodajna krščanska načela, ki so njihovi glasniki rimski papeži: Leon XIII. v okrožnici »Rerum novarume in Pij XI. v okrožnici »Quadra-gesimo nnnoc. Socialno preosnovo pripraviti ler pri njenem vršenju sodelovati: to je naloga naše prosvete, ki naj polaga krščanska načela v mlade duše ter naj vnema socialno pravičnost in socialno i ljubezen v mladih srcih. Ako bi to ljudska prosveta puščala v neniar, ki se sama diskvalificirala I za epitetom sodobnosti.«
Otvoritev advokatske pisarne!
Dr. Schaubach Franc javlja, da je otvoril advokatsko pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. 6, I. nadstropje (palača Zadružne gospodarske banke).
(NSERIRAJTE V »SLOVENCU«!
CEN!ENE DAME!
2885
Eleganten prilegajoč plašč ali športni trenčkoat za pomlad najlažjo izberete ter najcenejc kupite pri
F. L Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
Poseben oddelek za damsko konfekcijo
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti. rdečo ali modro ohron-IJenl 10 Din, prtički od t Din naprej, lilazlnc milic ete. Novi vzorci, iist tisk. dol.ro hI/uro.
Maleh & Miheš, Ljubljana
polet? hotela štrukelj. Vezenje zaves, poriln. monograiuov oto. Kntlanje, azn rtranjo. — »Breda« žepni robci komad - Diu.
GOSPODARSKA ZVEZA UHANA
■ nu
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in speeerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
>
Prvovrstno moka iz mlina forgacs, Ratka Topola,
jc stalno na zalogi.
U. K.:
Bolnemu prijatelju za Velikonoč
Klavrno pisanje! Telo ti jo shirano, moči izčrpane; že majhno delo te silno utruja, napor pa kur boli; noči brez spanja, polne skrbi in bega-jočih blodenj; dnevi turobni, brez vedrine in zadovoljstva, sleherno veselje že vnaprej zagrenjno.
—	Boli te prav za prav nič ne in vse hkrati, vse posle svojega poklica opravljaš navidezno še v redu. A sani čutiš praznoto in ničevnost takega življenja. Zadovoljivega izhoda iz te puščobe ne vidiš, dozdanje izkušnje ti kažejo temno pot navzdol ... Ali je še kakšna rešna iinica kje odprta?
Vse in nobena! Kakor namreč hočeš ti sam, prijatelj, dobra in zla sreča je odločno v tvojih rokah! Vem, da mi ne verjameš, zato preberi to miselno iverje, ki ti ga ne natresem kar iz rokava.
Tvoje stanje je bolezen, ki se je v novejšem času strahotno razpasla. Živčna onemoglost ali ne-vrastenija so ji rekli v onih časih, ko so videvali tudi učenjaki v svetu sploh in tako tudi v človeku zgolj snov ali gmoto, dandanes, ko so ne da več tajiti važnejša in bistvena sestavina človeka, namreč njegova duševnost, smo še pridržali izraz, vemo pa, da motnja ne tiči v živčevju samem, marveč bolj na duševni strani, deloma v razbolje-uem čuvstvovanju, deloma v slabotnem hotenju. Čuvstvovanje je bohotno in enostransko, na bolestno stran pomaknjeno, hotenje onemoglo, zato je tudi telesna stran v delovanju okvarjena, tožljiva jn kujava. Zato bi se moralo reči takemu bolezenskemu stanju življenjska oslabelost ali mlahavost.
Vzrokov tej bolezni naštevajo več, najhujši in zato najtežje ozdravili so primeri podedovane onemoglosti, ki je vsekakor dedna kakor vse t. zv. Iconstitucionalne, ves ustroj obsegajoče bolezni. Vsa napačna telesno-duševna razpoloženja se prenašajo od rodu do rodu v isti ali podobni obliki. Dogaja so tudi, da dozdevno krepki ljudje zalajajo življenjsko manj vredno potomstvo, kar vidimo pri nekih splošnih, največ kužnih boleznih iu zastrupljenjih, ki kvarijo rodno snov. Obolevajo pa tudi zavoljo živčne razrvanosti ljudje, ki izhajajo iz zdravega rodu, ki jim je lastno življenje izčrpalo moči, ali beda ali razbrzdanost ali nesrečni pripetljaji. Te vrste živčne onemoglosti so mnogo lažje ozdravne, ako se le dajo zunanje okoliščine izpremeniti v ugodnem smislu in duševno odzivnost pravilno uravnotežiti in usmeriti.
Ne umeješ morda mojega pojmovanja? Poglej okoli sebe! Koliko ljudi poznaš, ki imajo hude okvare na sebi, a se vendar no čutijo bolne in žive veselo življenje zdravih ljudi. Poznaš pa tudi ljudi, ki jim učeni zdravniki ne morejo iztakniti najmanjšega nedostatka (dasi so mnogi Eskulapovi učenci črnogledi in delajo iz mušic konje), a so vendar vznemirjeni zaradi neznatne malenkosti, navadno pa celo zgolj zaradi misli ali bojazni, da bi jih utegnilo doleteti kakšno zlo, nesrečni in
—	bolni. Človek je toliko iu tako zdrav, kakor po pameti hoče ali kakor zna ugodno ali neugodno vrednotili svoje občutke, ki so po naravi prijetni iu neprijetni, da se vzrok neprijetnosti odstrani, ali če lo ue gre, da se vzroku neprijetnosti izogne. Pri bolnikih pa, ki jih imava v mislih, je to duševno vrednočenje moteno, neugodno občutje premočno, hoten odziv pa prešibek, zato prevladuje v njih neugodno čuvstvovanje brez pri-merue dejavnosti. V to bolezensko stanje se tako uživljajo premnogi bolniki te vrste, da so v svojo bolezen zaverovani in kar zaljubljeni...
Kam uvrščam tebe in kaj sodim o tvoji bodočnosti?
Poznam tebe in tvoj rod, ki jc bil klenega zdravja. Trdo življenje so imeli tvoji predniki, obilo dela in malo jela, trda je bila tudi tvoja prva mladost, rastel si v bedi in v stiskah si se izučil. Zgodba skorajda slehernega našega človeka, ki stremi navzgor. Pa se ti je odprlo dotlej neznano življenje, ko ti ni trebalo več vsak dan stradati. A s tem novim življenjem so prišle nove zahteve, ki jim še nisi prav kos, zalo doživljaš razočaranja, ki to silno tro. Ne samo ti, vsi živimo v časih, ko se majejo temelji pod nami in nas zadevajo ruševine podirajočega se veka. Iz splošnega razsula se otmo oni, ki imajo svoje nekole-bajoče težišče v sebi, na dnu svoje duše, ki ga zunanje vihre ne morejo premakniti.
Dolga je letošnja zima, a priti mora pomlad. Čudovit čas je pomlad! Pomlad daje življenju poseben razmah navzgor in navzdol. Koliko novega življenja prinaša pomlad in koliko življenjskega veselja! Pomlad je tudi tista doba, ki naguito ali kakorkoli načeto in okvarjeno življenje končuje, življenjska borba je ojačena, zato je spomladi največ bolehanja iu umiranja, jelika kosi najhuje, samomori so uajpogostnejši.
Pojdi v prirodo in mudi se v njeni šoli! Opa-
zuj tisto valovanje med začetkom in koncem, ki mu pravimo življenje in ki je prav v spomladi najbolj razburkano in zalo najbolj zanimivo!
Pojdi iz svoje tesnobe v svet, med ljudi, in živi ž njimi! Kmalu spoznaš, da je njihovo življenje prav pestro na zunaj, na znotraj pa enotero — pehanje za srečo, ki jo vidijo v mesenosti nI i v gmotnih dobrinah ali v učenosti ali v slavi, malokdo jo išče in najde v sebi. Pri tem gledanju uvidiš kmalu, kako bedno je življenje večine, da, ogromne večine ljudi in da je tvoja osebna in zasebna beda prav za prav majhna in neznatna v primeri z bedo. ki tlači druge. Zavedal se boš kmalu, da se ti godi v obče in razmeroma dobro, zakaj še mnogo slabše bi se ti moglo goditi. To spoznanje je važno.
Morda pa najdeš metLljudmi tudi kakšnega življenjskega umetnika, ki ume zunanje okoliščine in svoje hotenje spravljati v soglasje. Kajpada so njegove zunanje zahteve skromne! Sprosti se, če le količkaj doumevaš to življenjsko umetnost, vseh snovnih vezi, ki oklepajo tvojo duševnost, postavi zato svoje zunanje zahteve ua najnižjo mero!
Še nekaj nazadnje, kar naj ti ne bo zadnje!
Od vseh sadnih plemen rodi breskev brez dvoma najlepši in uajokusnejši sad. Kako lepa in prikupljiva je že zunanja oblika tega prežlahtnega sadu! Kako zapeljiva je barva njegovih »ličk« in kako slasten je šele njegov okus! Ni čuda torej, du se otroci, ki imajo še nepokvnrieu okus. kar tresejo od veselja, ko zagledajo p.rvič ta sad. Njihov prirodni nagon jim pravi, da je to nekaj dobrega, koristnega in potrebnega za njihov že-lodček.
Kakor sad, tako ljubko je ludi breskovo drevo. Sicer nima nikdar tako obsežnega debla kakor jablana ali hruška in nikdar take krošnje kakor češnja ali oreh. Čez skromen grm ali nizko drevesce se ne razvije. Tudi njegova življenjska doba je kratka. Ko so druga sadna plemena komaj v mladeniški dobi. je breskev že starka, ki dočaka komaj dobrih 20 let. Toda dokler je živa, je krasna vsaj dvakrat v letu: prvič, ko se v rani pomladi odene v rožnato svatovsko obleko, drugič poleti ali na jesen, ko se začno plodovi knf ua-nagloina debeliti in barvati. Danes so še razmeroma drobni, trdi in zeleni. Ko pa pridem pod drevo čez teden dni, se moram čudom čudili, ko vidim, kako so se v teh kratkih dneh odebelili in so jim začela lica na solučni strani rumeneti ali rdeti. Čez nekaj dni so breskve zrele.
Razen lepote in dobrote sadu ima breskev še nekatere druge prednosti pred ostalimi sadnimi plemeni. Tako kmalu kakor breskev, ne zarorii pri nas drugo sadno drevo. Že dve leti stara drevesca nas večkrat presenetijo s prvim sadom. V tretjem ali najkasneje v četrtem letu pa vsaka pokaže, kaj zmore. Prav tako se breskev odlikuje v redni rodovitnosti. Brstje, iz katerega se razvije cvetje in plod, se tvori namreč že takoj na enoletnem lesu, ki vsako leto iznova naraste. Zato rodi breskev vsako leto — seveda, če ji spomladanski mrazovi no zamore preranega cvetja. Tudi glede raste same ni breskvi kaj očitati. Ako ji ugaja podnebje, lega. zemlja in je primerno obdelana. raste tako hitro kakor nobeno drugo sadno drevo. Že enoletna drevesca so včasih tako bohotno razraščena, da meri debelce blizu tal v pre-meru 2 cm ali še več, in ima krošnjo kakor bi bilo staro že dve ali tri leta.
In to sadno pleme, ki rodi nnjžialitnejši sad, je pri nas najbolj zanemarjeno in omalovaževano — sadno pleme, ki ga nikjer ne goje v količkaj imena vrednem obsegu. Ako pogledamo poleti in na jesen po naših sadnih trgih, vidimo sicer mnogo lepih breskev, toda, vse to jc inozemska, največ italijanska roba. In kakšne so cene! 20—30 Diu za kilogram breskev zmore le bogatin. Šele na jesen prinesejo na trg naše domače breskve — če smemo tako imenovati krompirju podobne plodove brez breskove oblike, brez značilne barve, umazano rjaste, kosmate kožo in neprijetnega, okusa. Take so povečini naše breskve, pa še teh je malo.
Marsikomu, ki ne pozna las.lnosti tega sadnega plemena, niti naših gospodarskih priiik, se bo čudno zdelo, kako da je vprav to najžlahtnejše sadno pleme tako zapostavljeno. Temu se ne čudi,
Kako more živeti mlad mož tvojih let in tvojih sposobnosti v neposredni odvisnost, da ti drugi režejo kruli in drugi velevajo, kjo bivaj? To razmerje, ki sicer nudi neke ugodnoBli, pači zdravo duševnost, zakaj le onemogli starci iščejo toplega zapečka in izmozgani slabiči prisedajo k tuji mizi. Postavi se na svoje noge in bodi sam svoj! V današnjih časih so ti zdi tako početje morda tve-gavo, a nikdar ni bilo lahko iu gladko. Ne pojde brez truda in tegob, nenadnih ovir in trenutnih neuspehov, a pojde, če boš vztrajal neomajno na poti do visokega smotra — zunanje osamosvoje! Morda bo izprva kruha bolj pičlo, a več ti zaleže, ako si ga boš odmerjal sam, tudi v bornem lastnem domu ti bo počitek slajši kakor pod tujo streho. Več dela in skrbi te čaka v samosvojem življenju, a tudi več užitkov in zadovoljstva. Življenje je neprestana borba, polna truda in trpljenja, ki se vrstita z uspevanjem in zmagovanjem. Kdor se boji truda, kogar plaši trpljenje, no zmaguje, ampak propada!
Znebi se torej tisle mehkobue in sladkobne navlake v življenjskem pojmovanju, ki se je kot nvarno okuženje razpasla med nas od propadajočih narodov kot vodilo življenjske modrosti! -Vrni se k materi prirodi in svoji rodni zemlji, ki hranita v sebi zaklade življenjske uioči — zvestim otrokom!
Pogovor 2 rožami
Rožn — kraljica vrtov! Katera cvetlica se moro meriti s teboj v lepoti in vonjivosti tvojih cvetov, v neskončni raznovrstnosti in pestrosti tvojih barv, v dolgotrajnosti in obilici tvojega cvetja, pa ludi v skromnosti in preprostosti negovanja?... Nobena!
Kako težko že čakaš, ti najljubša moja Frei-burg II, pa ti nebeško lepa ophelia, pa zV.ti moj emblem, iu nedosegljivi Viljem Kor-<1 e s ter žarko rdeča etoilo de Holland — pa kaj bi vas klical po imenu! Saj vas je preveč, da bi vas mogel vse našteti. Vse ste lepe, vse vas imam rad. Vem, da že težko prenašate težo odeje
O®O®O®O®O®O«O®O®OiO®O0O»O@O®O®O0O©O©OaO®O®O®O«O©O
O breskvah
kdor ve, da imajo žlahtne breskve poleg zgoraj naštetih dobrih lastnosti tudi svoje posebuosli. ki v naših vsaj dosedanjih gospodarskih razmerah močno ovirajo njih gojitev Pred vsem moramo poudariti, da je breskev otrok toplejšega podnebja nego je naše in se torej že zaradi tega pri nas ne da z uspehom gojiti prav povsod. Vendar pa so vsaj vse naše vinorodne lege že toliko tople, da breskve ua planem dobro rastejo in rode, zlasti če izberemo novejše neobčutljive, ameriške sorte, ki so razširjene po vsej srednji in celo severni Evropi in jih sadimo v primerne, zavetne in tople lege. To bi torej ne bila prehuda ovira. Bolj nerodno je pa, ker žlahtna breskev ne uspeva na neobdelanem, zaledinjeneni zemljišču kakor jablana in hruška, ampak hoče imeti odprto, redno obdelano in gnojeno zemljo, kakor povrtnina ali kakor vinska trtn. Breskve bi rastle torej v vinogradih, po ugodno ležečih njivah iu na naših zelenjadnih vrtovih. Ta ovira je najhujša. Kakor je bilo urejeno naše gospodarstvo do dandanes zlasti po vinorodnih krajih, za breskve ni bilo jiravega prostora in največ zaradi tega niso mogle še nikjer do prave veljave. Nekoliko bi utegnilo ostrašiti tudi prerano cvetenje. V mraznih legah breskve posebno rade pozebejo. Sicer je pa tudi ta ovira že premagana, ker imamo glede mraza jako utrjene sorte.
Iz povedanega bi torej sledilo, da je prav za prav edini vzrok, da se pridelovanja breskev no moremo oprijeti, pomanjkanje prostora za to kulturo. Pa vendar ni tako! Se bo že dobil prostor in še prav ugoden! Vprav sedaj je čas za to kot nalašč. Saj se je vendar vsakdo že inoral uveriti, da se bo treba v marsičem preučiti; kakšno kulturo bo treba opustiti, drugo skrčiti, omejiti, namesto nje vpeljati novo itd. Brez dvoma se bo v naši banovini opustilo mnogo vinogradov, in tudi njivski sadeži se bodo spreminjali. Prostorov za breskove nasade bo dovolj, manjkalo bo pa veselja in dobre volje za vpeljavo to sicer stare, toda za sedanje naše razmere in za sedanji rod nove kulture.
Kako torej začeti, da bi bil uspeh čim sko-rajšeu iu čini bolj gotov? Tako, kakor se je svoj čas začela obnova vinogradov! Naravno je, da so ljudje do vsake novo stvari nezaupljivi in nezaupljivost se ne premaga z lepimi besedami, ampak označba zlega duha; 25. ribiška priplava; 27. krajevna označba v hribovitih legah; 29. del pluga;
30.	huda muha; 32. svetopisemsko ime; 34. domača žival; 35. Turkom sveto ime; 30. časovna odmera; 38. zvalnik moškega imena; 39. učinek zvoka; 40. športnik.
Navpično: 2. vrsta zemlje; 3. del glave; 4. plevel; 6. bivališče: 8. osebni zaimek; 10. nasprotje življenja; 12 pregreha; 14. sila; 15. izraz radosti; 17 moško ime; 18. glagol; 19. ime družinskega člana; 21. ime tirolske reke; 24. pihalno glasbilo: 26. ptica pevka; 28. svetopisemsko ime:
31.	stari način plačevanja kulturnih delavccv na deželi; 33. moško ime; 37. prislov; 38. ltrnj pri Opatiji.
s katero sem vas zavaroval pred najhujšim vašim sovražnikom — pred zimo. Vrhu tega pa pritiska j na vas še teža debele snežne odeje, ki ne pusti, da bi prodrl do vas dih prebujajoče se pomladi, ne pusti, da bi dosegel vašo tesno ječo le en sam solnčni žarek. Vem kako hrepenite, da bi ustale, čutim kako težko že prenašate hlad in temo, ki vas obdaja od vseh strani. Bridko občutim kako ogroža vaše zdravje vlaga, ki neprestano zamaka vaše ležišče. Edino zavest, da je zdravo vaše srce, me tolaži in daje nado, da boste kljub vsem zimskim nezgodam ustale žive in zdrave.
Potrpite torej, ljubljenke moje. Ni več daleč čas, ko vas bom oprostil neprijetnih pa vendar tako potrebnih zimskih spon. Ni več daleč dan, ko bom previdno zopet odprl zimsko vaše bivališče. Ker bi vam pa nenadna svetloba utegnila škodovati, zato vas bom odkril, ko bodo oblaki zastirali solnčne žarke. Še bolje pa bo za vas, ako bom mogel zadeti tak dan, ko bo nekoliko rosilo, da boste takoj deležne blagodejne božje rose. Ko bom previdno odstranil odejo, vas bom pustil še nekaj dni na tleh, da se polagoma privadite na svetlobo ia na zrak, ki ste ju pogrešali toliko mesecev, pa tudi zato, da vas zopet lahko hitro zaodenem, ko bi se nepričakovano še enkrat povrnila starka zima.
Tako upam, da bo minila za vaše življenje in zdravje vsaka nevarnost. Tedaj bom pa prišel k vsaki posebej, da pogledam kako je vsaku izmed vas prestala dolgo in hudo zimo iu ji pomagam, čo treba. Sicer vem, da ste vse žive in vsaj v srcu zdrave. Toda to ali ono je pa morebiti vendarle zadela kaka večja ali manjša nezgoda Marsikateri se je morebiti odlomila veja, drugi se je ualomilo deblo. Letos bo marsikatera nazebljena in pre-mrta noter do srca. Vse bom skušal z ljubeznijo in prizanesljivostjo popraviti. Vsaka se bo morala dati nekoliko skrajšati iii urediti skuštrano glavico. Čeprav sc boste upirale in me do krvavega pikale s svojimi ostrimi trni, se nc bom dal odpraviti. dokler ne boste vsaka po svoje urejene. Ko vas bom tako lepo po vrsti nizke in visoke, mlade in stare, prijazne in hude, vsako po njenih lastnostih in potrebah s škarjami obdelal (brivce bi rekel »Bfriziral«), vas bom še obrizgal z 10% arborinom, da bom pregnal z vas vso golazen ki vas pozneje poleti tako rada zajeda. Vem, da vam ta kopel ne bo nič kaj všeč, pa bom pazil, da opravim prav zgodaj, ko boste še vse dremotne. Takrat jo ne boste tako občutile.
Sedaj pa še ve visokodebelnice, ki se tako nekam prezirljivo ozirate na svoje nizke tovarišice! Le nič se ne napihujte, saj vendar čutite kako zanikrno je vaše deblo! Saj niti stati ne morete same. Vsaki moram dali močno palico, da je oprta na njo. Letos dobite nove, lepe, sivo pobarvaue palice, pa še trdno vas bom privezal nanje — enkrat »za vratom« enkrat pa >čez pas«. Novodobni svet, ki hoče vse obrniti, sicer pravi, da ste grde, čo ste še tako lepe. 'in da ue spadate več na moderno urejen vrt. Pa potolažene bodite! Jaz vas imam še dandanes prav tako rad kakor pred več nego štiridesetimi leti, ko sem odgojil prvo rožo iu ko nizkih rož še poznali nismo.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO tZKKDNO UUODN1H CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE f KEJ
K. T. D.
' V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA <J II. NADSTROPJE
M
j.
HH(4^HOČ(TC BITI	OEBU
r% TEH vCONO OOBRL VOUL PHOSiTC »OSPOO« VSHKO Ito OSIHOI 5
.TEŽRKOVtn OLJEM Z A Ž
Vprašali boste, zakai se tako prisrčno sme emo pri kriti, ui mori ves svet? Odgovor je lahnk: »Ker smo zdravi in debeli, ker nam dobro gre. ker nam naša skrbna gosnodinia da vz'ic krizi dobrega — »TEŽAKOVEGA OLJA ZA ŽIVINO«, ker ve da more kr zo s tem odvrniti, ako nos pravilno postreže, pa ji mi listih Din 100'—. ki jih da za eno ročko od 5 kg dobro p vrnemo.« Kdor še ne ve, kje se dobi to dobro olje. naj si to dobro zapomni, da se dobi edino pri tt. M. TEŽAK. Zagreb. Gun-duličeva lit, ki ni pozabila ua uas ubogo živino, temveč nam je dala nekai tako učinkovitega in dobrega za razvoj, česar prej ni nihče storil! Hvala ji!
REALITETNA PISARNA
Jožo Grašek
Ljubl ana - Kolodvorska 24
posreduje pod zelo ugodnimi pogoji
pri oddaji in najemu
stanovanj
trgovskih in obrtnih
lokalov.
pri nakupu in prodaji vi), stanovanjskih in trgovskih hiš,
stavbnih parcol in posestev.
8290 =
i	Prva najstarejša in najsposobnejša
prodajalna in posoievalnica glasovirjev
I Th. Bauerle j
j Maribor Gosposka ulica 56j
: priporoča svojo veliko zalogo: Ehrbarjevih, : : Forsterjevih. originalnih Stinglovih glasovirjev, { : kakor tudi pianin največjih svetovnih znamk : : po raznih cenah in ugodnih plačilnih pogojih, jj : Obrablieni inštrumenti v veliki izbiri po nizkih : : cenah. Uglaševanje, popravila, renoviranje in {
: ocenjevanje sploh izvršuie točno in najnulantneic =
OZEBLINE
novo nastale vsake vrslc na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle tn srbijo, lakoj izginejo, ako jih nainažete s pognano »BARTULICEVO LJfcKOVITO MASTJO« Cena zavitku samo Din 10,- Proizvaja in v promet jo daje stara, leta 1500 ustanovljena Kaptol-ska lekarna Sv Marije, Zagreb, lelačičev trg 20. Dobi se v vsaki lekarni.
Ali ste ze poravnali naročnino?
Fofoamaterji!
Pnvečnvp Va5ih ne?ativov Vam
■	1 o 1»o in poceni napravi
foSooddelek Jugos ov. hniigarne L\ubiiana Zabtcvajto cenik!
ŠTAMPSLJE
v najnovejši izdelavi in najceneje izdeluje
S OKLI C, Maribor, Aleksandrova cesta 43
Elektrotehnično podjetje
ECaroS Fioriančič
3204
o	a> o> n
cs	e>
—	o
g,
O « U XI
ja 2 O o Q c/i
Ima na zalogi vsakovrstne radio-eparate proizvodov: Eumig, Kopsch, Rncbone itd. Izvršuje električne instalacije za luč In pogon. Zaloga električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih le>es in drugega malerifala zo električne napeljave, teleionov in zvoncev.
Proračun nn željo brezplačno.
Ur. A. šerko:
O naših kačah
Ni jili živali, ki bi jili človek tako instinktivno sovražil in tako brezsrčno in brezsočutno pobijal, kakor sovraži in pobija kače. Izpolnile so. se besedo Gospoda Boga, ki jih je pred 6000 leti govoril na Edenskem vrtu kači, rekoč: Prekleta bodi pred vsemi živalmi in pred vsemi poljskimi zvermi. Sovraštvo stavim med tebe in ženo in med seme tvoje iu njeno seme.«
Od takrat ni več usmiljenja za ta bitja na zemlji.
Kljub temu, da spadajo kače ne le med najčistejše, marveč po svojih gracioznih kretnjah in svoji elegantni zunanjosti tudi med najlepše, esle-tično dovršene živali, vzbujajo pri večini ljudi nepremagljiv gnus, ki dosega pri nekaterih, zlasti ženskih osebah včasih uprav boleslno višino. Poleg tega, dejal bi človeku prirojenega studa, vzbujajo kačo vsled svoje strupenosti in svojega tajin-stvenega življenja po zapuščenih pečinah, goščah in lazih, kjer preže, skrite v travi in resju, iz/.a skal in grmifja na svoj plen, vseobčo bojazen in skoroda mističen strah. Strah pa ima, kakor pravijo, velike oči, ki vidijo več in drugače, kakor je res. In tako kroži tudi med našim ljudstvom o kačah vse polno napačnih predstav in umišljenih dejstev, ki stopnjujejo s svoje strani zopet oni sveti rešpekt, ki ga ima naš človek pred njimi. Zanj so kače skrajno hudobna, zavratna, potuhnjena in hinavska bitja, vedno pripravljena po-siužiti se svojega strupenega orožja, bitja zaso-vražena od vseh živali in vredna, da se jih iztrebi z zemlje.
Da popravim krivico, ki se godi v tem oziru tem lepim in od daleč ne tako nevarnim živalim, kakor se to navadno misli in trdi, sem napisal ta članek.
V	Sloveniji živijo dve vrsti strupenih in tri vrste nedolžnih kač. Strupena sta gad in modras, nedolžne so belouška, smokulja in gož. Na Goriškem živi tudi še nestrupena črnica. Ljudstvo razlikuje modrasa, belouško in goža, zamenjuje pa skoro dosledno smokuljo z gadom.
Modras (vipera amodytes) je neprimerno bolj razširjen kakor pa gad. Slednjega najdemo skoro samo Se na pobočjih naših planin, dočim živi modras po vseh krajih Sloveuije, zlasti pa lio gozdovih in lazili notranjskega in dolenjskega krasa. Modras je močnejši in strupenejši od gada, ni pa tako spreten in gibčen. Doraste! doseže dolžino 90 cm. Spozna se na črnem, cikeakastem traku, ki se mu vleče vzdolž hrbta; po široki skoro trikotni glavi in pa po majhnem, navpičnem rožičku na nosu.
Gad (vipera berus) ima sličen trak po hrbtu kakor modras, je pa šibkejšega telesa, bolj ovalne glave brez rožička na nosu. V kretnjah je hitrejši in živahnejši od modrasa, ne doseže pa njegove dolžine. (Maksimum 80 cm.)
Gadu ua prvi pogled nekoliko podobna je i}e^£i|pena s m o k u 1 j a (Coronella austriaca), ki se- jo najde povsod, kjer rasto na skalovlteni svetu grmovje. Od gada se razlikuje v tem, da črne pike po hrbtu pri njej niso sklenjene v trak, da ima znatno daljši rep in da je pri isti dolžini (do 80 cm) mnogo tanjša in gibčnejša.
Gož (Coluber Aesculapii) je najdaljša kača Slovenije; doseže dolžino poldrugega metra. Spozna se po ozki. spredaj zaokroženi glavi, enotni teninorjavi ali zelenkasti barvi brez pik ali traku. Po. trebuhu jo svetlorumena. Živi po vsej Sloveniji, zlasti po zarastlih razvalinah slarih gradov iu pa po redkih skalnatih gozdovih.
Najbolj poznana je belouška (Coluber na-trix), ki živi ob vseh, z bičjem ali grmovjem ob-danih stoječih ali leno tekočih vodah. Značilna za njo je bela ali rumenkasta lisa na vsaki strani glave za ušesom. Belouška doseže dolžino nad 1 meter.
Strah in bojazen našega ljudstva se tiče v prvi vrsti seveda naših strupenih kač: modrasa in gada, o katerih kroži, kakor o avtorju tega članka, cel kup izmišljenih, legendarnih trditev.
V	ustih našega ljudstva so gadi odnosno modrasi debeli kakor človeška roka v zapestju, žvižgajo kakor kragulji, skačejo od tal kakor kenguruji in se toče, zvili v kolobar, za človekom kakor motocikli. Mojstri v hipnozi rtpanajo kakor Sven-gaii histerične kuharice s svojim srepim demo-ničnim pogledom ptičke in žabe in miši, zlezejo spečemu človeku skozi usta v želodec, kjer uganjajo poleni vsakovrstne neokusnosti. Po dnevnih vesteh naših časnikov se je zagnal tak gadji akro-
bat neki deklici v obraz in se ji zagrizel s tako zagrizenostjo v ustnice, da so morali poklicati kovača, ki ga je zopet odtrgal.
Vedno se najde kak človek, ki je na l istna ušesa slišal gadje žvižganje, na lastnih nogah bežal pred točečim se kolobarjem, na lastno oči vidjel, kako se je kakor roka debela modrasja pošast zagnala meter visoko od tal. Samo jaz. ki lovim žo nad 20 lel te ljubke živali, nisem doživel ničesar od tega. Po mojih izkušnjah sla modras in gad, dasi strupeni, vendar po svojem značaju vso prej ko hudobni živali. Plaho ubežita pred bližajočim se človekom in le slučajno jih zasačiš dremajoče na solncu. Nikdar me še ni alakiral gad ali modras, vedno sem jaz prvi atakiral njega. Da,je pri tem grizel in pikal, kdo mu bo lo zameril, vsaj si tudi človek ne pusti slopati na kurja očesa. Le v skrajni sili, ako mu je vzeta vsaka možnost bezanja, se postavi v bran, pa tudi v tem primeru piči le, ako se ga dotakneš. Kdor
Čim več sc ga odstrani s krvjo, tcin boljše.
Da se nevarnost naših kač pretirava, dokazuje že samo dejstvo, da naleti od tisočev izletnikov, ki gredo vsako leto v teren, kjer živo kače, le eden ali drugi na njo in da ni, kolikor jo meni znano, še nihče od njih podlegel njihovemu piku. še Dolj so pretirava seveda nevarnost tropičnih in subtro-piunlli kač, živečih v Indiji, na Sundskih otokih, v Braziliji in drugih vročih deželah, v krajih, v katerih po splošnem mnenju kač kar mrgoli. V resnici se pa večini indijskih lovcev, — tako piše \Vorner v Brehmu, — ne zdi niti vredno govoriti o nevarnosti tamošujih kač, in K. Garbe pravi, da jo preteklo celo lelo, preden je naletel na svojih številnih pohodih na eno od njih. >Vse te živali,<: dostavlja, v resnici niso tako nevarne in zlobne kakor v prirodopisju.c
človeku jo strah pred kačami takorekoč prirojen, dočim se večina živali, izvzemši opico, ki imajo pred njimi grozovit rešpekt, za nje niti ne zmeni. Bajka je, du majhne živali kakor ptički in miši pred pogledom kače takorekoč odrevene. Kaj še! Na lastno oči sem ponovno videl, kako je prišla miška pred gobec modrasa in ga brez nnjmanj-
> Vstajenje«. (Ralfaellino del Garbo 1170—1527.)
je bil pičen od gada, ga jc nevede atakiral s tem, da je nanj stopil ali ga pa drugače dejansko raz-žalil. Bajka je, da se zažene gad ali modras, ali pa sploh kaka naših kač od tal v človeka ali pa da se kotali, zvita v klopčič za njim. Sploh je napačno mnenje večine ljudi o hitrosti kač. Belouško ali goža. ki sta liajurnejša, človek lahko v koraku dohaja.
Pretirano je nadalje mnenje o strupenosti modrasov in gadov. Nimam sicer pri roki tozadevne statistike, ne spominjam pa se, da bi bil kdaj slišal, da je od našega modrasa pičen odrastel človek za pikom umrl. In pri tem je velika večina ljudi pičena v golo nogo al j roko. Obut človek pa hodi lahko brez skrbi ludi v terenu, kjer mrgoli kač, pazi naj le, kam prime z golo roko. Ni se mu bati, da bo pičen v nogo nad čevljem, ker pikajo naše strupene kače nizko okrog sebe, navadno v oni del predmeta, ki se jih neposredno dotakne. Pik v obulo nogo pa ni nevaren, ker zob nc prebije boljšega usnja. Pri hoji v zarastlem kačjem terenu je dobro udariti od časa do časa s palico po bližnjem grmu ali resju, ker s tem človek prepodi živali v njih skrivališča. Če je pa že kdo imel smolo, da je bil pičen, naj vzame nož in si prereže kožo na pičenem mestu v obliki križa in naj iztisne iz rane kolikor le mogoče krvi in sokrvce. Nevarnost pika je namreč v prvi vrsti odvisna od | množine strupa, ki je prišel s pikom pod kožo. i
šega znaka strahu ljubeznivo ovohala, mu skočila na to na hrbet in odskakljala naprej. In vendar bi baš miši, ki so glavna hrana modrasov, imele pač najtehtnejši razlog, bili v strahu pred njimi. Po drugi strani pa Izpričuje dejstvo, da pusti modras, ako ni lačen, brez najmanjše nevolje skakati miški ali martinčku po svojem hrbtu ali jima sedeti na svoji glavi, da presega njegova dobrodušnost brez dvoma dobrodušnost človeka, ki označuje tudi pobijanje takih, povsem nedolžnih živali (omenjam kot primer samo divjega petelina), ki mu žive ne delajo nikakršne škode, ustreljene pa ne prinašajo nobenih koristi, ko plemenit šport -. K ij čuda, če pobija vkljub svoji ssrSni kulturi s pravo slastjo vsako kačo, kjer in kadarkoli naleti na njo. lil vendar je tako uničevanje nesmiselno In človeka nevredno. Kako korist bi imela Slovenija, ako bi se nam v rcsaiei posrečilo uničiti vse strupene kače, ki žive v njenih mejah? Bo naša dežela vsled tega mogoče bolj interesantna ali pa morda bolj srečna? ln naj mar izginejo z zemlje sploh vse živali, ki si ne pusto stopati od človeka na glavo? Zato kličem vsem pravim ljubiteljem narave, ki jim njena lepota ni identična z dobro založenim nahrbtnikom, naj zatisnejo vsaj eno oko, ako se srečajo s kakršnokoli kačo, vsaj jih pobijejo drugi dovolj. Sicer sem ,>a prepričan, da se bo vsako nepotrebno sistematično uničevanje živalstva nad človeštvom gotovo enkrat maščevalo.
Nevarne pomladanske cvetlice
S pomladjo nanovo oživi priroda, zopet se pojavijo znane in priljubljene cvetke, ki človeku napravijo loliko neskaljenega veselja. A kaj rado se zgodi, da pri tej svoji naivnosti pozabimo na nevarnosti, ki jih nam te cvetico prinašajo. Te nedolžno in zapeljivo vabečo cvetke vsebujejo pogosto v listih in-cvetih, koreninah in sadovih močno narkotične, zdravju škodljive strupe. Posledica tega je, da postanejo lahko človeškemu tn živalskemu življenju nevarne nasprotnice. Zato moramo vse prijatelje prirode ili rastlinstva svariti, naj s previdnostjo ravnajo s pomladanskimi cveticami. Predvsem moramo paziti, da pri nabiranju teh. cvetic ne damo listov in cvetov v usta in da ne grizemo stebelca, kakor to radi store otroci. Ne vedo, da si s tem lahko nakopljejo nenadna iu težka obolenja. Često celo trajno hiranje, za katera često niti zdravniki ne vedo prvotnega vzroka. Kajti učinek sirupov pomladanskih cvetic je pri poedin-cih zelo različen. Dočim se pri nekaterih pokažejo zastrupljenja šelo tedaj, če rastlinski strup pridi-preko ust v obtok krvi, zadostuje že pri drugih, če se le z roko dotaknejo strupenih delov rastline. Posledice so: trajno srbenje na koži, tvorjenje mehurčkov in končno bolestna vnetja.
K prvim pomladanskim cvetkam spada črni t e 1 o h (Helleborus nlger), ki raste pod grmičjem gozdov z lepimi belimi krilnnlimi cveti, in kmalu nato začenja ob mokrih jarkih in grmovjih pogu-njati svoje majhne rumene zvezdnate cvete »zlu-lica (Ficaria ranunoulcides). Zlasti otroci ka! radi trgajo ti cvetici, a ne vedo dn vsebujeta v stebelcih in koreninah strup, ki povzroča mehurčke.
Podobno se dogaja z najbolj priljubljeno pomladansko cvetico, š ni a r n i c o (Convallaria ma-ialis). Nevarna postane, če pride njen stebolčni sok v usta. Precej imamo nek svojevrsten okus grenkega, ki ga povzroča strup konvalerin —, ki spada k najhujšim rastlinskim sirupom, in se v industriji dobiva iz šmarnic in porablja v medicini.
Dosti nevarnejše pa so razno vrsto veter-nic in zlatic, ki pri nas rastejo v vel i it cm številu po travnikih in poljih, jarkih in močvirjih ter tvorijo znane rumene cvetne preproge. Te rastlino vsebujejo v steblu tekočino, ki našo kožo žge in povzroča na njej pekoče mehurje, če pa pri.le v telo, povzroča nevarna vnetja prebavil. Najbolj strupeua vrsta je rumena v e t o r n i c a ( \ne-mono ranunculoides), ki jo opasna celo živini. Leta se je že instinktivno izogiblje.
Slično strupena je v e 1 i k o n o P n i c n (Anemono Pulsatilla), ki ima modrikaste zvončaste cvete. V vseh svojih delih vsebuje narkotično snov ki povzroča v človeškem telesu splošno slabost. Tudi rumeni regrat (Taraxacum offieinale) in pravtako znana kalužnica (Caltlia palustris) imata v steblih mlečno tekočino, ki povzroča na koži vnetje, v telesu pa ncrnzpoloženje.
Podobno učinkuje dotik m 1 e č k o v. Najbolj razširjeni so pri nas; c i p r e s u s t i mleček (Euphorbin cyparisslas), kalužni mleček (L. palustris)), sladki mleček (E. dulcis), ^ok teh rastlin ima znprn okus, žge in povzroča grlio.
Nadaljnja strupena cvetica, ki uspeva po robeli jarkov in močvirnatih travnikih, jc močvirska kačunka (Calla palustris). V koreninah ima sok, ki povzroča v ustih pekočo bolečine, krčo in želodčno slabosti. Slično nevarna je A r o n o v a palica (Kačnik — Arum maculatum).
Tudi znane narcise (Narcissus pseudonar-cissus), bodisi z enostavnimi ali sestavljenimi cveti (rumene ali bele) so neprijetne Stebla vsebujejo sok, ki je grenak. Če pride v usta, povzroča bruhanje in grižo.
Nevarne so tudi še preobjedo (Aconi-tum). ki so sicer po svoji \ilkosti in svojih sestavljenih cvetih lepe cvetice, a nosijo v vseh delih močno omamljiv strup. Končno treba navesti tudi še nekatere vrsto trobentic (primul), ki povzročajo z dlačicami svojih listov in svebel kožna vnetja. Posebno velja to za P r i m u 1 o a lc on leo, ki .jo radi lepe barve in sestavljenih cvetov kaj radi gojimo v sobi. Na koži občutljivim je svetovati, dn pri dotikanju te rastline oblečejo rokavice.
Pri tej priliki opozarjamo še na strupenost jesenskega podleska (Colchlcum autuni-nale), čeprav ne cvete spomladi, pač pa jeseni. Zelo rarfirjen je po mokrih travnikih in poljih, porabljajo ga tudi vrtnarji. Lep cvet mika marsikoga, da rastlino utrga. V koreninah in cvetu, a šo bolj v semenu, se nahaja strup, ki povzroča slabost in škoduje človeku in živali.
Ustanovljeno 1869. OJ ILa IWJSL SCa JL^	Telefon štev. 2351.
M. Berdeis, Maribor, Trp Svobode
priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega semena najboljšo kakovosti. — Obenem t a tudi lahko krijele v moti trgovini svojo potrebo glede kave, sladkorja, moke itd. vse po najnižji dnevni ceni
3169
KOVINSKA INDUSTRIJA
JOSIP HAFNER, UtiMiana Prm m nI $
V našib delavnicah izdelujemo (popravljamo):
z« rtom, rcstftvradge ln hoitic
modeme lestence, svetiljke in ostalo moderno in starinsko kovinsko opremo; srebrnino, popravljamo obrabljeno jedilno in servirno orodje.
ia ml/arse
modeme obloge za vrata, ročaje, okrase iz pločevine itd,
za hamnofcehe:
nagrobne svetiljke, vratca za kamine, kovinsko okraske za spomeniko itd.
ia figove«
stojala za izložbe — za vsako stroko, napisne črke iz izbočenega bakra itd.
VsaKo naroČilo se iivrši sirožo solidno in naf-vesfrteie, po priznano ttonhurentnift cenah!
2349
Semenski
Inserirajte v »Slovencu"!
zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen kupite ugodno pri
tvrdki A. VOLK
v LJUBLJANI
Uesljeva cesta 24. ~ Zahtevajte ponudbe
KONCESIONIRANO ^..n^Vfft
A, ^ilKilf)
HAVlitEK FRAN
LJUBLJANA * 5V.PETAA C.5 • T ELEFON 3'>21
izdelujejo se namovejši modeli otroških in igralnih vozičkov, triclklji, razna novejša dvokolesn, šivalni stroji in motorji Velika
izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles ln otroških voiičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
llnlskl po§ojilsiici
ica.zadr.zn.z. \ CClfO rea. zadr, i n. z.
v novi lastni palači na oglu Kralja I^etra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjiž.bo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 50U0 članov-posestnikov z. vsem svojim premoženjem
LOVRO ROZMAN
SPECI J A LN A DELAVNICA TEHTNIC, UTEŽI IN DRUGIH MERIL
3180
LJUBLJANA
pred pkulimi s
TELEFON 2t—79
Dva vajenca
za ključavničarsko obrt sprejme takoj tvrdka Leopold Grošelj, Ljubljana VII,, AleSevfeva c.


Celoveti
Slovenski Korotan je Kranjcu neznan svet; on Je zaljubljen v svojo Gorenjsko in onstran njenih meja se zanj neha nele Slovenija, temveč zemlja sploh. Seveda so tudi tu izjeme, kakor pač pri vsaki stvari, toda povprečni tip kranjskega turista se le da z lahkoto spraviti v sklad s to označbo. A ta slaba lastnost njegova ni omejena samo na zemlje, danes ležijo zunaj naših državnih meja, temveč se razteza tudi na celo vrsto slovenskih pokrajin v državi sami, da o drugih sploh ne govorim. Samo pomislimo: Dolenjska je v primeri z Gorenjsko turistična puščava; Pogorje v Savski dolini Zalog-Zidani most je vse drugo prej kakor znano našemu planiacu in SPD stoji tu šele ua začetku ogromnega dela; podobno stojijo stvari v Savinjski dolini in dalje v notranjosti Štajerja, saj je bilo treba čakati, da nam je znani odkrivalec nižjih regij, dr. Oblak, v »Planinskem Vestnikuc vsaj malo dal zaslutiti, kaj vse še čaka onstran Save, na Bizeljskem in drugod, obiska in odkritja. Interes Kranjca, in tu predvsem Ljubljančana, je neverjetno enostranski. Dokaz tega: Golovec pri Ljubljani. Čuje se: daleč je in nepriljuden je. Toda resnica je druga: Ne zato, ker je daleč in nepriljuden, nima obiska, temveč zato, ker nima obiska, je daleč in nepriljuden. Takšno eksklu-zivno stališče je bilo pred leti seveda tudi moja last. Edino priliko, ki sem jo bil tedaj nekoč imel, da pridem na Koroško, namreč skupni šolski izlet v dobi tik pred plebiscitom, sem zapravil na ta način, da sem jo z istim vlakom kakor moji sošolci na Koroško pobrisal na Jesenice in odtod na Golico, Stol in dalje, po Karavankah. To je bil čas, ko smo še prezirali doline in nižje hribe in tudi ljudi, ki so tjakaj romali namesto v gore. Tako sem tedaj z vrhov gledal razburjeni Koro-an, ko pa me je malo kesneje zanesla noga do
Djekšo
najsevernejša slovenska župnija na Koroškem
Borovelj, sem spet stremel le za tem, da čimprej izginem nekam gor, se reče: na Kranjsko. Tak pubertetni značaj ima pa danes slovenski turizem v onem povprečnem pogledu, ki sem ga uvodoma omenil in ne vem, če je to ravno čas'ro zanj. Zdi se mi, da bi mu bile tu potrebne neke korekture, ki bi odstranile marsikako nesimpatično potezo na njem. Saj je končno med nami že mnogo ljudi, ki so prepričani o tem, da je vrednejši oni turizem, ki je smotrn in to ne zgolj v materijalno-higijenskeni oziru", temveč v vsakem. Bolj namreč ugaja danes popotnik, ki je v harmoničnem skladju svojih namenov usmeril svoj korak z jasno zavestjo v neznani in neobiskani kraj. nego oni polki z vsem mogočim orodjem opremljenih ljudi, ki slepo drve na gore, ker sla pač struja in moda taka. Torej — korektura. Tisti bore dnevi, ki sem jih letos preživel na Koroškem, so enako kakor vse moje ture zadnjih let stale v znamenju takih korektur.
II.
Pliberk. V tej zakrknjeni nemškutarski trdnjavi v vzhodnem koncu doline Podjune se je vršil počitniški sestanek slovenskega koroškega lijašlva. Na ta sestanek sem bil povabljen tudi jaz in tako sem jo neko nedeljo zvečer z vlakom primabal v Pliberk. V Avstrijo sem prešel pri Preval jati, z neugodjem, ki se mi na naših mejah redoma spovrača. Lepota v polno mesečino potopljene pokrajine pa je bil potem prvi vtis, ki sem ga na Koroški zemlji prejel in ki me je zopet ugoano razgibal; od takšnih prvih vtisov zavisijo čeeto vsi nadaljnji, ki jih na svojih potovanjih do-živimo in tako je tudi pri meni ta noč podslikovala s svojo čuvBlveno noto vse ostale dojme v naslednjih dneh.
Nekaj edinstvenega je v tebi, Podjuna. Že pri samem imenu ni tako kakor pri drugih imenih, Asocijacija Keltovstva ima tu naravnost simpatično noto, našo noto. In naš je tudi značaj te doline-rav.ijne. »Liričen«, bi rekel, prava dubleta Savinjske d .»line nad Celjem; liričen, pravim, in zato očitno nasproten »epičnim« ravninam, kakor bi nazval one okrog Ptuja, v Prekmurju. pod Krškim ln Brežicami itd. Ali pa tudi ne nasproten, temveč samo dopolnjujoč. In prav isto velja tudi za razmerje Podjune napram Rožu.
Pogled iz Pliberka proti jugu zapira mogočna Peca, enakovredna sestra Obirju, nekaka mizasta gora, koroška »Velika Planina.- v velikem. Ali koliko individualnejša od naše Velike Planine. Nisem še videl gore njenega tipa s tolikimi obrazi.
Nemara je nekaj te njene kompleksnosti tudi v ljudeh, naših Slovencih tam okrog nje. Peca. Pri tem imenu me zažuli čevelj. Do nedavnega je bila brez planinske koče. ki jo je pa le zgradila »Mežiška podružnica SPD« — eno uro pod vrhom, na jugoslovanski strani. Malo daleč je to za slovenske obiskovalce Pece iz Avstrije in kakor sem poučen, so le-ti gradbeni odbor ob pravem Času prosili in opozorili na to, naj misli tudi nanje. Odbor prošnje ni ravno upošteval in je kočo pomaknil — proč od meje. Ne vem, če je bilo to otežko-čenje njenega obiska našim rojakom Korošcem pravilno, zlasti ne, če pomislim, da ima koča na takšnem terenu, kakor je Peca v prvi vrsti ne-turistovski pomen, temveč narodni. Na to bi bili lahko mislili dotični krogi — med vrstami in četudi bi vstalo vse polno krivih prerokov, ki bi zagovarjali stališče, da ima koča služiti le alpinizmu. Jasno, saj tudi jaz pravim, da alpinizmu, toda če lahko pri tem služi nekemu drugemu cilju bolj, naj mu pa služi vendar samo — med vrstami. Saj veste: nam Slovencem ni toliko potreba absolutnega in umetniškega, kolikor tendenčnega alpinizma; a v kakšnem zmislu tendenčnega. to je menda vendar vsakemu jasno.
III.
Drugi orjaški prirodni spomenik v Podjuni .ie Obir v višini kranjskega Storžiča. Odšli smo iz šmihela in hodili po onih lepih koroških cestah, katerih pol čez ravnino je nepopisna. Toda te ceste so vse znak sovražnega duha, ki je vladal nad našimi rojaki in nad našo zemljo; vse. gredo vzporedno od zahoda na vzhod, nobena pa ne od severa na jug, oz. od juga na sever.
Izhodišče za Obir je selo Miklavčevo v dolini Bele. Odtod je še pol ure ceste do pristave Rebrca, kjer se vslopi desno v hrib. Pot pelje jako v strmo navkreber po razrltein jarku mimo rudniških tunelov in bajt in pripelje v 2 urah do velike rudniške zgradbe pod masivom Obirja. Pri zgradbi zavlješ levo v gozd in idoč na jug polagoma prevališ visoko sedlo, odkjer se vzpenjaš vedno po južnih pobočjih, deloma skozi gozd, nazadnje pa po pašnikih proti koči (Rainerliaus). Bil je že trd mrak, ko smo vstopili. Mojo prvo opravilo v koči jc bila »revizija« spominske knjige: 4 Slovenci iz Jugoslavije. Koliko? 4 Slovenci 'iz Jugoslavije. V času. ko imamo svoboden turi-stovski obmejni promet; na vrhu, ki po lrpoti razgleda in po vsem sploh tako prekaša Golico, kot 'e kaj. In vprašal sem še, Če ima slovenski alpinizem, pa najsibo najlažjega ali najtežjega kalibra, sploh še glavo. In če ima še kakšen pomen. In sploh — sploh če ima kakšen namen, če ve, kaj naj in česa naj ne. Nekako pol meseca potem, ko sem se vrnil s Koroškega, sem jo mahnil na Triglav. Na tej turi sem srečal okrog 00 turistov in od teh 00 je bila dve tretjini Nemcev. Samo na poti skozi Kot, kjer sem se vračal v Mojstrano, sta bila med 20 turisti snmo 2 Slovenca — finančna stražnika. Kaj nam lo govori? Tudi ako postavimo, da ti turisti niso vsi innzemci, velika večina je le inozemska — toda vsi se štejejo za Nemce. Jasno kot beli dan je, da imajo ti nemški turisti pri nas po pogodbi prosto večjo obmejno cono nego^mi v Avstriji. Jasno je tudi, da bi ti isti Nemci preplavili celo Kranjsko in Štajersko, če bi bili ti dve celotno v coni. Ni pa jasno. zaka,i se danes, ko imamo nekaj takega kot pogodbo, tisoči in tisoči Kranjcev in Štajercev vozijo vsako nedeljo v ene in iste kraje, na ene in iste vrhove, medtem ko tista krpa slovenske koroške zemlje, ki nam je svobodno dostopna, ne vidi žive duše, niti na tisočakih, ki so pri nas moda, kaj še v dolinah, ki se vendar danes pri nas oficijozno prezirajo. Jaz smatram to za očitno manifestacijo Jugoslovanov, da smo od strani Avstrije dobili še preveč, prostega ozemlja in da bi
IV.
Z Obirja smo sestopili v Železno kaplo, kamor vodi promenadno izdelana pot. Železna kapla je tudi ena izmed nemčurskih trdnjav in onih direktnih zngvozd, ki jih je germanizatorski pokret zabijal od severa proti jugu v enotno slovensko ozemlje ter tako slabil njegovo odporno silo. Druga taka zagvozda je pri Borovljah. V Železni kaplji ne dobiš na cesti človeka, ki bi govoril slovenski. Povprečna karakteristika ondotnega nemškurja je neomejena zabitost. Pač — trg Prikazen natakarice — en slučaj — je meni, ki sem naročil po nemški in vse do trenutka računanja govoril po nemški, ene in iste stvari zaračunila ceneje nego dvema slovenski govorečima domačinkama. Ko se moj račun ni dal več spremeniti, sem jo seveda jel trpinčiti — s slovenščino. Bu-dalo nemčursko. Toliko v navodilo.
Imam po Koroškem precej znancev, ali topot nisem mogel obiskali vseh. Zato so urno minili dnevi in komaj površne impresije sem odnesel s poti. Ali koroška zemlja še čaka na svojega poto-

kakšnega buffetja in — konec. Okrog na jugu pa skrita in tujcu neznana, kakor v molk pogreznjena slovenska selišoa, zavedna. Jezera.
Nekje pri Kamnu in Tinjah prehaja Podjuna v Rož, neopazno in skrivnostno. Neverjetno medsebojno dopolnjevanje krajine se vrši tu in takšno le šc zgoraj med Rožom in Žilo. Čudovita melodija narave od čisto neopaznega tona do najjačjih, jd drobne, na papir dahnjene linije najnežnejše risbe do grobih in oglatih ploskev lesoreza. Na ljudeh od tam, na svojih znancih bi vam lahko razkazal te nijanse. V Rožu pa se vse to srečava, tu je srce Koroške. Kadar mislite Korotan, saj ne mislite niti Podjune niti Žile, temveč Rož. Zeleni Rož mislite in tako je pravilno. To je najbolj kompleksno lice Korotana in njegovega prebivalca, enačba med vsemi tremi.
Vso je v njem zastopano po pravilnih delih in med sabo skladno ubrano in uglašeno, 'n vendar
'
Vrbsko jezero
pisca in monografa. Me čaka nanj, ki jo bo odkril v vsej lepoti. Odkril v besedi in sliki. Našemu slikarju je z nekimi izjemami v celoti neznana; tudi našemu fotografu. In v besedi je tudi še ni zagrabil človek današnje generacije, to je marveč še vse domena rodu. ki odstopa in ki je imel več ljubezni do vsega tega nego mi.
Kakšna lepota že v onih malih gotskih podružničnih cerkvah s prizidano apsido, lopo in lesenim stolpičem nad sredino ladje. V Mokrijnh, Žo-pračah. pri Sinči vasi in še drugod stojijo ti neobjavljeni spomeniki naše gotike na Koroškem; srečamo pa ta tip pri nas na zgornji Muti (glej sliko v »Kraljevina SIIS, Vera, Ljubljana) in Kamniška kapela na Malem gradu je slična. A krajina, kjer ta tip cerkvice razvije vse prelesti, je samo naša Koroška.
In poleni naša koroška znamenja! Nedavno jo, kolikor veni, prvič prišla cela vrsta teh znamenj slikarju pod čopič. Eno je po sliki Fr. Zupana že reproducirano v spominski brošuri pliberškeg.i sestanka »Dijaki naroda , ki jo je izdal -Klub koroških s',nv. ikademikov na Dunaju ..
ln nazadnje krajina, bivališča in ljudje. To so pač najtežje stvari pri potopisih in največkrat se greši tu, a tudi največkrat graja. Da, dobri potopis, tako je. Kje si prav za prav? Mislim, da jih je več kot se nam sanja. Ker tisti gotovo ni dober, ki govori samo o potopiscu. A Koroška ga še ni doživela, to je res.
Ne umirajo samo ljudje, tudi narava umira. Ob Klopinjskem jezeru dobiš ta vtis. Zamočvarilo se bo in v sektorju Dobrla vas. Žitara vas bo eno samo močvirje več. Z jezerom bo umrlo naše ljudstvo. Samotno in puščobno je že danes tam. Sem pa tja kaka vila, ki se ogleduje v gladini, in hotel, <1 prav za prav ne sodi tja, in abrevijatura ne-
Rožan ni skladen iu ni uglašen človek; problematičen je. To ni vesel človek, prej žalosten. »Saj ni prav, ko pravite Južna Koroška'; Koroška je vesela in radostna,« mi je večkrat poudarjal tovariš koroški Slovenec na Dunaju in sem mu verjel. Toda, brate, zdaj sem videl tvojo zemljo iu dom in vidim, da si dobro vedel, česa vam Rožanom manjka: veselja in radosti. Veselja in radosti vam manjka in tebi še prav posebej. Ravno v tem je problematika, a upam, da me boš razumel.
Kadar mislimo Koroško, torej mislimo Rož. In kadar mislimo Dravo, mislimo Dravo v Rožu. To
.gied na Fodjuno izza Klopinskega jezera
Plotova koča na Peci
ne more biti slučajno. Saj kadar mislimo Savo, nt mislimo Save pri Belgradu, temveč na Gorenjskem. Enako je z Dravo v Rožu. Praviloma bi morala teči saiuo do Roža in potem nazaj, kajti pojiolna je tu folija krajine.
Menda je malo Imen v naši in splošni zgodovini in tudi malo krajev, ki bi bili postali tako po-polen simbol kot je Gospa sveta. Temu simbolu manjka danes v naši misli sleherne realnosti in konkretnosti, duh deluje v njem v najbolj čisti in najbolj abstraktni obliki. Gospa sveta. Napačno je misliti, da boš šele na licu mesta napolnil to ime s konkretno vsebino — tudi Jaz sem sklepal enako, ko sem samoten hitel po cesti nad Celovcem, in sem sklepal napak. Gospa sveta. To ime je bilo nad menoj kot abstraktna idejna tvorba, a prav na ta način realizirano in ovekovečeno. Mi Gospe svete ne doživljamo več, mi jo spoznavamo.
Na povratku od tam sem odrinil k Vrbskemu jezeru, se ustavil na Otoku, v Logivasi in Vrbi, Žopračah in Roželtu in Št. Jakobu. Vsako izmed teh imen je poglavje zase, poglavje grozot in strahot, iz knjige, ki še ni pisana. Kdaj jo bomo mi Slovenci sploh pričeli pisati?


•••• ••••• •••• •••
1454
Potnikom in izletnikom se priporoča Gostilna Vatikan
v Vel kih 1-ntCnh
Lepe sobo za tujce vodovod in ko-painicu. električna luč. aulo gariža, prostorno dvori-te, hlev, senčnat vrt. Dobra cenena kuhin a
na in prav za prav bilo vseeno, če istega tudi ne bi bili dobili. To vam vendar indlrektno govori dejstvo, da ne srečate Kranjca pod Karavankami na severu Slovenski in jugoslovanski turist je mirno pogoltnil resnico, da nam Nemci niso dali nič, kar bi odgovarjnlo turistični kvaliteti Triglavske skupine, za katero bi jaz zahteval dostop do Koroških jezer (če nam tega niso dali, potem žo vedo, zakaj); a slovenski turist je tudi popolnoma pozabil na to, kakšno važno misijo ie vedno lahko vrši na oni krpi nli coni. ki mu je dostopna. Če se tega ne spomni, naj likvidira.
Te lekcije vpisne knjige na Obirju mi je bilo zaenkrat dovolj; začasno si nisem želel nič podobnega več. Saj je bilo vendar vee kot jasno: treba je tendence v te stvari in ljudi, ki to razumejo narediti. Treba je to inspirirati. Vsak naš turist, ki gre na Koroško in s e tam razgovori z enim s a m i n našim roj a -k o m in o najnedolžnejših stvareh, je v r e d en več nego vsa nedeljska t u -r i s t i k a pri nas v državi.
PO SLOVENSKEM KOROTANU
Našim malim za veliko noe
Stric Matic m pirhi Joškova cvetna nedelja
1.	Pa se iz '/.nlneti in r^,,;.-;._____j: ..
IM
a
Dobri stric Matic je skril na svojem vrtu pod velikim loncem lepe, pisano pobarvane —-he i/, sladkorja.
rpTnm p
mmt
»Tako,-* si je potem zadovoljno pomel roke, »ali jih bedo otroci iskali! :
Sladkosned ni kttža Muki, ki je vse to od daleč opazoval, pa si je mislil: Zdaj ali pa nikoli! In je sinil kakor blisk iz svoje lesene hišice ,..
3.
Prevrnil je lonec in začet z veliko slastjo lizati in hrustati sladke pirhe — medtem, ko je stric Matic klical otrokfe pri vrtnih Vfatib.
4
Lahko si mislite, kako razočarani so bili otroci, ki so preiskali ves vrt in nazadnje pokukali tudi pod lonec, pa niso našli nifi enega pirha več. Zastonj se je dobri stric Matic grabil za glavo iu ugibal, kani so pirhi izginili. To je vedel samo eden: kuža Muki, tatinski kajon ...
Mirko Kunčič:
. Ia Pe 12 žalosti in ponižanja porodi v njegovem srcu obudna odločitev. Plane iz srede, plane proti najbližjemu paglavcu in ga udari v obraz. Potem drugega, tretjega ... Tako si utira pot skozi gručo. Otroci so nad tem njegovem srcu obubnn odločitev. Plane i/. Jim nili na misel no pride, da bi se branili...
Ze je Jožek zunaj pokopaliških vrat. Že je na cesti.
Krčevito stisne butarico v roki, jo vržo čez ramo — in beži, beži kakor preganjana živalca skozi vas. Psi bežno lajajo in se zaganjate vanj, vaščani strmijo za njim in se čudijo. Papirnata jabolka in pomaranče, obešene 1 na butarico, pa divje frfotajo v vetru, kakor splašene, v gajbieo ujete ptičke ...
Za domačo hišo jo majhen, z deskami krit senik. V njeni ima Jožkova mama krmo za kozo Kjavko. V la senik plane jožek, zariie se v seno, zakrije obraz z dlanmi in zaplaka, Tako hudo mu je, tako strašno hudo, di bi najraje umrl.;,
* * *
Zastonj ga iščeš mama ves dati in vsepovsod.
Jožka ni v hiši, Jožka rti v cerkvi, Jožka ni na vasi, ni ga pri sosedovih — Jožka ni nikjer.
Vse je že obupana, do smrti trudna je od brezuspešnega iskanja.
Šele pozno popoldne, ko se spomni, da je pozabila kozi ftjavki nesti krme, ga najde. Leži globoko zarit v seno, loži in se ne gane. Od joka ves truden in onemogel, je naposled zaspal...
Ganjena ga vzame mama v naročje in odnese v liišo. In butarico z jabolki in pomarančami iz papirja ludi. Vse že dobro ve: povedali so ji fia vasi...
Na posteljo ga položi in se ljubeče skloni nad njim. Ti revček moj mali! šepeta in ga
narahlo, narahlo boža po vročem čelu.
* * *
Večerna zarja zlati vrhove gora. Ura je sedem. Tiho se spuščajo sence na zemljo.
Jožek zastoka v sanjali, lcfikne, iztegne roke — in se predrami.
In vidi in se čudi in ne more verjeti: Nad njim se sklanjata dva obraza. Prvi obraz je materjn, drugi obraz pa je...
■Teta! :- zakriči Jožek, skoči s postelje in ji plane v objem ..,
Kes je leta. Z večernim vlakom se je pripeljala in bo čez praznike ostala pri njima. Hej, in koliko lepih reči mu je prinesla: novo obleko, nove čevlje, nov klobuček in troje novih lepih slikanic...
A lo še ni vse. Ko se Jožek spomni svojo butarice, svoje nesrečne butarice s papirnatimi jabolki in pomarančami, zaradi katerih je doživel loliko ponižanja in sramote — se ozre po sobi in išče, išče... In se zavzame, na vso moč zavzame: (m v kotu sloni, a nič več ni obložena s papirnatimi jabolki in pomarančami; prave, pristne pomaranče visijo zdaj na njej in prava, zapeljivo rdeča in debela jabolka...
Jožek misli, da se je zgodil čudež. Pa se ni. Mama mu kar koj pojasni:
s-Vid iš, tudi ta bularica jo darilo od fele. Lepo so ji zahvali za \se!
In sc Jožek res zahvali, lako iskreno in
prisrčno zahvali, da se teli zaročijo ofl---.
Tako se je naposled lepo in veselo končala Jožkova cvetna nedelja!
Konec.
mnvrzv.m mauhim iiuMMnnnMMiiiMntfnMnttMMaMtiaaMaM,
Cenčkovo burhasto dejanje
Konce zgodbice je:
... ledaj se jo gospod Dcbeluhar zbudil in priselil mlademu umetniku od vsako strani par gorkih in se zaklel da se nikoli več v svojem življenju ne bo pustil slikali. Gornika pa je potem mojster slikar napodi! in mu dejal, naj gre raje z metlo cesto pometat, kakor s čopičem platno mazat. In Cenček jeres postal cestni pometa«, če ga kdo radi I.-ga prezirljivo pogledu, Cenček takole sam pri suhi zainodruje: Bolje bili dober pomelač, kakor slab slikar! In ima prav. To modrost bi si moral marsikdo zapisati za uho!
Uporabne rešitve ni bilo tepot n obrne. Zato tudi nagrada —• odpade.
Hešilev izpolnjeralkc
Vzpel škrjancek se je v zrak in zletel čez holmco drdmit, klicat iz noči zlato božjo solnce.
Solnček vstal je, en, dva, tri! — okence odprl je in s pogled,7iii svetlim so v Sirili svet ozrl je.
Hej, fantički, zdaj pa brž butarice v roko! V parih od k oral; a j me Čez zeleno I o I; o.
K farni cerkvici na grič vabijo zvonovi... Tam že čakajo na nas božji blagoslovi.
VpoMnnih rešitev jje t,iln tnpot 2lr», pravilnih .ie bilo meri njimi samo 15. Za nagrado izfrelmnu je bila Fran i ca Ce mej še k. Učenka III, razreda. Laporje pri Slov. Bistrici. Dobi knjigo Najilenčck Joket«.
$ T Rt C KO V~K on CE K
2S0. Preljubi »triček! — Tvoja pesemra N"a-gajivka mi jo zelo všeč. — Tudi jaz težko čakam pomladi.
V nedeljo bomo nesli butarice k sveti maši. Ti 110 veš, striček. kako se žo veselim. Tudi Tebi hI rSrla dala pomarančo Z mojf butarice. Ali jo hoč š? Kajne, striček, da je lepše, če otroci nosijo butarico v cerkev, kakor oljko? Nekatere punčke nočejo butaric. No vem, zakaj.
veseli
■scle velikonočne praznike Ti želimo in moji dvo se; Irici Iv/ca in Anica.
jaz
Verica Tomšič, učenka I. razr. v Lich-tenfuPBovetn zavodu v Ljubljani.
Draga Verica! — Cvetna nedelja je minila, butarice sto že nesli, pomaranče že pohrustali -J kaj mi korisli, če Ti zdaj rečem, da bi pomarančo rad? Kjer nič več ni, so nič več vzeti ne more. No, pa zaradi tega ne bom tulil in javkal in pretakal bridkih sol/,! Saj šo za Požgančo^im očetom, ki so vendar nekaj več kot pomaranča, nisem tulil iu javkal, ko ho na luno odfrčali...
Kaj Jo lepše: bularica ali oljka v otroških rokah. mo sprašuješ. Da se ne boni zameril ne Tebi no drugim punčkam, odgovarjam: butarica je lepa, oljka jo lepa — toda vso lo je samo zunanja lepota. Če nese but&rico nI i oljko v cerkev li udoben.
Velikonočna pravljica
V	samotni koči za vasjo je živela mati s sinom edincem, ki mu je bilo Tinček ime. Bil vam je lo kaj čuden dečko. Vse dni je kakor ptiček v gajbici prečepel v svoji sobi, čita i pravljice in sanjaril. In mu je bilo včasih lako hudo. Hrepenel je po čudežnih prigodah, kakor jih je čital v pravljicah in legendah. Njegovo življenje pa je teklo tako samotno in vsakdanje iz dneva v dan, brez izpremembe In brez dogodkov, kakor pozabljen studenček ua planini...
Dan pred veliko nočjo je Tinček spet tako sam in zamišljen v svoji sobi sedel in sanjaril. Mati je bila odšla po opravkih v vas. Vse okoli njega je bilo v skrivnosten molk zavito. Le gozd za kočo je narahlo, narahlo šumel in zdaj pa zdaj je na jablani pod oknom pritajeno za-žgolel samoten ptič.
Pa je sredi najgloblje tišine prišel nekdo mimo in potrkal na vrala.
Tinček se jo predramil iz svoje zamišlje-tiosli in zaklical:
»Naprej!«
V	sobo jc stopil neznan popotnik. Imel je dolgo brado, lasje so sc mu bujno usipali čez ramena, z roko pa se je opiral na grčavo palico.
Tinčka je v hipu objel neznan strah. Ko pa si je natančneje ogledal popotnikov obraz, se je pomiril. Človek s tako dobrodušnim obrazom jn tako miroljubnimi cčini mi pač ne more nič hudega storili, je pomislil — in »e ga ni več bal.
»Fantek, jo s čudno žalostnim glasom iz-pregovoril mož, fanlek, tako sem truden in lačen. Daj. pokliči mamo in jo prosi, naj mi da kos kruha in prenočišče za lo noč.
»Mame ni doma. je povedal Tinček.
»Ni je doma? je Idi popotnik ves potrt. »Joj, kam naj se potem obrnem? Kmalu bo noč, vas jo daleč, jaz pa komajda še stojim na nogah, lako »eni buden in bolan.
Tinčku se je zasmilil ubogi popotnik in sočutno je dejal:
»Kar sedite tjakajle za mizo, mož — to
vam tudi jaz lahko dovolim. Kadi lega me mama gotovo ne bo nič kregala. In prenočili bosle tudi lahko pri nas.
Popotnik je Tinčka hvaležno pogledal, odložil popotno torbo in palico ter sedel za mizo.
In se je Tinček pri tem domislil, kako hudo je, čo je človek lačen. O, saj je bil ludi cn sam že nekajkrat lačen, hudo lačen ... Njegova mama dela cd jutra do večera pri bogatih kmetih v vasi, pa komaj zasluži za mleko in kruh. Danes opoldne pa je prinesla domov kos potice in še lep rdeč piruh in dehelo pomarančo po vrhu. Bogve, katera dobra žena v vasi ji je vse to dala?
Tega kosa potice, pirha in pomaranče se je Tinček v tem hipu domislil... Nekaj časa je še omahoval ali bi ali ne bi — potem pa se je hitro odločil. Slekel je v kuhinjo in nista minili dve minuti, že je postavil pred popotnika krožnik, na katerem je ležalo vse, kar sta imela / mamo pripravljeno za drugi dan: kes potice, piruh, pomaranča...
Nate! je dejal in skromno pristavil: Bova pa midva z mamo samo mleko in kruh jedla — s;>j je ludi dobro!
Popotnikove cči so se zjasnile.
Bog ti povrni, fantek! je dejai in njegov glas jo bil topel in mehak kakor božajoča dlan.
Poleni se je pobožno pok r i žal in s takšno slastjo povžil velikonočni žegen, da je Tinček kar strmel. Hudo lačen jemoral biti, siromak, je dejal sam pri nebi in pri srcu mu je bilo čudno lopio in prijetno.
Popotnik je vstal, sklonil se je k Tinčku, ga pogladil po i od ro In si glavi in dejal:
: Dober fantek si! Povej, kaj si želiš v zameno za vse to?«
> Niči i je odklonil Tinček in na smoli mu je šlo. Le kaj naj mi da takle siromak — si je mislil — le kaj naj mi da, ko sam nič nima!
Popotnik pa je vztrajal pri svojem in ga bodril:
-Le povej, Tinček, le! Nikar ne misli, dn. so SttHm. Dve želji Izreči — in izpolnili se li bosta,-
Hm, jc razigrane volje pomislil Tinček,
hm, če že na vsak način hoče, da mu odkri-jem dve od svojih neštetih želja, mu ju pa bom! Že zalo, da ne bo užaljen... Koristilo mi to ne bo nič, škodovati mi pa tudi ne more...
In je dejal bolj za šalo kakor zares:
: Prva moja želja je: rad bi imel putko, ki bi mi na vsak ukaz znesla piruh. Druga mc-ja želja je: jablana na vrtu naj se spremeni v oranževo drevo, ki naj bo vse dni v letu polno najlepših in najdebelejših pomaranč.;
Rekel si — naj se uresniči!« je svečano dejal popotnik in kakor k blagoslovu razpel nad Tinčkom svoje bele, bele roke.
Tinčka je ol-sel neznan, čudno sladek strah. Videl je: zlata luč se je razlila skozi okno v izbo in popotnikov obraz je zažtrel v nebeškem sijaju kakor monštranca, lii jo dvigne duhovnik pri svetem opravilu.
Jezus, moj Jezus!- je ves presunjen za-jecljal in v sladkem zamaknjenju padel na kolena.
~>Vstani in Bog s teboj! je še neskončno blago in usmiljeno dejal popotnik — in že ga ni bilo več. Ugasnil je kakor zvezda v temno noč.
Tinček je vstal in mu je bilo, da se je prebudil iz lepili sanj.
Pa je kar koj spoznal, da niso bile sanje. — Pred njim je stala putka, čudežna putka, ki si jo je od božjega popotnika izprosil!
Radostno je plosknil z rokami in zaklical:
Putka, znesi piruh!«
In se je putka spoštljivo priklonila, po-kimala z glavo — in že ,ie ležal prvi piruh pred Tinčkom na lleh.
Tinček ga je pobral in zavriskal na ves gla?:
Juhuhu, ali bo mama vesela!"
Potem se je domislil Se oranževega drevesa.
Skočil je k oknu, pogledal skozenj in videl: jablana ni bila več jablana; debele, sočne pomaranče so namesto jabolk visele z njenih vej...
Tinček je odbrzel iz kočo na vrt, polre-
neubogljiv otrok — takšna lepota nič ne velja, (ilavno Jo čisto, pobožno Srce. Zn otroka s takšnim srcem je pač vseeno, kaj nosi v cerkev: butarico ali oljko... In če tudi liič no nese, Bog g» ho bolj vesel, kakor hudobnega otroka z najlepšo butarico...
Ti žel im ludi ju/, vesele in blagoslovljene velikonočne praznike in sem ves Tvoj —■ Kotičkov stric c k.
2SL Dragi Kotičkov čriček! - če prideš za veli) io uoT1 v Kranj, Tj bom dal lep pirnli in Se din ar, da bom videl, če kaj /na ; pirhe in pomarančo sekali. Jaz se učim na krompirju, da bom boljo zadel. Pn so šo Ti na krompirju uči! Se bovn poleni poskusila, kdo bo boljše znal! Pa nikar no misli, da že ve lj;:, če /. dinarjem samo lupino pre-biješ. Kaj Še! Dinar mora v pirlui ali v pomaranči ostati, potem šele velja.
To prav lepo pozdravlja Stanko Šinkovec. učenec 1!!. raz r. v Kranju.
l>ry«i Stanko! — Saprndirtiiš, si tni Ti prebrisan fantič! Na krompirju se učiš pirho sekati — lo ja naravnost imeniten domislckl še p0-žganČGvemu očetu, ki bi se v modrosti i« bistroumnosti upali s samim Vrbanom Prismukom kosati, kaj takega no bi prišlo na misel. Kdor zna, pa zna! Se bi kar koj ravnal po Tvojem nasvetu m se tudi sam na krompirju pirho sekati tičll --če bi kaj krompirja imel. Takile slrički, kot spiu jaz, so tako osamljeni ua svetu. Nimajo ne ženo ne nuime lie sestre, ki bi jim kuhala in vodila gospodinjstvo. Ma hrano morajo hoditi drtfgam --zato jo razumljivo, da ludi krompirja nimajo doma. Kako naj se lorej na krompirju pirho sekali učim? Pri najboljši volji... Kaj pa. hm, kaj pa Čo bi so pirho sekati učil -- na Schichtovem milu? Zlata vreden domislek! Bom kar koj poskusil. O uspehu tega vežbanja Te bom po praznikih obvestil ...
Bog Te živi, prebrisnni fantič! — Kotičkov slriček.
282. Ljubi Kotičkov striček! — Najprej Ti i« srca voščim veselo velikonočne praznike. Lepo To prosim, no bodi hud, da Ti pišem. Veš, jaz predobro vem iu sem zelo Žalostna radi lega, da smo revni otroci povsod zadnji...
Tvoj kotiček mi je silno všeč. Mama ml jo pravila, da imaš olroko rad in dn ni*j hud mož. To je glavna stvar, kajti hudih slričkov se ja/, strašno bojim.
Veš kaj bi Te jaz prav lepo prosila? Povej mi, kako Ti jo ime! Vedno čilimi Tvoj kotiček'. Tvojega Imena pa se zdaj no vem. 8o močno bojim, da so lo pozabili krstiti in da radi tega ne boš prijel v nebesa.
Pirhov Ti za veliko noč ne morem dati, Bom pn zato par OčCnnšev /.molila zale
Iskreno pozdravčko Ti pošilja Marica Vi-trib, učenka (?) razr. pri šolskih sestrah v Celju.
Draga Marica! — 'lako me žo dolgo nobeno pisemce ni ganilo, kakor me jo Tvojo. Jo bridka resnica, kar -i napisala. Kovni otroci so zmerom in povsod zadnji. Kdor ima raztrgane komolce In promknjane čevlje, se pač tO/ko kdaj v življenju prirtne v ospredje... No. in ce bi bilo povsod tako, pri meni nikoli ne bo! Vrata mojega kotička eo na sfežaj odprla vsakomur: revnemu iu bogatemu. Nikoli no bodo imeli pri meni otroci bogatih staršev prednost. Nasprotno. Slo!,ral bolj so mi pri srcu in stokrat raje sprejmem v svojo sredo on«\ Id imajo drugega veselju v življenju tako malo.
Kar se mojega imena tiče, se nič ne boj. Kr-ščen sem, lako golovo sem krščen, kakor si krščena Ti. To lahko črno na belem vsakomur doka/.em: saj imam vendar krstni lisi! Sicer pa ne smeš misliti. draga moja, da ie krst že vse. Saj slo se pri krščanskem nauku učili, ne? Krst očisti človeka samo poglavitnega greha, grehov, ki jih človek po krstu stori, pa ne. Vsik človek", pa naj bo tako dober iri blag, vsak dan znova stori vsaj eu majhen greli: še premalo dober je do drugih ljudi, šo p reve 8 daje prednost samemu sebi... Tudi jaz, Količkov striček, nisem brez greha. Toda kljub temu upam, da so bo Bog z usmiljenim očesom obrnil name, ko bo moja zadnja ura odbila. Ze zato, ker bos I i. punčka nedolžna, zame molila. Kar moti! Tvoji očenaškl bodo zame najlop-i pirhi za veliko noč!
Te prisrčno pozdravlja Tvoj, pa prav zares ves Tvoj Kotičkov strice k.
! sel deblo oranževegn drevesa — in pomn-ranče so padale na tla kakor toča... In naj je tresel, kolikor ju hotel — oranževo drevo je bilo vedno enako polno...
Srečen je bil Tinček, presrečen — — — Ko se je zvečer vrnila mama domov, je obstala na pragu kakor pribita in strmela, strmela ... Vso police v sobi, vse klopi, vsi stoli so bili potni božjega blagoslova: pirhov in pomaranč. In kar jo bilo najlepše in najčudovitejše: sredi vsakega pirha, sredi vsake pomaranče je tičal čisto nov, kakor jutranja zarja lesketajoč se cekin —• — —
Tako ie Jezus, popotnik božji, na dan j pred veliko nočjo poplačal Tinčkovo dobro srce.
Dolgo, dolgo je že tega, kar sem romal po deželi, kjer Tinček s svojo mamo in s svojim pisanim bogastvi,m živi. Dolgo, dolgo je že tega, kar sem Tinčka obiskal in bil njegov gost. Vse žepe sem si s pirhi napolnil in za slovo mi je Tinček še dejal: Pa šo koga drugega pošlji k meni na obisk! Dal bom vsakomur od svojega bogastva, kolikor bo mogel nesti!'-
škoda, š!<oda, da ne poznam več poti do Ije. škoda, škoda, da seni že povsem pozabil, kje ona dežela leži. Niti lega ne vem več, ali leži na strani, kjer večerna zarja zahaja, ali leži na strani, kjer jutranje solnce vstaja ...
Zjutraj in zvečer
Jutro. V sobo stopi mama in zakliče: »Hej, Tonček, vstanil Ura jc osem. Zamudil boš šolo I Tako velik deček, kol i li, pa res ne bi smel več lenarili!
Tonček odpre oči, krmežljavo pogleda, sc obrne na drugo si ran in odgovori: Pusti me. n*l-ma, da spim Sc naprej, saj sem vendar šc majhen ...
Vcfer. Mama zakliče: Tonček, ura je devet I r Pa kaj potem? vpraša Tonček. »Pridni otroci so v lem času že v postelji.« :Jc že res, mama, toda — jaz sem žc vcudar velik It
Seme od povrtnine in njegci setev
Redka so tako leta kakor je letošnje, ko je o Veliki noči še vse pod debelim snegom. Najtežje čaka pod snežno odeio vrt. Dovoli ie počitka za zemljo in vrtno rastlinje. Vse bi se že rado prebudilo iz dolgotrajnega zimskega spanja in vstalo k jovemu življenju. Pa bomo morali počakati naj-orže še do konca tega meseca ali pa še dlje. Med tem se pa lahko nekoliko pogovorimo o vrtnem, slasti zelenjadnem semenju in o setvah.
Kalenje vsakega semena je zavisno od treh .'initeljev, ki so vlaga, zrak (zračni kisik) in primerna zemeljska in zračna toplota. Glede flage in zraka imajo semena precej enake zahteve. Drugače pa je glede toplote. Kdor je količkaj va-en vrtnih del, mu je znano, da bi bilo te-le dni )roti koncu marca lahko v zemlji že marsikatero ieme. Že koncem februarja sejemo na vrtne gre-lice — seveda, če je kopno in zemlja osehla — •azno korenasto zelenjad (korenje, peteršilj), >otem grah, bob, čebulno seme, s p i -lačo, črni koren, bcrivko in sadimo 5 e b u 1 č e k , česen itd. Seme od naštetih rastlin je tako trdne narave, da lahko leži v zemlji brez škode tudi po več tednov, ako zaradi pre-pičle toplote ne more vzkaliti. Vsa semena pa niso tako neobčutljiva. Ko bi n. pr. v marcu sejali na prosto kumare, buče, melone, fižol, bi gotovo zginilo vse to seme do tis-tega časa, da bi se zemlja dovolj razgrela. Razna semena potrebujejo namreč za kalenje različno toplino. Grah je glede tega najskromnejši. Kaliti začne že pri 1—2° C. Ka-pusnice (kolerabe, zelje itd.) kale že pri 3° C, bob pri 4® C, korenje, repa pri 5" C, fižol pa šele pri 10° C, buče in kumare pri 12° C. Sevede so to najnižje topline (minimum), pri katerih se kalenje šele začne. Najugodnejša toplina [optimum) za večino zelenjadnih semen je okoli 25° C. Kumare, buče, melone pa kale najlepše pri 32—35° C. Ker pa take toplote pred majem v naravi naših krajev še ni, sejemo to seme na piano šele maja meseca, ali pa marca in aprila v tople grede, kier s svežim konjskim gnojem grejemo zemljo, s šipami pa zapiramo dostop hladnemu zunanjemu zrak« in izkoriščamo solnčno toploto V tople grede sejemo ob temle času tudi kapusnice, zeleno, paradižnike, solato in razno cvetlično seme, da vzgajamo sadike. Največja toplina (maksimum), pri kateri more seme še kaliti, se giblje vobče nekako med 30—40° C. Ako toplina prekorači to najskrajnejšo mejo, se seme zapari, življenje v njem ugasne in zastonj čakamo, da bi vzkaliio.
Tudi čas, ki je potreben, da seme vzkali, je jako različen, kakor so različna rastlinska plemena. Imamo zeleniadna plemena, katerih seme vzkali pri najugodnejši toplimi že v 4, 5 dneh (redkvica, kumare itd.). Druga morajo ležati v zemlji po več tednov (korenje, peteršilj, por, zžlena) So pa tudi semena, ki so v zemlji tudi leto dni tn še več, preden vzkale (sadno seme, razne tuje okrasne rastline). Napačno je mnenje, da bi bila za kalenje potrebna popolnoma stanovitna toplina. Nasprotno je dokazano, da menjava topline (zlasti razlika med ponočno in podnevno toplino), kalenje celo bistveno pospešuje. V temi semena vobče bolje kalijo nego na svetlem. Zato setve pokrivamo z
rahlo zemljo, katere plast naj bi bila 2—3 krat tako debela, kakor je debelo seme. Najdrobnejših semen, katerih gre več milijonov zrn na t kg, pa sploh ne smemo pokriti, ker bi sicer nežne rastli- i nice ne mogle prodreti zemlje nad seboj, pa če bi jc bilo še tako malo
Semen sc kai radi drže za gole oči nevidni trosi raznih glivic, ki povzročajo pozneje na rastlini raznovrstne bolezni. Zato priporočajo, da vsako seme, preden ga poseiemo. obdelamo s kakim nalašč v to svrho priiejenim in preizkušenim razkuževalnim sredstvom, ki zamori vse trosc, ki bi utegnili biti na semenu. Taki pripravki so germizan in uspnlun za mokro, tii lan-tin R pa za suho obdelavo semena. Ta sredstva uporabljajo na veliko tudi za semenska žita in druga kmetijska semena. V zalogi jih ima Kmetijska družba.
V glavnem razlikujemo v zelenjadarstvu in cvetličarstvu dvoie sete-v. Nekaj je takih rastlin, ki jih sejemo naravnost na vrtne gredice in sicer kar na tisto mesto, kjer pozneje rastejo in dora-stejo (n. pr. peteršilj, korenje, čebula, špinača, red-kev, berivka, potrošnik itd.). Precej pa je takih rastlin, ki bi se slabo razvijale, ko bi jih sejali kar na stalno mesto; potrebna jim je namreč posebna vzreja, preden so sposobne za presajanje na stalno mesto na vrtni gredi. Te moramo pa sejati v nalašč Za to primerne sejalnice pod steklo (na tople grede), ali pa tudi v zavetne, tople lege na planem. (Le sem spadajo n. pr. vse kapusnice, zšlena, solata, paradižnik in skoro vse cvetlice.| Nekaj malega je tudi takih, ki jih lahko se:emo kar naravnost na piano ali jih pa tudi presaiamo (solata, pesa).
Za mnoga plemena pa ne zadostuje, da bi ostali semenjaki v sejalnici na enem in istem mestu, dokler bi jih ne posadili na VTt na stalno mesto, ampak' jih moramo še prej, preden so godni, vsaj enkrat presaditi. Na ta način jim damo več prostora, da se lepše razvijajo. Tako presajanje imenujejo vrtnarji p i k i r a n j e. Pikirati moramo izmed zelenjadi zlasti karfijole, zeleno in paradižnike. Pri vzgoji nežnejših, tujih cvetlic je pa piki-ranje neogibno potrebno. Brez pikiranja bi marsikatere cvetlice sploh ne mogli vzgojiti Mnogo je cvetlic, ki jih vrtnarji pikirajo po večkrat, preden se toliko razvijejo, da jih lahko presade na vrt, ali pa posamezno v lončke. Pikiranje v lončke iz gnoja, kompostnice ali iz tanke lepenke je tudi jako koristno. Tako vzrejene sadike posadimo na piano kar z lončkom vred, ki v zemlji razpade. Pri takem ravnanju rastlina prav nič ne občuti presajanja in se tem lepše razvija.
Američani so vpeljali v zelenjadarstvu neko novost, ki obeta lepe uspehe. Preden grede ob-sade, jih pokrijejo s asfaltiranim papirjem. Vanj narede potem primerne luknje, skozi katere sade poljubne rastline (zelje, solato, kolerabe Itd.). Grede ostanejo tako pokrite dotlej, da godne pridelke spravijo. Tako pokritih gred ni treba ne pleti, ne okopavati, ne zalivati, pa se doseže do 40% večji pridelek kakor z običajno saditvijo. Pokazalo se je, da ie pokrita zemlja za več stopinj toplejša nego nepokrita.
z dobrim zgledom. Kakor bi bila svoj čas
brez državnih trtnic in vzornih vinogradov obnova starih vinogradov nemogoča, prav tako nemogoče jo vpeljati seinno kulturo breskev brez *motrrnega sodelovanja poklicanih faktorjev. Razlika bi bila le ta, da bi bilo pospeševanje kulture breskev neprimerno cenejše in lažje, ker bi se ta kultura nikdar tako splošno in v tnkem obsegu ne razširila, kakor vinarstvo.
Poiskati treba najprej krajo, ki obetajo po
svoji legi in zemlji dober uspeh, in priredili ondi vzorne b r e s k o v e nasade, ki naj bi bili za zgled bližnji in daljni okolici, obenem pa tudi prelzkuševališča za sorte Pri vsakem takem vzornem nasadu naj bi bila ludi večja drevesnica za breskov naraščaj, ki bi se oddajal poceni okoliškim sadjarjem. Iz takih središč bi se širila kultura na vse strani in v doglednem času bi lahko pridelali vsaj toliko breskev, da bi založili z njimi vse naše domače sadne trge in bi bil uvoz nepotreben.
Uganke
VELIKONOČNI IZPRKHOD.
»Katero nezmiselnosti opazite na sliki?« ALI STE SPRETNI?
»POŠTENO RAZDELJENA TORTA«.
To osmerovoglato torto je treba razdeliti med tričlansko družino tako, da dobi vsak član natančno eno tretjino. Kako bi to napravili? Bistra glava bo rešila to vprašanje v teku 90 sekund.
KRIŽALKA.
Napravite vsaki izmed žog v kvadratu enako velik trikot; trije enaki trikoti morajo ostati za tri žoge, ki so na sliki izven oKvira. Naloga se da rešiti na več načinov.
Vodoravno: 1. velikonočno darilo; 5. pripadnik južnega naroda; 7. število; 9. ostrina; 11. rečno prometno sredstvo; 13. sladko ime; 10: manjši delec snovi; 18. plod; 20. hrana vzhodnih narodov; 22. ženBko ime; 23. staroslovanska
Bližnji termin žrebanja
1. MAJ 1932
srečk za zgradbo katedrale
Dobrodelnega društva Sv. Vincendla v Beogradu
ne dovoljuje nadaljnega odlašanja!
Za mal denar:
Dvojna srečha Din 200 —

100
50
25-
s' morene z dob!tkl:
2 krat	Din	2,500.000'-
2 krat	Din	500.000 -
10 krat	Din	100.000"
100 krat	Din	10.000 -
Din 5,000 000 — Din 1,000.000'— Din 1,000.000'— Din 1,000.000 —
Enkratno žrebanje!
z*si<*urati ceio oremožen^el
Enkratna vloga!
Nc odlašajte torej še nadalje, ampak nabavite si Še danes tik pred žrebanjem
srečko sea zgradbo katedrale.
Srečke prodajajo: vsi župni uradi, kolekture, dena—u zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd. Glavna uprava: BEOGRAD, Ulica Jovana Rističa 20.	Prodajna podružnica: ZAGREB, Tvrtkova ulica 5.
V vsakem oziru boš zadovoljen, če naročiš proti plačilu v gotovini ali na obroke prvovrsten
F»FAFF šivalni stro) ali PUCH kolo
pri tvrdki ION. VOK, Ljubljana, ali v podružnici KRANJ oziroma NOVO MESTO

ene//:
/aiamčiio najpopoln?|ji uipeh
Cenj. strankam se priperoča za obiton obisk
Ivan Sikušeit
pekarna
LJU LJ ANA - ZALOŠKA CESTA 16
Vesele velikonočne praznike zdi
kamnoseško kiparsko podjetje
Fran o Kunovar
pokopališče Sv. Križ
spod sko,
310.000 Din.
StavbiSča:
Realitetna pisarna, družba z o. z.
Ljubljana — Miklošičeva cesta 4. proda:
Vilo, enonadstropno, novozidano, tristanovanjsko, komfortno,, 1000 m' vrta, blizu Sv. Krištofa, 500.000 Din. — Vilo, enonadstropno, novozidano, tristanovanjsko, 8()0 ma vrta, pri Sv. Krištofu, 450.000 Din. — Vilo, enonadstropno, novozidano, tristanovanjsko, 500 m2 vrta, ob Dunajski cesti, 280.000 Din. — Vilo, enonadstropno, enodružinsko, 400 m' vrta, Bežigrad, 230.000 Din. — Vilo, novozidano, moderno, enonadstropno, z manzardo, 4 komfortna stanovanja, 600 m' vrta, blizu glavnega kolodvora, 650.000 Din. — Vilo, enonadstropno, novozidano, komfortno, 10 sob, 1000 m2 vrta, garaža, v okolici Mestnega doma, 650.000 Din. — Hiio, vili slično, enonadstropno, tristanovanjsko, 1000 m* vrta, Mirje, 360.000 Din, — Hišo, trgovsko, v centru, 2 trg. lokala, 2 prostorni stanovanji, 425.000 Din. — Hišo, trgovsko, vpeljana trgovina meš. blaga, tri stanovanja, vrt, 10 minut od pošte, 450.000 Din. — Hišo, trgovsko, trinadstrop-no, 4 trg. lokali, preko 40 sob, blizu »Zvezde«, 2,000.000 Din. — Hišo, trinadstropno, najstrožji center, tri dvosobna, 3 šestsobna stanovanja, lep vrt, 1,500.000 Din. — Hišo, trinadstropno 8 stanovanj, nedaleč pošte, 1,400.000 Din. — Hišo, dvonadstropno z manzardo, 9 stanovanj, dvorišče, dober donos, v kolodvorskem okraju, 1,200.000 Din. — HiSo, dvonadstropno, 8 lepih stanovanj, vrt, blizu cerkve Srca Jezusovega, 750.000 Din. — Hiio, navoridano, tri trisobna stanovanja, velik vrt, pod kolodvorom, 265.000 Din. — Hišo, novozidano, en enosobno, dve dvosobni stanovanji, novo-tinski cesti, lep vrt, 245.000 Din. — Hišo, novozidano, eno enosobno, dve dvesobni stanovanji, vrt, Moste, 120.000 Din. — Hišo, enonadstropno, novozidano, dvostanovanjsko, kopalnica, ca. 380 m3 vrta, Šiška, 200.000 Din. — HiSo, enonadstropno, ft stanovanj, 400 m' vrta. Moste, 220 000 Din. — jrtio, enonadstropno, dve trisobni, dve enosobni stanovanji, vrt, blizu tramvaja, 320.000 Din. — Hišo, novozidano, visokopritlično z manzardo, t trisobno, tri enosobna stanovanja, 600 m-' vrta, Zgor. Šiška, 178.000 Din. — Hišo, novozidano, tri dvosobna stanovanja, pritikline elektrika, ca. 550 m' vrta, Zelena jama, 225.000 Din. — Hišo, enonadstropno, dve enosobni, dve trisobni stano- ariji, 300 m« vrta, pri tramvaju, 230.000 Din. — Hišo, novozidano, visokopritlično, dve stanovanji, vsako z 2 sobama, kuh,, kabinetom, pritiklinami, 450 m2 vrta, začetkom Rožne doline, 190.000 Din. — Hišo, enonadstropno, dve trisobni stanovanji, pritikline, ca. 700 m3 vrta, Rožna dolina, 250.000 Din. — Hišo, enonadstropno, dve veliki trisobni stanovanji, gospodarsko poslopje, ca. 1400 m5 vrta, Rožna dolina, 230.000 Din. — Hišo, novozidano, visokopritlično, 4 sobe, kuhinja, predsoba, pritikline, 800 m5 vrta, Trnovo, 150.000 Din. — HiSo, novozidano, 6 enosobnih stanovanj, vrt. Glince 135.000 Din. Donos mes. J650 Din, hipoteka 80.000 Din. — Hišo, novozidano, vili slično, petstanovanisko, f00 m3 vrta, ob Dunajski cesti, 175.000 Din. — Hiio z gostilno, 2 gostil, sobi, kuh. shramba, več stanovanj, vrt, dvorišče, pri tramvaju, predmestje Ljubljane, 450.000 Din. — Hišo z dobro vpeljano gostilno, več stanovanj, sadni in zelenjadni vrt, gospodarska poslopja, najprometnejša točka. Gorenj-
Moderna reklama
deluje v prvi vrsti s pomočjo slik in ilustracij.
Vaš oglas
v dnevnih in drugih časopisih bo imel učinkovit uspeh le tedaj, ako bo spremljala besedilo lepa slika. V to svrho potrebne kiišeje Vam dobavi po ugodni ceni in solidni izvršitvi spodaj navedena tiskar« na, ki predlaga po želji tudi primerne osnutke. Pišite še danes v LJUBLJANO na naslov:
TU H VESEL1E ZA VAS
IN VAŠO FAMILHO !
r 'Direktno SI TOVAONEcz.skladišča dobite ^tes dobff inšfoumjnttako po coni.kaloppw nas:
iVIOlIfiEod 0m.66.TAMRU9iCf.cd Din 89. ^GITARE «165. TDCMBE - -470. [točne hanmonihc »-S9-
NAŠA SPECnAUTETA.-
^^MOMATlCNf.HABMONIKE.HAVAlSKC GiTAfiE, SAKSOFON I.
Zahtevajte brezplačni CENIK
ISKN1I2K0.KAK0 POSTANEM fiOOBtlflK*
IJOVAftNA GlAZBIl IN KAflMOMIIfl
'KKMAaiBOIUt.102
Naznanilo!
Cenj. občinstvu, rr, trgovcem in obrtnikom vljudno naznanjam, da sem otvoril delavnico za
kov notiskarsko obrt v
imim\ ul št. 27
Liualicn, Vil
IzvrSpvnl l om vso v to stroko spadajoča dela po naročilu in načrtih	Se priporoča
karol mmm
Ljubila a Vil Ž bertuva ulica St 27
EmEMHMElflElliEillEHiElli;
£IIIElllEIIIEillSIIISIII=lli=
Na Mirju 750 m3 oo 1?0 Din. — Rožna dolina 600 ms po 75 Din. — Kolezija 1065 m' po 40 Din in 1100 ma po 65 Din. — Sp. Šiška pri novi cerkvi 716 m3 po °5 Din. — Ob Dnnajski cesti 1200 m! ro 45 Din. — B'ku gramozne jame 1200 m3 po 70 Din in R5 Din; ob Vodovodni cesti 750 m3 no 65 Din. Pf Sv. Krištofu 750 m3 po 200 Din. —Na Taboru 800 m3 po 195 Din in 750 m" po 200 Din. — Pod kolodvorom 500 m« po 100 Din in 750 750 m3 po kolodvorom 500 m3 po 100 Din in 750 m3 po leča večje število trg., gostil, in obrtnih hiš na deželi in v mestih, kmečka, graščinska, veleposestva in gozdna posestva, stavbišča itd. v največji izberi po najugodnejših cenah.
Oddu sledeča stanovanja: Pe'sobno, center, 20C0 Din. — Štirisobno, center, 1800 Din, 1400 Din, Tržaška cesta 1350 Din. — Trisobna: pod kolodvorom 1000 Din. Trnovo, s kopalnico 750 Din, mestni del Rožne doline 1000 Din, mesto 1000 Din — Dvosobna: mesto 400 Din in 520 Din, Rožna dolina 700 Din, Bežigrad velike sobe 700 Din. Kodeljevo 600 Din, Sp. Šiška 600 Din, Moste 450 Din. — Enosobna: Bežigrad 300 Din in 350 Din, pri tramvaju 300 Din, 350 Din Sp. Šiška 400 Din, za hišnika v mestu, Trnovo 200 Din, — Poleg tega več drugih stanovanj, trg. lokalov, opremljenih in praznih sob v največji izberi.
Modo m eleganco prinašajo vsi Naisoiidneiše cene in prvo-ti in še rnnogud ugih modelov vrstna izdelava so niih prednost in Vaša korist
l!!Eil!E!nEH!EHSEIIiEH!EnfE i3JE!IIE9!IEIIIEIIIE!IIEi!IEIIIEIIi
s*. gMMfctKaari ■lifflraMS
Mo zpmo gospod in dnma!
Kdor želi za L ubl anski \elese:em prevzeti
„Palent arlikei"
katerega rabi vsak človek m uradi, in ki po«eduj«
Din 10.000, dobi naslov v upravi št. 4054, Tako tudi dama za poseben artikel, katerepa rabi vsaka gospo, inja in šnil|a. Zasiužck nepričakovan.
priznano najcrnpjSe in najboljše gospodinjam
ii vel
,4»u «i»,ali
v veliko veselje. — —
V vsak avto
spada novi varčevalec bencina, ki prihrani Yk do '/■j goriva — Po vseh večjih krajih se sprejmejo tudi preprodajalci, kateri imajo lastni avto. Prikladno posebno za avtotaksijo. Javijo naj se le resni reflektanti. — Vzorci samo proti plačilu. Pišite na:
F. šušel, Črna-Prevalje
Zahvala
Vsem. ki so nam ob smrti našega dragega očeta, gospoda
m Zormana
na kakršenkoli način izkazali svoje sočutje, se najlepše zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 25. marca 1932.
Žalujoči ostali.
HOTEL BELLBVUE, Omlš pri Splitu - vabi s svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-Ijuje švicarske lepote. Preživeti par dni v hotelu Bellevuo, je pridobitev sa Vn&«' zdravje Morje, pesek, solnce, zr.ik, pitna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvsetljava in ogrevanje z elektriko. Balkoni, verand«, terase za odpočilek. Peščeno kopališče pred hotelom, ("al se ukinjene.
| Za uradnike popu«! — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Pension Din 55.— do 75.— dnovuo.
ŠSMKSff
Zahvala
Za vsestransko globoko sočustvovanje ob prerani smrti naše nepozabne hčerke, sestre, tete, soproge
Rezike Fischcr
roj. Golles
izrekamo vsem najprisrčnejSo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči za neizrečeno požrtvovalnost tovarnarju gospodu JakSi, da je dal uslužbencem na razpolago pol dneva za udeležbo pri pogrebu. Zahvalo izrekamo tudi prijateljicam ranjke za poklonitev cvetja ter vsem sorodnikom, ki so jo spremili na poslednji poti.
Kamnik, 27. marca 1932.
Žalujoča družina Goltcs.

1
srednja vinarska zadnja m Jugoslavijo v Ljubljani gg^gi^
svojim Članom In odjemalcem
Vina prvovrstna!
ionoeni pozdrav !
Cene nizke!
,,Inserati v ,,Slovencu" imajo vedno uspehi"
izid ..Slovenftfega' glasovoma «►
Prvo mseratno tehmovanfe v Jugoslaviji! -=- Nepričakovano število oddanih glasovnic!
Ljubljana, 25. marca.
Po vsem svetu gre klic po zboljšanju reklame do skrajnih motnosti ali kakor pravijo propagan-disti z učenimi besedami po »maksimumu kvalitete in minimumu kvantitete«. Ta klic je tako močan, da ga tudi naša trgovina, obrt in industrija ne morejo pri • lišati. Danes je namreč za vse te reklama t eniško važen, življenje ohranjujoč element. Kajti Irgovina, obrt in industrija žive od tega, da morajo prodajati. Zato pa so prisiljene nenehoma skrbeti za odjem. Težišče gospodarstva, ki je bilo pred leti še na strani produkcije, se je temeljito premaknilo. Danes pozuaino skoraj izključno le vprašanje odjema.
Komisija, ki je prisostvovala žrebanju. Mala Anica je pravkar potegnila iz koša glasovnico Albina Klammerja, ki prejme prvo nagrado v znesku 3000 Din.
Koprnenje našega časa po obliki in po glo-bokejši vsebini je tedaj objelo tudi področje reklame. Tako prihaja — sicer počasi kakor vsako kulturno zboljšanje — toda z neodoljivo silo stil v reklamo, katere najučinkovitejše sredstvo je prav inserat. Preprosta smotrenost, pristnost blaga, notranja resničnost, skratka ideja »nove stvarnosti«, ki vodi naše moderne arhitekte in slikarje pri njihovih sodobnih stvaritvah, je postala načelo tudi reklamnih svetovalcev. Popularizaciji takih misli za področje reklame modernega trgovca so služile smernice, ki jih je objavil »Slovenec« pod naslovom »Učinkovita reklama« 21. februarja t. 1.
za naš razpis nagrad — 73 inserentov! Poznamo odziv poslovnega sveta na slične akcije v Nemčiji, zato pa vsa čast tem inserentom, ki so vedeli oceniti naše prizadevanje po boljši reklami 1
Vsak inserent je dal naročilo za trikratno objavo svojega inserata, in to v dneh 6., 9. in 13. marca. S primernimi opozorili se je pozornost naših bravcev v večji meri kot običajno obračala na inseratni del »Slovenca«, 8 tem pa sc je tudi povečala vrednost slehernega, inserata. Vprašanje, ki smo ga stavili našim bralkam in bralcem, se je glasilo: »Katerih pet inseratov smatrate za najučinkovitejše?« Da so se lahko udeležili razpisa nagrad, so morali pregledati vse inserate, ki so jih našli priobčene vse tri dni. in nam potem poslati glasovnice.
Pogoji glasovanja niso bili lahki, vrh tega pa je bil tudi rok za pošiljanje glasovnic zelo kratek —- petdneven! Kljub temu je bilo oddanih 3827 glasovnic! To število jo zelo visoko, če ga primerjam« s številom glasovnic, ki so Ra prejeli o slič-uih prilikah nemški listi z mnogo večjo naklado. Tako je n. pr. prpjel dnevnik »Dresdener Neueste Nachrirhten« z naklado 105.000 izvodov — 1600 glasovnic. »Saarbriicker Zcitung« z dnevno naklado od 62.750 do 71.400 izvodov — tedaj dvakrat večjo naklado, kot jo ima .iSlovenecc — pa 7073 glasovnic! Tudi nc sment« prezreti zelo važnega dejstva, da so v Nemčiji že več let vztrajno na delu, da zboljšajo reklamo, dočim se je pri nas to delo šele pričelo!
Žrebanje
Snoči so so končale vse priprave za žrebanje in tako so je dopoldne sestala komisija, obstoječa iz gg.: zastopnika lastništva »Slovenca« duhovnega svetnika dr. Cadeža, upravnika »Slovenca« Rakov-ca, glavnega urednika »Slovenca« dr. AhPna, urednika »Domoljuba« Košička in propagandista Pod-bevška, da prisostvuje žrebanju.
Vseh glasovnic je bilo oddanih 3827. Neveljavnih, ker so prepozno dospele, ker niso bile izrezane iz »Slovenca« ali pa, ker niso navajale inseratov, priobčeuili za tekmovanje, je bilo 133 glasovnic! K temu je treba še prišteti glasovnice onih, ki so trikrat volili mesto enkrat. Izmed glasovnic teh sta bili dve proglašeni za neveljavni, ena pa je
2858
vs&^la zadovoljna
L Sferne® - CeKe ,
Zadnja dva inserata iz »zaključene serije« inseratov Stermeckega iz Celja, ki je dosegla za korespondirajočim inseratom »Ilirije« največ glasov. Pri »zaključenih serijah« je število inseratov v nasprotju z »odprtimi serijami« omejeno.
3.	Matek & Mikeša (s sliko, 1009 glasov).
4.	Schicbtovega, Radiona (s sliko, 1061 glasov).
5.	I,rmana & Arharja (z nagradno uganko, 1014 glasov).
Za temi inserati so prejeli največ glasov inserati:
6.	Caferja z Jesenic (s sliko, 830 glasov).
7.	Bratov Dolinšek iz Kamnice pri Mariboru (s sliko 671 glasov).
8.	Kleina iz Ljnbljane (s sliko, 471 glasov).
9.	Ivančiča iz Ljubljane (mesec nizkih cen s 30—40% popustom, 458glasov).
10.	Terčelja iz Ljubljane (s sliko, 379 glasov).
11.	»Tehnika« Ranjaia iz Ljubljane (s sliko, 364 glasov).
12.	Laha iz Maribora (obleka od 110 Din naprej, 241 glasov).
3063
„Vse qre v //in/o'f Tudi midva morava!"
OBLAČILNO
»ILIRIJA"
Liubliana, Mestni trg 17-1.
3068
,.Serr> tvojih mis/i! Kar precej pojdivu!"
OBLAČILNIH
..ILIRIJA"
Ljubljana, Mestni trg 17*1.
I
Osnutek za ta »korespondirajoči inserat« Oblačilnice »Ilirije«, ki je po številu glasov na prvem mestu, je izdelal oglasni oddelek »Slovenca«, oziroma posebna posvetovalnica za oglase, o kateri bomo v kratkem več poročali. Prav tako tudi osnutek za in3erat Matek & Mikeša, ki je po številu glasov na tretjem mestu.
»Slovenec« pa ni le obstal pri teh smernicah, ki so bile prvikrat priobčene v našem tisku, temveč je po zgledu velikih angleških in ameriških listov, katerih naklade gredo v sto tisoče in v milijone izvodov, razpisal inseratno tekmovanje. Kljub temu, da je imel poslovni svet komaj 14 dni na razpolago za izdelavo svojih inseratov, se je javilo
bila pripuščena k glasovanju. Glasovnic, ki 60 bile na ta način proglašene za neveljavne, je bilo 285.
Štetje glasov, oddanih za poedinc inserate, je pokazalo, da so volilci proglasili zn najučinkovitejših pet inseratov inserate:
1.	Oblačilnice »Ilirija« (s sliko, 2008 glasov).
2.	Stermeckega (s 6liko, 1363 glasov).
A.
.O


je bila rešitev	*
nagradne uganke
v 55. številki »Slovenca«
%
ERMAN-ARHAR-OPREMA-ŠENT-VID
1'repričajte se o solidnosti in nizkih cenah najinega pohištva! Ne zamudite si ogledati najnovejše modele spalnic, jedilnic itd. Veliki ilustrirani katalogi po Din 30— v znamkah.
Erman k Arhar je dosegel peto mesto.
vsaj enega izmed takih oglasov, za katerih »e je izjavilo največ glasovalcev. Žrebanje jo odločilo:
Drugo nagrado v znesku 300 Din dobi Anica S t an t e, Ljubljana, Resljeva cesla 25.
Tretjo nagrado v znesku 300 Din dobi Antonija Kraker, Studenci pri Mariboru, Ob izvirkih 12.
Četrto nagrado v znesku 100 Din dobi Anton Žavbi, Vrhnika 385.
Peto nagrado v znesku 100 Din dobi Marija P i č u 1 i n , Križe 50 pri Tržiču.
Vse it negi efle smo danes že naheifill
BBMMgMMl.lllHieilliailllllllllllfllllHIJMM^IlBMMaaBHMMBMMaM
Nagrade v knjigah po izbiri,
vsaka knjiga v vrednosti 40 Din, dobe:
1.	Mara K r e s n i k , Ljubljana, Ulica na Grad 8, I.
2.	Valko Razingar, šolski upravitelj, Gorje pri Bledu.
3.	Marija L u ž n i k, Št. Janž pri Dravogradu, p. Meša.
4.	Srečko Sevšek, Zalog 37 pri Ljubljani.
5.	Adalbert G r i 1, trgovina z mešanim blagom, Sočka, p. Vojnik pri Celju.
6.	Fani Anžlovar, Ljubljana, Dolenjska cesta }S.
7.	Jožko Abramič, Kamnik-Šutna.
8.	Franc Por. stud. tecli., Moste pri Ljubljani, Prešernova ulica 10.
9.	Fani Okorn, Selo, Št. Vid pri Stični.
10.	Boris Žuick, Kranj, Kokriško predmestje 74.
11.	Edvard Picek, Novo mesto.
12.	Jožeta K o b a 1, Zg. Gorje 28 pri Bledu.
13.	Valentin F u n t e k, mizar, Mengeš 19.
14.	Janez D e b e 1 j a k , Smlednik pri Medvodah.
15.	Franc Š k o f 1 e k , Sočka 7, p. Vojnik pri Celju.
16.	Peter L o p a r n i k , nadučitelj v p., Maribor, Smetanova 32.
17.	Ana N e ž i č , Ljubljana VII, Polakova ulica št. 7.
18.	Franc C e r a r, Ljubljana, Gosposka ul. 2.
19.	Mirko Jenko, Uraše 43, p. Smlednik.
20.	Franc K o g e j, oddelek finančne kontrole, Prosenjakovci, Slovenska krajina.
21.	Draga E r 1 a h , Slovenski Javornik 20.
22.	Marija G r a š e k, uradnica, Kamnik, Glavni trg. 44.
23.	MSiael Jerman, Homec 40, p. Radomlje.
K Matek & Mikešu gremo najrajši. 3061
Mnogo glasov so prejeli tudi inserati ostalih iusereutov. Nekateri inserati, ki uiso bili priglašeni za inseratno tekmovanje, a so bili kljub temu označeni s številkami, so prejeli toliko glasov, da bi 6e vrstni red gornjih inseratov znatno spremenil, če bi tekmovali. Med temi je dobila največ glasov Jugoslovanska tiskarna, potem Elida Creme, Stermecki, Niveau Creme, Tivar, Kastner Ohler, Krisper, Kregar, Katedrala v Belgradu itd.
Najbolj zanimivo je pa to, tla so največ glasov prejeli inserati s slikami iu šele za temi — inserati s pozornost vzbujajočim besedilom, kakor je bil n. pr. Iirman & Arharjev, Ivančičev iz Ljubljane in Lahov iz Maribora. Prav isti rezultat jc pokazalo ljudsko glasovanjo v Nemčiji, Angliji in Ameriki. Sme sc torej trditi, tla so najbolj učinkoviti inserati tisti s slikami. Resničen jc tedaj ljudski pregovor: Slika pove več kot tisoč besed!
Vpoštev za žrebanje prve nagrade v znesku 3000 Din so prišle glasovnice onih, ki so navedli vsaj tri inserate, na katere je odpadlo največ glasov. Teh glasovnic je bilo 386.
Glasovnice je dvigala iz koša 12 letna gdčna Anica Rakovčeva.
Prvo nagrado v znesku 30(1(1 Din
dobi Albin K 1 a ni m e r . Dolenja vas pri Rakeku. p. Cerknica.
Za ostalih 74 nagrad je prišlo vpoštev poleg 1185 glasovnic še 3024 glasovnic, ki so navajale

Naiett & Pline*
9 luOltan«
poleg hotela Štrukelj
Proti predložitvi tega oglasa, ki ga izrežite, dobite pri nakupu kakršnegakoli predmeta zastonj »BREDA« robec!
Inserat Matek i Mikeša, ki jo dosegel tretje mesto.
24.	Vekoslav Pesnica.
25.	Meri ZakrajSek, Št. Ruperl 2« na Dolenjskem.
2t>. Amalija K r i č e j, Dravlje-ftt. Vid nad Ljubljano.
27.	Andrej Lužar, Mengeš 150.
28.	Josip Svete, Kamnik-Laze, p. Preserje pri Ljubljani.
20. Marija Šalamun, Ljubljana, Ulica na Grad.
80.	Ana Golež, soproga drž. upokojenca, Maribor, Magdalenska ulica 19.
81.	Roza S e 1 a n , Moste, Ciglarjeva ulica 81.
32.	Alojzija Seničar, Smolenja vas 14, p. Novo mesto.
33.	Andrej Kosec, Križ 30, p. Komenda. 84. Franc Orožen, rudar, Dol pri Hrastniku,
35. Matej Vidmar, Školja Loka, Vešter 19. 30. Milka II um ar, Stari trg pri Rakeku. S7. Emilija Zupane, zasebnica, Ljubljana, Gosposka ulica 10, II.
38.	Gothard Ferme, župnik, Nova Štifta, p. Gornji grad.
39.	Ivan Dovč, župnik, Črni vrh, p. Polhov gradeč.
40.	Franc Šarb, Gornji grad. M.Štefan Po red oš, šolski upravitelj. Per-
to5e, p. Rogaževci, Slovenska krajina.
42.	Joža Petrič, Ljubljana, Miklošičeva 28.
43.	Danica Ravnikar, Ljubljana, Gospo-cvetska c. 13.
44.	Tonika R a j n e r , Banovci, p. Križovci pri Ljutomeru.
45.	Alojzij Knific, Ljubljana VII, Podmil-fcčakova ulica 5.
46.	Janez J a m u i k , Škofja Loka, Pungart 9.
Ribard Franc, Krško 107.
48.	Marija Zakrajšek, Vel. Poljane 40, p. Ortnek. . .. ,
49.	Fran jo Reva, pod preglednik fin. kontrole, Železniki nad Škofjo Loko.
50.	Adolf Pegan, Kostrivnica, Podplat.
51.	Jelko Rant, Ljubljana Vil. Celovška 23.
62.	Pepca Pogorevc, Celje, Prešernova 17.
63.	Marija Skalar, Št. Vid nad Ljubljano. 54. Franica F e 1 d v e t z , Ljubljana, Gasipo-
•vetska cesta 13, 9.
N« drobno I
Na debelo!
Najcenejše irt najboljše kupite vse prvovrstne vrvarske lastne lad^lke, motvoz, žimo, volno. afrlk, kapok, nepre-moCljlvo platno Jn konjske plahte Itd. samo pri
Prva kranjska vrvarna in trgovina a konopnino
IVAM N. ADAMIČ
Lfublfana
Sv. Petra costa št. 31. Telefon št. 2441
Maribor	Celfe
Vetrinjska ulica št. 20	Kralja Petra cesta št. 33
Telefon šl. 2454
LUD. ŠTRUKELJ
Zapoge 39, p. Smlednik, učiteljica, p. Podčetrtek, študent, Ljubljana Vil,
Škofja Loka, Puštal 24. Vovk, Moste 35, Žirovnica. Hergan, Strgojniea 10, Prager-
Šterbal, tapetnik, Ljubljana,
Gceposka Sv. Jako-
55.	Franc Rebolj,
66.	Minka Hrček,
67.	Karlo Bizja k, IPucova cesta 73. P.
56.	Marija Gaber,
50. Marija
60. Franc
Ao.
81. Martin
Ve oh svetnikov ulica 7
62. Julka Š e r b e c , Poljčane. v 83. Jernej K e r ž a n, Ljubljana, «lica 9, III.
84.	Jiilijana Kralj, Školja Loka,
tr8 5- . _
85.	Marija Vodopivec, Begunje pri Cerknici.
86.	Franc Avsenk, Veliki vrh 16, Litija.
87.	Frančiška Lah, Grad Žovnek, p. Bra-tfcrvče. .
88.	Alojz Hren, zidarski mojster, Ribnica na Dolenjskem.
Feliks Hubad, Zapuže, p. St. Vid nad Ljififtjano.
70. Mari Paulin, Bistrica pri Mokronogu na Dolenjskem.
Vsi ti izžrebanci naj »e obrnejo radi knjig naravnost na Jugoslovansko knjigarno in ji naj spo-roče, katero knjigo si žele, nakar jim bo la knjigo dostavila po pošti. Lahko pa se za knjige prijavijo tod i osebno.
Za febiro prihajajo vpoštev naslednje knjige Jugoslovanske knjigarne:
Sienkiewioz: Na polju slave.
Meško: Slike.
Uaggard: Jnrranja iveada
Doyle: Izgubljeni svet.
Prešeren: Zbrana dela.
Bridgee: Na pomoč.
Kellerman: Tunel.
De Val: Valerija.
Malavašič: Oče naš.
llaggard: Hči cesarja Montcsnme.
Savinšek: Izpod Golice.
Levstik: Poezije, 3 zvezki.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Čestitamo pa tudi cenjenim inserentoral Kajti iz obilne korespondence, ki smo jo prejeli o priliki tegn — kolikor nam je znano — prvega inseratnega tekmovanja v Jugoslaviji, je razvidno, da bi jih nobeni še tako dolgi članki ne mogli tako popularizirati, kot se je to zgodilo s »Slovenčcvinu glaso-vanjoiu. O tem in še o drugem pa prihodnjič!
za praznike si preskrbite tam, kjer je njih kvaliteta najboljša. — Od soboto do pondeljku čez ulico 1 Din cenejše.
SJanes netita izisira morsitih rib
HOTEL TRATNIK - GOSTILNA SUNARA
Zelezniško-carinsko, špedicijsko in iruns-portno podjetje
Špedicija Ocarinjen je Tarifni biro
Lubljana, Miklošičeva c. 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI — PRESELITVE Telefon 27-18
Ljubljana, Celovška c. 14
nasproti Vele-.eima
specljalni atelje za splošno
črkoslikarstvo f
Radii skupnega nastopa
naših članov, prizadetih [tri
Kmetijski eksportni zadrugi v Mariboru,
podporna sekcijo,
obrnite so s podatki na
Zadružno oblačiln^co, r. z. z o. z. v Mariboru,
Meljaka cesta 12

Nelcaf n«BnnaoQfoc*<e€ja
Vam ne morem nuditi, nmpnk kar jo mogoče, to pa. Vsi. ki rabite barve, lake, iirnei terpeutin, čopiče in drugo, pridite in krijte svojo potrebo pri res solidni tvrdki
„IDS i HA" - V. LAZNIK - LJKiBLJANA
<I0S -OSVeESfc« C. 12 (Dale« ros avradie „Koul Sva")
kjer bosto res postreženi v Vaše popotno zadovpljatvo. Nizke cene	Prvovrstno blago!
Cenj. odjemalcem ielim vesele Velikonočne praznike!
Taoeinik in dekorater
Št. k id (garaža Magister) nad Ljubljano se priporoča ceni. občinslvu za vsa v tapetn. stroko spadajoča dela
HAMC
' HCHnBH
Hotel „NOVA POSTA" v Kranju
ffl^F" se odda z i. junijem t. 1. v najem Informacije pri l«stlnici M.	Istotam.
Inserirajte v
NarhovlC Ivan
ljubiš« na, Dunaisha itsia 43
splošno čev iarstvo ter «zde<ava go.zerc
UMETNO TRGOVSKO VRTNARSTVO
ČEI3,£.futoliarBa 7
GASILSKA CESTA 14
ZAHVALA. Ob smrti našega nepozabnega in dobrega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
IGNACIJA HLADNIKA
skladatelja, učitelja petja in organista,
smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol. Predvsem se zahvaljujemo presvitlemu proštu gosp. Karlu Čerinu. vsej preč. kapiteljski duhovščini, kakor tudi čč. očetom frančiškanom. Srčno se zahvaljujemo gosp. dr. Milanu Ropasu za prijateljsko skrb in nego med boleznijo in iskrenemu jjo-kojnikovemu prijatelju akademskemu slikarju g. Božidarju Jakacu za njegovo požrtvovalnost. Iskreno se zahvaljujemo gimnazijskemu direktorju g. Ivanu Ma-selju, kot zastopniku kr. banske uprave, prosvetni oddelek, ter njemu osebno, srezkemu načelniku g. Frideriku Logerju, podžupanu g. Filipu Ogriču, skladatelju g. Stanku Premrlu, univ. prof. g. Milanu .škrlju, gg. sodnikom okrožnega sodišča, prof. zboru, učiteljskima zboroma meščanske in osnovne šole, Kmetijski šoli na Grmu, vsem zastopnikom uradov iu rokodelskemu društvu. Globoko zahvalo pa smo dolžni gg. govornikom, gimnazijskemu direktorju g. Maselju, Antonu Pod-bevšku kot zastopniku društva Krke in zastopniku Pevske zveze v Ljubljani g. Pušu. Vsem darovalcem za poklonjeno cvetje in vence, Pevskemu zboru za ganljive žalostinke, posebno zn večno lepo, najlepšo pesem pokojnikovo: Marija skoz življenje, ki mu je bila zapeta pri odprtem grobu. Končno izrekamo toplo zahvalo vsem njegovim številnim prijateljem, znancem in ostalemu občinstvu, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku.
Novo mesto, dne 25. marca 1932.	ŽALUJOČI OSTALI
pri poroča c votlino- to 'iftnico, razne nailtko. mttfrohtie ven-<•« in Aonlio s trakom r. na ptnoiu. uoroPno fopke iu oni JmnJHor vrojujn vrtovo po konkor -ligniti uunali-1'ror.u'nui breziitaftuo.
Vesele velikonočne praznike želi vsem klijeotom in vsem, ki v letošnji neziji nnstijo okon uiično iu poceni zidati. Obrnejo naj se ua stavbno podjetje
'čelj
Misliti Kino VII, (pri novi šišenski cerkvi)
OUHUiiBiBBBl&raSB&i &iaHaxHaBHBSttaBBnMH
Trajno oodulacijo
garantiran uspeh, po zn!ža:>i ceni izvršuje damski salon
I. Potone: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 5t. 1
Ob nesreči, ki je naju zadela, se javno zahvaljujeva Ljudski samopomoči v Mariboru za takojšnje izplačilo podpore po najini pokojni materi, ter staviva v zgled vsakomur to podporno iu htttnano društvo.
Maribor, dne 24. marca 1932
Josip in Rupcrt Strmlck,
Aljaževa ulica št. 5.
assMsra®«^
TeielO •• si. 2j?4>. 22?<i
Poarozmcc: Beograd, Zagreb, Saratevo, ©siiefc, Mil Sad m SpUf ir^s^^s
mmmmt 1:1 ppii' m ■ \ i	■
■&1
mm
Humboldt:
Na Orinohu in v pragozdovih Južne Amerike
(Dalje.)
Neki misijonar iz San Fernanda je v tem delu pragozda napadel Indijance, dasi so mu to prepovedovali verski in španski državni zakoni. V neki kolibi je našel s svojimi pomagači mater s tremi otroci, od katerih dva še nista bila dorastla. Družina se ni mogla branili, ker je bil oče na lovu. Mati je zato poizkusila rešiti svoje drage z begom; a komaj je dospela na savano, so jo vzeli misijonski Indijanci, ki so tedaj lovili svoje v gozdu živeče brate kaokr belci črnce v Afriki. Mater in otroke so zvezali in jih privlekli do reke, kjer jih je pričakoval misijonar v čolnu Če bi se poizkusila mati braniti, bi jo gotovo umorili, kajti tedaj je bilo v tej divjini vse dovoljeno, da so le pridobili za misijone indijanskih otrok, ki ko postaji krist junak i sužnji. Ujetnike so prepeljali v San Fernando, kjer je morala uboga mati trpeti strašne duševne muke. Tod je bila z nekaterimi svojimi otroci v u-jetništvu, tam v gozdu jo morala pustiti moža, in otroke, ki so se z očetom udeležili lova. Sklenila je, da uide in poizkusi vrnili očetu otroke. Beg pa se ji ni posrečil in ko so jo po ponovnem pobegu privedli nazaj v misijon. jo je pustil misijonar strašno bičati ln sklenil je, da bo mater ločil od olrok. Zvezano trpinko so odpeljali v čolnu v smeri proti Rio Negru. Po solncu je mati spoznala,
I dn se vedno bolj oddaljuje od svoje domovina in od olrok. V silnem obupu se ji je posrečilo rešiti se vezi; skočila je v reko in srečno priplavala do skale, ki je dobila po njej svoje ime. Dasi se je preganjana mati skrila v gozdu, so jo vendarle našli in na omenjeni skali z jermeni do krvi bičali. Zvezano na nogah in rokah so prepeljali mu-čenico v misijon Javita, kjer so jo zaprli v temen prostor.
Med Javito in San Fernandom, kjer so bili zaprti njeni otroci, jc 170 km razdelje. Deželo pokriva pragozd, ki ga še nikdo ni po suhem prehodil. A neprehodni gozd, kjer neomejeno vladajo zveri, ni mogel ovirati ljubeče indijanske matere. V Jnviti so ji Indijanci zrahljati vezi, z zobmi pn si jih je strgala raz sebe in izginila temni goščavi. Po štirih dneh so jo ugledali v San Fernandu, ko su je plazila okoli koče, v kateri so bili zaprti njeni otroci. Uboga mati je torej prehodila pragozd, skozi katerega si ni upal iii noben Indijanec, kajti bila je deževna doba, vode so jjreslopile bregove in poplavile tudi gozd in nebo je bilo trajno oblačno. Ni se mogla ravnati niti po solncu, niti po rekah, ker je morala zaradi poplave hoditi po .10-tranjosti pragozda, o ljubezen jo je vodila do otrok. Popolnoma izčrpana žena je povedala, da se je hranila z velikimi mravljami, ki lazijo po drevju.
V misijonu se zn njeno vročo ljubezen do otrok niso brigali, ampak so jo ponovno ločili od dragih ji bitij. Odpeljali so jo v neki daljni misijon ob gornjem toku Orinoka, kjer je v preveliki žalosti odklonila vsako hrano in umrla.
Rio Temi, po kateri je sedaj plul Humboldt, je le do 180 metrov široka reka. ki teče i>o zelo eno-
lični, popolnoma ravni, s pragozdom pokriti pokrajini. Ob bregu se vzpenjajo visoko v nebo le krasne palme, ostalo drevje pa je zaradi močvirnih tal v rasti zaostalo. Tam, kjer dela reka velike vi-juge, sega vodu kar po več kilometrov daleč v goščavo. Neštevilni vodni kanali se razprostirajo v gozdu in Humboldtovj Indijanci so dobro poznali najboljše prelive, ter so večkrat zapustili reko, da so si skrajšali pot. Ker pa tudi sami le redkokrat potujejo tod, so taki kanali polni velikih ovir. Zato jo stal na najsprednejšem delu čolna vedno eden od mož ter sekal s težkim, dolgim gozdnim nožem veje in druge ovire.
Pod nekim grmom so naleteli na večjo trojx> sladkovodnih delfinov. Preplašene živali so planile proti čolnu, nekoliko čusa plavale okoli njegu, nato pa pobegnile v gozd, brizgajoč vodo iz sebe. Čuden prizor lod, tako daleč v celini, nad tiaoč kilometrov od morske obale!
Prehod iz takih kanalov v reko jo bil večkrat zelo težaven. Nekoč se jim je pirogn zagvoz-diln med dve drevesni debli, da so se le s trudom rešili Iz tesnega objema. Večkrat se je gozd tako strnil nad samotnimi popotniki, dn se niso mogli ravnati niti po solncu, niti ponoči po zvezdah.
1. maja. Humboldt je vstal več ur pred solnč-nim vzhodom, da bi ugledal kako zvezdo, s pomočjo katere je hotel določiti lego kraja, kjer so se nahajali. Zaman; Čim bolj so se bližali dio Negru, tem bolj je poslnjalo nebo oblačno, lem temnejše so bile noči. Dokler ni vzšto solnce, se nikdo ni smel odstraniti iz tabora, ker bi se v silni gošči in loini gotovo izgubil. Proti poldnevu
tega dne so prispeli v misijon Javito, kjer jih je neki prijazni misijonar ljubeznivo sprejel |>od svojo revno streho. Tod so popotniki ostali štiri dni, ker so morali Indijanci prenesti pirogo po suhem do reke Pimikin, ki teče že v Itio Negro. Trudnim možem jo bil neprostovoljni počitek prav dobro došel, ker jih je koža nn rokah že dva dni neznosno srbela. Majhna žuželka, orač imenovana, so je namreč zajedla v roko in povzročila hudo srbečico. V misijonu pn je neki Indijanec napravil iz listja grma modrikasto tekočino, ki je uničila vse zajedale« v koži. Boječ se, da bi se jim moglo lo zlo povrniti, so imeli odslej vedno uekoliko vej tegn zdravilnega grma s seboj.
Misijon Javita leži v podnebnem pasu, ki ga odlikuje izredno močno deževje. Nebo je skoraj vso leto pokrito s težkimi oblaki. Misijonar je pri-povedoval Humboldtu, da je nekoč nepretrgoma pet mesecev deževalo. Tudi v dnevih, ki jih je Humboldt preživel v Javiti, je vsak dan padlo do 40 mm padavin. A tedaj se nalivi niti še pričeli niso.
fcsdc
želi
avtopodjetie Peretfrtn »Rode«, Kamnik
Ali ste že poravnale naročnino?
Vsaka beseda 50par ali prostor drobnevrstice 1 50Din Na|man|ii znesek 5Din. Oglasi nad Ovrstic se računajo višje Zla oglase strogo trgovskega in reklamnega enačaja vsaka vrslica2Din.Na|manjši znesek 10 Din. Pristojbina za iifro Z Din Vsak oglas treba plačah pn naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole,če je pnloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3^9.	'■. O -
Beseda samo 50 par
Mesto skladiščnika
vratarja ali kakega tajništva iščo upokojenec, srednje starosti, ve m ran v vseh pisarniških poslih, vešč slovenščine, srbohrv, nen:ščine iu strojepisja Poročen brez otrok. Pogoji govoruo- seako- z-jam.,dna stanovanje, gotovine po dogovoru. Nastop službe lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skrben 4105«.	(a)
Službo
z dobrimi spričevali učenka v trgovino. Naslov v upravi »Slov.« 4#2t. (a)
Trgov. pomočnik
lrvežban v meš. stroki želi nameščanja s 1. aprilom. Naslov v oglas. odd. »Slovenca« 3909.	(a)
Trgovski pomočnik
agilen, dober prodajalec, želi premenili službo kjerkoli, takoj. Caoj. ponudbe pod šifro »Izvrsten raču-nar« 4144.	(a)
Mladenič
t trgovsko izobrazbo, želi mesta v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4143.	(a)
Mlada gospodična
s trgov, tečajem in znanjem nekoliko nemščine išče zaposlitv® v kaki pisarni. Ponudbe na upravo pod »Potrebna« 3902. (a)
Šalar
ožonjen, vseh panog kmetijstva (iobro izvežbau, išče stalno maslo. Ponudbe pod Trezen in pošten 3915 na upravo ;Slo-vonca* Maribor.	(a)
Mizar, pomočnik
samski, trezen, vn em tn zanesliiv, išče službe. Jakob Modrijan, Kovte. (a)
Vrtnar
za cvetlice in zelenja«!, išče službo. Cenjene ponudbe na upravo »Slov.« ! pod št. 4253.	(a) j
Kovaški pomočnik j
s oodkovsko šolo, želi
stalne službe. Nastopim , 15. aprila. Jurij Fugina, j Brezovica, p. Nemška lo- | ka pri Kočevju.	(a)
Trgovski pomočnik
iz veletrgovine podeiil-akega mesta, želeitr riar-ske, speceriiske, ga ante-riiske in deloma manirfak-turne stroke, želi preme-niti mesto. Cenj. nonudbe pod » Vseuporabliiv« št. 4256 na upravo »Slov.« (a)
Pridno kmečko dekle
mlado, vajeno že malo kuhe, išče službe v kaki krščanski družini. - Ponudbe pod »Poštenje« na upr. »Slov.« št. 4232. (a)
Trgovska pomočnica
začetnica. pridna in poštena, z znanjem slovenščine in nemščine, išče nlužbe v Ircovini z mei blagom. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu: gre za nekaj iasn tudi hreiplačno. Ponudbe nn npr. »Slov « pod šifro »Pridna št. 4177«. (al
Samostojna kuharica
,šče službe na deželi. Žun Koti. Ljubljana, Kotnikova ulica 8	(a)
Dekle
ki zna nekoliko šivati, staro 19 let, želi iti k boljši šivilji. Opravljala bi vsa hišna dela in bi se o prostih urah učila šivanja. — Izven LJubljane. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 3829.	(a)
Večje kavcije
zmožen, išče stalno službo sluge, hišnika ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trezen« št. 4150. (a)
500 Din nagrade
kdor preskrbi službo trg. pomočnika, skladiščnika ali slično. Ponudbe pod šifro »Hvaležen 100«, št. 4147.	(a)
icmii
Beseda samo 50 par Vajenca
s primerno šolsko izobrazbo, poštene krščanske hiše, sprejme takoj tvrdka Adalb. Globočnik, vdova, trgovina z mešanim blagom v Žalcu pri Celju, (b)
Kovaškega vajenca
iščem z vso oskrbo v hiši. 1 Nastopi lahko takoj Pre-; vodnik Franc, kov. moj-1 ster, Bistrica št. 10, Pod-brežje, Gorenjsko. fb)
Učenec
! iz dobre, poštene krščan-' ske hiše, z dobro šolsko izobrazbo, zdrav in močan, se sprejme v večjo l trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddel. »Slov « ood šifro Pošten« št. 3866. (o)
Risarje in slikarje
▼ vsakem kraju sprejme' mo .Ponudbe z 2 Din znamko na upravo »Slovenca« pod »Slikarsko podjetje« št. 4137. (b)
Samostojna kuharica
in perfektna sobarica, z večletnimi spričevali, dobita službo v zelo odlični hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4132.	(b)
Posredovalnica
Ogrinc, Miklošičeva 28, rabi več služkinj, kuharic in natakaric.	(b)
Trgovski pomočnik
mlad, agilen. dobor Spece-rist, simpatičnega vedenja, zmožen položiti nekai kavcije, se sprejme v službo 15. aprila. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana v hiši. Naslov v inseratnem odd. »Slov.« 4217. (b)
malih oglasov!
Mi nismo podražili malih oglasov! Pri nas znaša najmanjši znesek za mali og.as komaj 5 Diu. Za vsako besedo plačaš samo 50 par, razeu v rubriki »Žeuitve«, kjer stane vsaka beseda 2 Din.
„SIovencevi's mali oglasi
so idealen regulator med ponudbi mi in povpraševanjem Priznalna pi-ma iz vseh krajev, v ka erih i.am sporočajo, da so priobčili oglase samo v »Slovencu in da so z uspehom /e o zadovolini. Niso redki siučaji da dobi inserent na en sam mali oglas po 50 do 100 in še vec ponu.ib in vprašanj!
Oglasni oddelek „Slovenca"
Mesar. vajenca
pridneia. poštenega sprei mem. Naslov v upravi po< štev. 3931.
>d (v)
Vajenca
sprejmem. Hrana, stanova-nie v hiši. Iiotar, pekarna, Vrhnika.	(b)
Brivskega poslovodjo
z obrtnim listom, sprejme Gabrenja, Rakek 158. (b)
Izurjen krojitelj
in krojiteljica, dobra — se sprejmeta za moško in damsko garderobo. P ača mesečno od 2000 do 3000 Din. Začetniki niso izključeni. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobra bodočnost« št. 4245. (b)
Zaslužek
Več zastopnikov
krajevnih — za prodajo »Plaff« šivalnih strojev in »Puch« koles, dobi stalno zaposlitev. • Obširne ponudbe poslati na tvrdko Ign. Vok, Ljubljana. (b)
Priporočamo Vam 1101
naibol še šivalne stroje
ln kolesa
ADLER
Švicarski plot lini stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
' za vodo.
Brezp'ačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo.
Vaienec
v boljši tapetn ško delavnico sp sprejme. — Ponudbe poslati na nas ov: PUC Drasotin. tapelnik, < j n h ! ja n a. Kolodvorski ulica 13.
Vrtnar, vajenca
sprejme Piber, Bled. (v)
Pekov, vajenec
se sprejme pod ugodnimi pogoji Lovro Sušnik, ftko-fja Loka.	(v)
Vajenko
pod ugodnimi pogoji — na željo s stanovanjem, sprejmem. Pletilstvo, fetuden-tovska 7.	(v)
Klepar. vajenca
sprejme takoj Josip Kar-melj, sploš klep., Ljubljana. Gosposka 10 (v)
Beseda samo 50 par Služkinja
za kmečka dela se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4028. (b)
Sprejmem kot dekl j
žensko srednje starosti, za vsa kmečka dela in molžo 5 krav. Plača po dogovoru. Nastop takoj, i Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šitro »Na Gorenjskem« št. 4185. (b)
Manufakturist
poslovodja, mlajša moč, ki je zmožen položiti kavcijo, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Agilen ma-nufakturist« št. 4193. (b)
Zakonca
(upokoj.) brez otrok, ki bi imela veselje za obdelavo sadnega in zetenjadnega vrta, ter oskrbovanja hišice, se sprejmeta takoj. Uporaba sobe, elektrike in nekaj vrta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Pri delu Je vesel ie« št 4116.	(b)
Orodničarja
ki se razume pri strojih za žeblje in slance, se sprejme. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro »Dober 4110«.	(b)
Učenko
krščanskih staršev sprej- ■ mem za šivanje perila. — | Bežigrad 15, vila »Rozin-
ka«.	(b)
" ;
Za zavarovanje
in posojila, vabliivo, in-kaso pri stranki, išče potnike: Zadruia, Ljubljana, . poštni predal 307. (b)
Prodajalce
posnemalnikov, brzoparil-i kov iščemo! Vega L ub-ijana, pošt. predal 307. (b)
Stalno mesto
dobita zakonca brez otrok na posestvu blizu Celja, nastop 1. maja. Oba morala biti sposobna in voljna vseh del pri molzni živini in na travnikih. Prednost imaio tisti, ki so se bavili tudi sedaj samo s kmetskim delom. Vpraša se pri: Kosmač, Celje, Kralja Petra c. 31.
Manipnlanta
za trdi les, ki je obenem strojnik, eirkularist a'i ga-terist, iščem. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 4221. (b)
/ vpel avo strenega pleiar-siva v biii. Zajamčen iluttk n Ituii (>ln mmtrno. r-rev?amemo
>tago nI mo 785 tlžek t a pleten f
irtotov! ,e*o blago plaka-
tu rio*tavtmo v mlelavo pre o Fiftile *e dane, p,, brejplafne prosp«Me na uomata Plciaraka industriji, i«. J, |o»i|> kalit, Maribor. Trubar«« i.
Služkinja
za vse, se sprejme s t. aprilom k 2 osebama. Mora znati kuhati Ponudbe pod št. »15« Št. 4004 na podružnico »Slovenca« v Mariboru.	(b)
Hotelskega slugo
z dobrimi spričevali, kavcije zmožn*«a. veščega nemičine, išče hotel štru-kelj.__(b)
Poslovodjo
pekovskega, z obrtnim li-stem, sprejme Gabrenla, Rakek 158.	(b)
Mizar, pomočnika
in vajenra sprejmem. Urana in stanovanje v hiši. Naslov v upr. »Slov.« št. 4235.	(bj
Učiteljska rodbina
sprejme takoj služkinjo. Znati mora nekaj kuhati, biti marljiva in pošlena. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe pod »Poštena št. 4180« na upr. »Slov.«, (b)
Vzgojiteljico
iščem k 2 deklicama. Pogoj: popolno zdravje in popolno znanje francoskega in nemškega jezika v govoru in pisavi Ponudbe z žirotopisom in zahtevki ter sliko na upravo »Slovenca« pod »Energična« it. 4036. (b)
I Služkinjo
sprejme takoj trgov hiša na Gorenjskem. Zmožne šivanja in gospodinjstva naj se ponudijo na upravo »Slov« pod 3305. (b)
Kuharico
samostojno in zdravo, I sprejmem za več oseb. | Vodovod v kuhinji. Po-| nudbe z navedbo služb in zahtevkov pod »Trgovska hiša« št. 4037. (b)
Prodajalko
za galanterijo in trafiko, dobro izvežbano moč, iz poštene krščanske hiše, nujno rabim. Tozadevne ponudbe na upravo »SI.« pod »Poštena moč 150«, št. 4035.	(b)
Hlapca
16 do 18 let starega, za kmetska dela, sprejmem. Jager Anton, Dobrunjc št. 12, p. Sp. Hrušica pri Ljubljani	(b)
Gostilna
in trgovina na prometnem kraju Gorenjske, išče za takojšnji nastop pošteno, pridno srednjih let staro kuharico, katera bi znala tudi peči kruh in streči gostom, vajena samosloj-i 'ga go podin stva Dopise s sliko na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Pridna 53«, št. 4010.	(b)
Cand. ing. arch.
ki želi pomagati pri izvedbi poslovnih tiskovin in pri oglaševanju, naj vpraša za naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4033. (z)
Zenitbe
Gospod
star 33 let, čiste preteklosti, s 112.000 Din kapitala, bi poročil gospodično 21 do 27 let staro, čiste preteklosti in dobrega značaja, z nekaj premoženja. Priženitev ni izključena. Resne dopise s sliko na upravo »Slovenca« v Mariboru pod značko »Dobro srce« št. 4192.

50.— Din
sigurnega dnevnega zaslužka dobi, kdor kupi pletilni stroj. Znamko za odgovor. Beti K., Ljubljana VIL, Kavškova 16.
___Ul
100 Din
z lahkoto zaslužite na dan. Potrebno je naimanj 180 Din kapitala. Za odgovor priložite znamko. »Peba«, Ljubljana, Predal 276. (z)
Beseda samo 50 par
Kapital
od 100.000 Din naprej potrebujemo za naše stranke v gotovini ali hranilne knjižice prvorazrednih jugoslovanskih denarnih zavodov, za prvorazredna poslopja v mestu Zagrebu z knjižbo na I. mesto, plačamo dobre obresti. Rentni davek in druge stroške plača dotični, kateri posojilo vzame. Tajnost zajamčena. Pismene ali ustmene ponudbe poslati na zavod : i plasiranje kapitala »Im-mobilia«, Zagreb, Ilica 13, telefon 44-09.	(d)
Solopetje
(Altmeisterschule) in klavir s teorijo poučujem od 1. aprila dalje. Informacije vsak dan od 2 do 4, Gradišče t7/L, desno. (u)
Strok, krojno učilišče
Ljubljana, Smartinska cesta 24, priredi radi denarne krize, brezplačni dnevni in večerni prikro-jevalni tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. Za Vič in okolico bo pouk na Tržaški cesti, za Šiško in okolico pa v Šiški. Informacije daje vodstvo zaveda.	(u)
Šoferska šola
oblast*, koncesijonirana, 1 Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubliana, Dunajska c. 31. Prihodnji redni tečaj sa prične 1. aprila.
Še nekaj zastopnic
sprejme zaloga »Rekord«, Ljubljana, Kolodvorska 3, dvorišče. Čemu odlašate? Pridite, dokler ni prepozno!	(z)
Boljša družina
poštena —- sprejme zdravo, snažno in nepokvarjeno dekle, katera ima veselje za službo v Ljubljani. Znati mora nič drugega kot ubogati, vse drugo se Inhko nauči v hiši, seveda, ako je pripravna in razumna za delo v mestni hiši. - Naslov v upravi pod št. 4244. (b)
Oskrbnik-valpet
ki ima večletno prakso in ki tudi sam pomaea pri delu. se išče za večjo kmetijo na Dolenjskem. Ponudbe s spričevali in rele-rencami na upravo »Slovenca« št. 3995.	(b)
Dobro služk:njo
vajeno vseh hišnih del, z letnimi spriievali, iščem. Štiri odrasle osebe. Prednost deželnnke. Ponudbe pod »Stalna služba 4219« na upr. »Slov.«	(b)
Zadrugo
za nakup in prodajo, ki bi sicer likvidirala, prevzamemo ugodno. Ponudbe poslati pod »Zadruga« na upravo »Slovenca« št. 4207.	(z)
50 % popust
nudi brezposelnim Diva, Ljubljana, Poštni predal 245. Vzorec samo 3 Din, sicer ni odgovora. Ne ja-dikujte, temveč primite za vsako pošteno delo takojl Bodite veseli, da niste tega oglasa prezrli!
___(z)
Zastopnike
iščom v vseh krajih države. Fiksum in provizija. Triglav Import, Maribor, Marijina ul. 10/1. (z)
Provizij, potnika
iščem za alkoholne pijače. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 21-4099. (z)
Posojilo
na lepo posestvo na prvo mesto do 100.000 Din se takoj sprejme. Pismene ponudbe nn upravo »Slovenca« pod šifro »Sigurnost 4128«.	(d)
Dekliški zavod
dr. Fesi
Sv. Peter pri Gradca
Pomladni tečaj (2 meseca). Nemščina in literatura, gospodinjstvo (kuha, šivanje). — Lepa lega.
Zmerne cene. ProspektL *•■..*•*.*,.....■,..i., ..t,Hllttfa,,IMIMMMV
Stanovanja
Posojilo
na večje posestvo, na prvo mesto, iščem. Košak Franc, Sv. Petra c. 78.
(d)
Posodim
proti vknjižbi na parcelo ali posestvo takoj gotovino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »10.000« št. 4212.	(d)
Poravnave
z upniki, sodne in izvensodne, informacije, inka-so terjatev, kreditne transakcije, izvede Reprez. obl. kone. inform. zavod, Maribor, Gregorčičeva 6.
(d)
Beseda samo 50 par IŠČEJO:
Vpokojenec
I išče prazno zračno sobo z oskrbo za 1. maj. Plačam po dogovoru. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Točen plačnik« št. 4240.	(S)
ODDAJO: Stanovanje
trisobno, popolnoma novo, z elektriko, vodovodom ter vsemi pritiklinami, oddam v naiem. Poizve se na Selu pri Oraž-mu, p. Moste.	(č)
Potniki
za brezalkoholno branžo se iščejo za vse kraje v Sloveniji in Hrvatski Ponudbe na upravo »Sloveuca« pod »Agilen 4123t. (z)
Poizvedbe
VeKk lovski pes
dolgodlak seater, bele barve s črno liso in znamko št. 264, se je izgubil. Kdor ga pripelje v vilo »l. atico« na Cesti na Rožnik št. 41 v Ljubljani, dobi nagrado.	(v) •
Iščem posojilo
na prvo mesto na posestvo v ljubljanski okolici, obstoječe iz treh hiš z gospodarskim poslopjem in 30 parcel njiv, travnikov in gozda - Ponudbe pod šifro »250 tisoč« št. 4239 j na upr. »Slov.«.	(d) i
Brezobrestno posojilo
za zidanje, odkup zemljiško knjižnega dolga itd., daje Zagrebška stavbno-kredilua zadrugal Zastop-' ništvo: Liubliana, poštni j predal 307. Išče zastopni-i ket	(d)
Stanovanje
suho in solnčno, spodnje pritlično, soba, predsoba, kuhinja, shramba, ugodno oddam zakonskim upokojencem, veščim nemščine in ki bi opravljali malenkosti pri hiši. Ponudbe na upravo pod »Upokojenci« štev. 3932.	(č)
Stanovanje
enosobno ali trisobno, oddam. Poizve se v gostilni pri Kovaču v Dravljah. (č)
Solnčno stanovanje
3 sob, predsobe, ltuhinie, pritiklin, v I. nadstropju, oddam takoj za 800 Din. Aleš, Glince IX-26. č)
TžTBffll
Beseda samo 50 par
Čamernikova Šoferska šola L]ubl)ana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponjl Spreten učencev vsaki čas.
Odda se
s 1. majem v sredini mesta ugodno tri sobe s predsobo. Poizve se v upravi »Slov.« pod šl. 3978. (č)
Stanovanje
2 sobno, parket, eleklri ka, vodovod in pritikline, se odda s 1 aprilom. Bližina tramvajske postaje, | šole in cerkve, lena solnč-! na lega, v I. nadstropin. I Rožna dolina, cesta II., lit. 41 b,	(č)
Krasno stanovanje
2 sobi, kabinet, kopalnica, veranda, elektrika in vse pritikline se odda s 1. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3940. (J)
Prazna soba
velika, parketirana, elektrika, poseben vbod, se odda. Friškovee 6. (s)
Stanovanje
t sobo, kuhinjo in pritiklinami, se odda. Zvezna ul. 35, Zelena jama. (č)
Dvosobno stanovanje
parketirano s kabinetom, visokopritlično, oddam s 1. aprilom za 700 Din. Kodeljevo, Ob Ljubljanici St. 33.	(č)
O i .. n,
011 4111 ul.
Stanovanje
pritli?- , pripravno tudi ca ooslovne prostore, šti-risobno, odda za maj Tri-buč, Glince, Tržaška ce-«ta 6, telefon 2605. (č)
Stanovanje
•oba, kuhinja in pritikline, takoj oddam. Zgornja Šiška 176, Kosovo polje.
_Jč)
Meblovana soba
t elektriko v I. nadstropju, se odda s 1. aprilom v Rožni ulici 13-1. (s)
Velika soba
prazna, s štedilnikom, se odda na Ižanski cesti 50. _(s)
Opremljeno sobo
• posebnim vhodom v Milini artiljerijske vojašnice oddam. Jerico, Dunajska eesta 97.	(s)
Prazno sobo
•e odda, Zg. Šiška št. 224. Natančneje se poizve v trgovini G. Lap, istotam. (s)
Prazno sobico •olnčno, z elektriko, s parketom in posebnim vhodom oddam. Mirje Mar-montova 11.	(s)
»Kdo plača Vaše inserate?« »Vaša konkurenca, ki ne inseriral«
Malcaiasllo
Proti predložitvi tega nakazila, ki ga izrežite, priobčimo
breap!ačno
od 30. inarca do 2. aprila 1932 vsak na novo naročeni
maill oglas
v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom) Pri večjih oglasih je za vsako nadaljnjo besedo doplačati 50 par. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročilom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo »Slovenca« v Ljubljani ali Mariboru.
®otovo ?€ mnogo Itoda
ki bi hoteli stare predmete zamenjati ali pa kupili. S cenenim malim oglasom v »Slovencu« najdete zanesljivo kupca!
Upravništvo „Slovenc;i".
' Enonadstropna hiša
z 2 stanovanjema in sadovnjakom, pod Karavankami (550 m), se proda za 80.000 Din. Ponudbe pod »Dom upokojenca« št. 4187, na upravo »Slovenca«.	(p)
Stavbna parcela
na lepi solnčni legi, ugodno naprodaj v Zeleni jami, Koroščeva ulica 14, podstrešje.	(p)
Graščinska posestva
se gozdovi, tudi z žagami, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30.
(P)
Lokale
uporabne za skladišče ali dela v niče, ob glavni cesti pri postajališču cest-nc železnice, oddam v najem. Vprašati v tovarni kisa Jos. Vodnika dediči, Ljubljana VII„ Celovška cesta 42. (n)
Mizar, delavnico
z električno napeljavo, v okolici Maribora, na prometnem kraju, oddani v najem. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru, (n)
Lokal na Bledu
center, izložba, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov.« pod št. 4175.
(n)
Beseda samo 50 par . IŠČEJO: Trgovina
t meianim blagom, s stanovanjem, v okolici Ptuja, se vzame v najem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Ptuju, (n)
Gostilno
uouaDiijuu uneiu za ueve-ne prometnem kraju blizu 'ljavno. Jakob PotoČn k ko-Celja v Savinjski dolini larski pomočnik. Obrež. p.
Pekarna
dobro idoča. na križišču dveh prometnih cest v naj-bližii okolici Ljubljane, se radi bolezni odda proti odstopnim' in odkupu inventarja. Pismene ponudbe na upravo »Slov pod »Pomlad 605-4125«. (n)
Objave
Beseda samo 50 par
Preklic!
Podpisani kolarski pomoč nik naznanjam, da mi je bila ukradena moja »delavska knjižica«, kalero tem potom proglašam z današnjim dnem za neve-
Starejše dekle
želi znanja s poštenim in dobrosrčnim moškim, ki je lahko tudi vdovec v svrlio možitve. Le resne ponudbe je poslali podružnici »Slovenca« Celje, 4078. (o)
Beseda samo 50 par Pozor Amerikanci
odn. penziionisti. Več manjših posestev ugodno naprodai. Poizve se brezplačno pri: D' Mazek, odvetnik. Litija. Informacije le osebno interesentom.	(p)
Kmetska posestva
od 3 do 100 oralov, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. (p)
Gostilniško hišo
dvonadstropno, moderno, sredi Maribora, proda za 750.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.	(p)
Prodam hišo
vogalno, enonadstropno, Novi Vodmat, blizu gar-nizijske bolnišnice. Ves komfort. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca pod »Vstajenje 4220«. (p)
Posestvo
srednje veliko, kupim v bližini Celja, za ceno od 50—60 tisoč Din, ali pa malo hišo z obrtjo. Naslov v upr. »Slov.« 4154. (p)
Malo kmetijo
najraje na Dolenjskem,
kupim za ca. 20—30.000 dinarjev. Naslov v upravi Pod Stev. 39-15.	(p)
Kupim posestvo i
na Dolenjskem ali v ljubljanski okolici za ceno od 40.000- 70.000 Din. Franc Turk, Babno polje 15, p. Staritrg pri Rakeku, (p)
Hišo
parno pekarno, trgovino in mlekarno prodam ali dam v na.iom. Potreben kapital 150.000 Din. Več pove Ale-čovec, Kranj.	(p)
Proda se
pod Šmarno goro blizu Save dvodružinska hiša z vrtom in njivo. Naslov v upravi »Slov.« 4108. (p)
Hiša z gostilno
naprodaj. Ciglerjeva ulica št. 2, Novi Vodmat, Moste.	(p)
hišo
Enonadstropno
dvostanovanjsko, prvovrstna poslovna (trgovska) prilika, vrt, poceni proda Zagorc, Višnja go-_	(P)
je Vaša korist, ako si nabuvite obleke in plašče direktno iz tovarne Stermecki, kjer je ogromna izbira novi in elegantni modeli ter cene radi lastne izdelave čudovito nizke.
Pišite še danes po novi, veliki, ilustrirani cenik!
Trgovski dom
Stfrrmecfti
Cene si io.
TOVARNA KONFEKCIJE
STERMECKI
v
Foto aparat t Ženini, neveste!
10X15, dobro ohranjen in1 Samo 2700 Din spalnica in dobro lečo, ter malo hišico kuhinjska oprava, tudi na 7. vrtom kupim. Ponudbe z obroke, pri F. Zupan,
opisom in ceno na upravo pod »Hišica« 3841. (k)
Vila v Kranju
se proda na sodni dražbi 1. aprila t. 1. ob 15 Najnižji ponudek 132.000 Din. Lepa lega, nova stavba, vrt ob vili. Pogoji razvidni na sodišču v Kranju med uradnimi urami	(p
Hiša
blizu glavnega kolodvora v Celovcu se zamenja za hišo v kakem mestu Slo-I venije. FJa Žebre, Litiia. 4174____________(p)
Pozor!
Ugodno kuni!'- ;ie od 30.000 D iu i.: ..•,.-:, gostilne, trgovine k neti je na Gorenjskem ima najbolj poceni v prodaji, kakor tudi strokovno zavaruje realitetna pisarna »Soklič«, Bled.	(p)
Parcelo
za Bežigradom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2870. (p)
Manjša
stanovanjska hiša v cen-trurnu mesta Maribora, z vrtom, solnčna lega, se ugodno proda. Naslov v tipiavi »Slovenca« v Ma-i '»boru. _ (P) j
Manjše posestvo
na Dolenjskem med Ljubljano in Novim mestom kupim. Ponudbe pod šifro »Dolenjsko« št. 4101. (p)
Sena
sladkega ali polsladkega, prešanega, več vagonov kupi proti takojšnjemu plačilu. Rudolf Dergan, Laško,	(k)
Les.
Kupim suhe, zdrave, ne-razklane hrastove plohe
Ribno 54, p. Bled I. (1) Trboveljski cement
betonsko železo, nosilke, stavbno okovje in vsakovrstno orodje — najceneje pri Jos. Zalta & Co, trgovina železnino, Duna'ska cesla 0 (poleg nebotičnika).	(j)
Pisalni stroj
- ■--------------»Oliver«, dobro ohranjen.
vsake debeline, od enega	proda Fr. Prijatelj, Trži-
metra dolžine navzgor, po	Šče.	(j)
iko
vzamem v najem ali na račun. Ponudbe je poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Resnost« št.
4082.
(m)
ODDAJO:
Lep lokal
2 izložbi, sredina mesta, odstopim proti odkupni-nL Naslov v upravi pod Jt 3984.	(n)
Središče (ob Dravi), (o)
Poslovne prostore
lepe, oddam. Dalmatinova nlica 11.	(n)
Več pisarniških sob
▼ 1. nadstropni v Gledališki ulici 8 o d d a takoj tkupai ali posamič Pokoi-ninski zavod za nameščence v Ljubljani
Poslovni lokali
V I. nadstroptu se oddajo takoj v oaiem Vprašati na Dunaiski cesti št 29 trezen, simpatičen, kmečki
Mlad vdovec
v lepem in prometnem kraju Gorenjske želi za takojšnjo ženitev znanja z vdovo brez otrok ali gospodično v starosti od 30 do 40 let, katera bi imela veselje do gostilne, trgovine io primerno premoženje od 100000 Din naprej. Resne ponudbe s sliko je poslati takoj na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Vesela Aleluia 100?,' št. 4062.	(o)
Preklic!
Podpisani preklicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel proti gospej Kamenik, ter se ji zahvaljujem, da ie odstopila od sodnijskega postopanja proti meni. — Edi Končiua. — Tržič dne 10. marca 1932.	(o)
Obrtnik
Hišo
Z niivo in vrtom, v skupni površini 2119 m2 v Ljubljani, prodam. Pismene ponudbe pod »Lastni dom« na upravo »Slovenca«, št. 3911.	(p)
Enodružinsko hišo
kupim v 'l, m uii Kra-kovem, oziroma v neposredni bližini Ljubljane z majhnim vrtom. Ponudbe z navedbo cene na oglas, odd. »Slovenca« pod šifro »Takojšnje plačilo« štev. 4238.	(p)
Posestvo
z vpeljano trgovino (mogoče tudi gostilno), v prometnem kraju, kupim. Ponudbe z značko »Takojšnja plačilo« št. 2891 na upravo »Slovenca«. (p)
Naprodaj
enonadstropna hiša in vrt v trgu Vojnik, eventuelno tudi s posestvom. Le resni reflektanti naj se obrnejo v Vojnik št. 52.
Kupim hišo
v kateri je trgovina z mešanim blagom. Plačam do 80000,— Din takoj. Ponudbe pod šifro »Kupim hišo« št. 4092 na upravo »Slovenca«. (p)
Parcelo
v severnem delu Ljubljane, ca 500 m2, kupim. Ponudbe na upravo »SI.« nod »Denar takoi« št. 4030.	H
Zidana hiša
z ooeko krita, pritlično 3 sobe. kuhiela in klet; elektrika in vodniak Poleg vrt in njiva, oddaljena 20 minut od postaje Otače, pet min"t. od o-krajne ceste. Zelo lepa solnčna lega. Pripravna za vpokojenca ali leto-
Enodružinska hiša
z lepim vrtom, gospodarskim poslopjem, z brajdo, električna razsvetljava, zraven avtobus - postaje, brez dolga, radi starosti, naprodaj za Din 85.000. Vpraša se -r! M. Popič, Studenci pri Mariboru, Kralja Matjaža ul. 36. (p)
Manjšo hišo
ali polovico večje v Ljubljani, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Centralna lega« št. 4162. __(P)
Enodružinska hiša
krasna lega, blizu gozda je poceni naprodai. Vprašali: Ob gozdu št. 5, Po-brežje pri Mariboru, (p)
Parcelo
v neposredni bližini nove remize kupim. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ob glavni cesti!« I št. 4095.	(p) i
Parcela 4000 m'
ležeč.i v eentrumu velikega indu tr kraja ugodno naprodaj. Posebno pri-, pravna za zidan.ie kavarne.: trgovine s Čevijl ali vrtnarstvo vse brez konkurence. Ponudbe pod »Sigurna bodočnost« na upr. »Slov.« št. 4094.	(p)
Enodružinska hiša
novozgrajena z električno razsvetljavo ceno napro-daj. Jarše 36, Sv. Križ. (p)
Hiša
dvostanovanjska, z vrtom, naprodaj. Poizve se vsak dan pri .Jožef Ponikvar, Cernuče št. 11, p. Ježice pri Ljubljani.	(p)
40 Din, od 100 kg fran..„ vagon Sušak, množina približno 30 m*. Ponudbe pod »Hrast št. 4182« na upravo »Slovenca«.	(k)
Lončarji!
Potrebujem va<»on lončkov za cvctlice. Ponudbe z navedbo cen, na upravo »Slovenca« pod »Vrtnarija« št. 4148.	(k)
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uoravn -Merkur«, Liubliana — Selenburgova ulica 6. II. aadstr.
Tehtnica
decimalna za 200 kg z uteži prodam za 250 Din. P.vi-bavšek, Celovška 114. (1)
Naprodaj
imam več sto krasno razvitih breskev. Nad dvajset sort Grad Mirko, Drago-melj. Domžale.	(t)
Stroj
za izdelovanje cementnih strešnikov (falc-opek») z vozičkom in 500 modeli, malo rabljen, je po ugodni ceni naprodai. K. Skuli, Ponikve, p. Videm-Dobre polje._ (t)
Valvasor
tudi posamezne delp, prodam. Tudi odplačevanje v obrokih. Naslov v upravi »Slovenca« št. 386D. (I)
Dva velika lestenca
za večje sobe ali dvorane cono naprodaj. Poizve se v Studentovski ulici 9, v trgovini.	(b
Trgovina
v velikem mestu Clovenlj« radi bolezni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro >Do-broidoča« št. 4104. (1)
Acctilenski aparat
za 30 luči, nerodno proda Fr Prijatelj, Tržišče, il)
Wertheim blagajno
št. 4, lepo ohranjeno, prodam. Vprašati: Lušin, Ko-Privnik pri Kočevju. (1)
Mlin naprodaj
v najbolj prometnem kraju pri žel. postaji. Ponudbe na oijlas. odd. »Slovenca« pod šifro »Prometni mlin« št. 4183.	(j)
J&jg '
Beseda samo 50 par
Čisto, kokošje perje
po 10 Din za kg razpošilja, j Plctilne stroje dokler traja zaloga, Ciril > ,	., ' Žagar, Slov. Konjice (1) S,t0raj onj cl, 18 me-___!_!__ serov, proda: Tlalda. Ljub-
Pozor!	| 'iana' Pošt- predal 307. (1)
Hiša
nova. 3 sobe, kuhinja, go-' spodarsko poslopje in 800 m5 vrta se proda Šolska 6. Pobrežje, Maribor, (p) j
Hišo
z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem in elektr. razsvetljavo prodam. Naslov v upravi »Slovencat v Mariboru.	(p)
J™ Itaiam5eno*'sube!»?	»<™ih okvirjev
lepega zajamčeno suhega neskubljenoga surovega
za kolesa se ugodno pro
ucMiuuijenuga surovega ............ ^	pn,-
kokošjega perja. Cena za da- Miklošičeva c. 7/111. kilo 6 f>in. Za večje od-1 vhod Poleg slaščičarne. (1) jemalce engross-cene. Isto-dobno kupujem perutnino in jajca po najboljših dnevnih cenah. J. Rein-hard, Ptuj.	(t)
Več voz gnoja
Nov šivalni stroj
naprodaj za 1300 Din. -Miklošičeva cesti 7/1II; vhod poleg slaščičarne. (1)
3 kolesa
Stavbne parcele
] krasne, naprodaj v Vfž-; tnarjih. Naslov v upravi I »Sloven.« pod šl. 4027. (p)
Lepo parcelo
zraven avto-postaje, pri-I merno za vsako stavbo, j prod-im. Prednost imajo ! obrtniki Poizve se Sostro št. 45, p. Sp Hrušica. (p)
! Zasilno ograj, parcela
v Zeleni jami se odda poceni v naiem. Naslov v upravi pod št. 4122. (p)
—- sin z nekaj lastnih prihran- za vpoKoienca an leio-
Osebno pravico kov, se ž*Ii spoznati z de- viščarja. je radi selitve
,,	kletom neomadež»vann*'akoi naprodai. Valentin
za gostilno oddam v na- preteklosti, plemenitena Potfačnik. Zgornia Dobra-jem. ah na tudi sodelu-, ,„..x„;.. .i.«j.o»u ?-■ va 31, pošta Podnart. (p)
. = ,. , , - , I »cmniusu, piBlIieimega ein. ah pa tudi 4?delu- zna6aja. staro do 20 let, ki l®m„ P" 's*1 gostiln.ski i bi posedovala malo pose-obrti. Ponudbe je poslati, f.tvo blizu knkr.aa m'esta,
,	i,, •--------i tuvo uiiku HMHifga mesra; Na Primskovem
na podružnico »Slovenca« Le resne ponudbe na upr. nri Kr.,nill n,.nr1n novn
v Celju pod »Obrt« štev.1 „,slov t nd zifro *	pri Kranju se p.oda nova
4080.	(n) dom 3844«	(o)	visokoPr,,,l®na h,ša z
Gostilno
sredi lepe vasi v Savinjski
Krojači, šivilje
nešivilje! Vsled denarne
V i- j	i V ". nesivii ei vsiea denarne
dolini dam pod ugodnimi krize (redi Strokovno
pogoji na račun primer- krojno učiIišiei LjubIja.
pogoj
nemu deklelu, ki ie vajena nekoliko gospodinjstva !n zmožna položiti nekaj kavcije. »Dani!o<, Sv. Jurij ob Taboru.	(u)
Opremljen lokal
majhen, se odda na Galu-sovem nabrežju 17. Poizve
_ opritlična ______
jen i m vrtom. 10 let davka prosta; elektrika in vodovod v h?ši. Poizve se pri Stanku (Inku, Primskovo 109, p. Kranj.	(p)
no ucuisce, i-juDija-
Šmartiriska cesta 24,	Gospodarsko poslopje
brezplačni dopisni pouk	v dobrem staniu, priprav-
prikroievania mnških in	ne. r,n .......... iu.... .... ______
prikrojevanja moških in damskih oblek. Vsak se lahko doma iz učnih knjig priuči krojenju, (o)
Izjava.
......V" Podpisana izjavljam, da
sena Cankarjevem nabre- ^ mož Josip E|ikaili
(n)
Lokal
krovski mojster, še ni plačal nobenega dolga za meno). Obenem pa tudi
no za preureditev za vsako večjo ali manjšo obrt ali stanovanjsko prostore, poleg velik sadni vrt, na prometnem kraju, ob ba-novinski cesti pod Šmarno goro se proda Naslov pove upr. »Slov.« št. 4130 (p)
Posestvo
lopo arodirnno, se takoj
iiiciiui. v^cucui pa mui iepo arouirano, se wkoj primeren za boljšo obrt ali izjavljam, da nisem več proda v bližini Ljubljane trgovino oddam v centru plačnica za njegovo dol-i Plačilni pogoji iako li-rod-Novega mesta. Naslov v g0ve. Marija Elikan, vas I ni. Naslov v upr »Slov-upr. »Slov.* 4025. (n) Rudnik 57.	(o) I pod št. 4129	(p)
Novo hišo
v Ljubljani ali Celju, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« nod »Milijon« št. 4179. (p)
7 parcel
'od 440 do 820 m2 napro-j daj, posamezno ali skup-! 110, v lepem, mirnem I. i mestnem okraju. Zgradi j tudi vile in napravi na-i črte: ing. Pust, stavbenik, ' Streliška ulica 31. (p)
Hišo
novozidano, s tremi sobami, vodovod in elektrika, ugodno naprodaj. Gunclie 35, Št. Vid.	(p)
Kdor želi
v Mariboru
ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano
Posredovalnico »RAPID«,
Maribor, Gosposka ul 28. Lastni avto za ogled na
razpolago
Beseda samo 50 par Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možma
prodani in dostavim. Na- se prodajo za vsako ceno. slov pod št. 3929. (I) Miklofiičeva cest« 7/111: ——----i vhod poleg slaščičarne. (1)
Otroški voziček j
zelo dobro ohranjen, po-1
Deset nizkih vrtnic
niklan na peresih, prodam raznlh barv, deset nagelj-po zmerni ceni. Naslov v „ov sadik »Sabo« in en upravi »Slov.« St. 8930. (1) vrtni grroi<;cki dobite za
I	" , 60 Din. Razpošilja po
Jajčka	; povzetju: Vrtnarstvo Iv.
od sviloprejk se dobifo pn Jemec, Maribor.	(1)
Verčkovnik, Celje, Mari- —----—
borska cesta 17.	(1)	Prodam
^ j " I	j takoj dobro idočo čev-
risalni Stroj j Ijarsko delavnico, z opre-prodam, tudi na obroke, mo in strojem, v Maribo-ali posodim za nizko na- ru, za ceno 6000 Din. Po-jemnino. Naslov v oglas, nudbe na upravo »Slov.* odd. »Slovenca« 3871. (1) Maribor, pod »Din 6000
Pletilni stroj
Bt. 8 40 brezhiben, prodam za 1000 Din Naslov v upr »Slov « 4155.	(J)
Registrirne blagajne
motorne brizgalne in gasil-tke potrebščine najmodernejšo radio aparate po zelo nizkih renah proda Franc Ks. Oblak, Dol. Logatec. (4165)	(|)
Prilika
Pravico prevozništva, trgovino ? opeko, keramičnimi izdelki in kurivom proda m. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 4006. (1)
Bukovo oglje
suho, vilano, več vagonov prodaja tudi male količine. Naročila: Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Sa*. dolini.	{]}
Posodo
kakor vso kuhinj, opremo in porcelan kupit« najceneje pri Jeklo, Ljubljana, Stari trg.
Volneno blago
od 24 Din naprej, primerno za damske in otroške pomladne obleke in kostume v vseh modnih barvah in desenih, priporoča tvrdka F. I. Goričar — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.	(n
Vsakovrstno
turom**
Do oaivišiib cenab CFJRNE luvelu Liuhliana Woltova ulica 4t 3
500 m cevi
za motorno brizgalno 25 do 30 atm. tlaka, kupi: Prostov. gasilno društvo, Oplotnica. Ponudbe z vzorci sprejema naslov do 10. aprila.	(k)
Pozor čebelarji!
Kupujem čebele, zdrave in čiste sive kranjioe. Ponudite jih v nakup, plemenjake, roje in matice. Matice kupujem od maja do septembra, (k)
Upeljana gostilna
s slovenskim vinom in slovensko kuhinjo v centru-mu Zagreba, takoj naprodaj radi odhoda iz Zagre
St. 4453.
(1)
Transportni sodi
vsakovrstni, novi, iz de-lanega čistega hrastovega klanega lesa, po naj
----. ................. —"ft. - , o- --•«■■	'.".M,
ba Interesentom daje po-' nižji ceni, se prodajajo jasnila M. Bošnjak, krojač, pri Soretz Franc, sodari-Tkalčičeva 11, Zagreb. (1) ja, Breg pri Ptuju.
245 Din	| Trgovina
Krom gojzerci, prltna, vt železnino, v Ptuju na razjiošilja franko po naro- prvovrstnem prostoru se čilu. Zahtevajte ponudbe, poceni proda. Vprašanja Josip Zakelj, čevljarstvo, pod značko -.Dobra trgo-
Žirk_ (1) vinar SI. 4088 na upravo
---—- i Slovenca v Mariboru. (1)
Večja množina --------
merkantllno tesnilih tra. I	Pozorl
mov ter smrekovih hlodov Vrtnarji, trgovci z zelenia-je naprodaj na skladišču vo, trgovci in prevozniki! Pavel Langer, Bišlin, po- Poreni imam naprodaj: šta Novo mesto, Dravska ročne vozičke različne ve-banovina.	(1) IfkoeM, štirikolesne z rav-
--- . nim podom, večio množino
i>Od 50 hI	samokolnie, dvokole«iiih
napravo za žganjekuho,' V07iSkov, več eno in dvo-marmor za grobnico in! vPreznih voz voz za pre-ročni voziček proda F va!,'"n.ie pohiStvn, več me Cvek, Kamnik.	fl) »arskih vez. kočije tipa
——-Linzer. Tudi se prevzame
Qno!a	j pei-«ni vsa v te stroke «pa-
,, , . '	1'lajoča popravlls, tudi pl«.
hlevskega je oddati več ge. - Počivalnik. Maribor, voz. Fr. Iskra, Vič 1(1. (1) | Tržaško c. 8.
Kolesa »Bizmark«
pneumntiko, šival, stroje, gramofone in plošče, dobre m poc?ni. Vam dobavi R. Dolinar, Jesenice, Gorenjsko.	(J)
Prvovrstna bukova drva in premog
— vsako količino — dobite pri tvrdki Franc Slovša, Ljubljana — Trnovo, Kolezijska ulica.
Gojzerce
"n obroite TEMPO«, Gledališka 01. St. 4 (nasproti opere).
Drva, premog,
trame. deske, preklje za fižol, dobite najugodneje pri Josipu Prelesnik — Ljubljana, SišUa. Janševa ul. Telef. 33-89 2707 (!)
Gosje perje

*B5» ■ V trt
ke mMno rfMHArno, dohhvila od Din IS. 25, 85. .,il 7 .lo !l i .11-nnrjev z a t k'.- ir m!,o Coiv.n-l.ln im »o v.-.u t Ju, kii or ludi (Trttovc t>ln7,ini. m p,sin c?
ADOI.F WOLKKN.miH, CONOPIJ A
(Dunavska banovina). Zahtevajte cenik.
Mizarji, pozorl
Vsake vrste trdega, suhega, rezanega lesa, tudi
mehki les, suho borovino, maccscn i. t. d. stalno na zalogi. - Naročila- Poitni preda1 št. 4, Sv. Peter v
Sav. dolini.	(1)
Velika izbira
barhentov in tlanel po
:-:elo nizkih cenah v trgo-v i .i i O Slibar, Ljubljana, Stari trg 21.
Moška suknja
^ava, popolnoma nova, se poceni proda. Poizve se nn g. Maliču, Ljubljana. Slomškova ul. 1-111,
desno	(1)
Vi želite
pristnega .Ljutomerčana"? Morda za praznike? Za god? Za veselico ali gostijo? Dobro! Naročite si ga pri našem znanem vinogradniku Rob Koš.-riu, Sv Bollenk pri Središču. Najfinejše sorte, kakor traminec, muškatni silva-nec, rizling, Vas ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom in trošarini. Naročite takoj cenik! Vino se razpošilja v lepih sodčkih od 10 litr. naprej. Poskusite enkrat. - Dobite že fina namizna vina od 3.50 naprej, dokler traja zaloga. __(1)
Žimo
u modroce od najcenejše do najfinejše po tovami-IVih cenah prodaja Sever Rudolf, Marijin trg it 2.
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Sadno drevje
naročite takoi, da pravočasno dobite. Pomlad bo kratka. Povpraševanje veliko. — Drevesnica Josip Rosonberg, Maribor, Tržaška cesla 64	(t)
Puhasto perje
čisto čohino oo 48 Din ku drotja vrsta po 58 Din kž čisto belo gosje po 130 Din li t in či'*' ouh pc 25C Din kfi Razpošiljam no poštnem povzetju L BSOZOVIC - Zagreb. Ilice 82 Kemična čisti' niča peria
Radio aparat
Itiricevni. kompletna, na anodo, naprodaj. Puharje-va ulica 16, pri hitniku. _________(4)
Kratek klavir
črn, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4234.	(g)
Klavirji
pianini in harmoniji se strokovnjuško popravljajo in najčistejše uglašujejo: \Varbinek. Ljubljana, Gregorčičeva 5.	(g)
Beseda samo 50 par
Prvovrstna vina
dobite v vinotoču Cankarjevo nabrežje, poleg Frančiškanskega mostu. -Dalmatinsko belo 10 Din, dalmatinsko črno 10 Din, ružica 10 Din, viško črno 12 Din, mosler 12 Din, burgundec 16 Din — čez ulico 1 Din ceneje. (1)
la orehova jedrca
omot 5 kg Din 80.—, Ia purane, kokoši, zaklane, pitane in očiščene 5 kg Din 76.— franko naročnik. Razpošilja G. Drechs-ler, Tuzla.	(1)
Kanarčke hartke vrvivc« (Harser Edelrofter), One ptvoi, noče od 90 Din naprej, samic« po 20 Din razpo-iiliam po povzetja in jamčim, da pride ptica živa. Franc Smid, Dobra-va-Vintgar, Gorenjsko, fl)
Surovo maslo
prima in sekund v vsaki količini kupnje — Branko Ostojič. Vel. Stepenice 4, Beograd.	(1)
Kanadske orehe
ter semena drugih gozdnih, sadnih in lepotičnih dreves nudi »Suma« Ljubljana, Dvofakova 3. 0)
Slivovko
pristno, dvakrat žgano 55 odst.. nudi po ugodni ceni Fr. Prijatelj. Tržišče. (1)
Orehi
Večjo količino orehov po nizki ceni proda: Grajska uprava Fala.	(1)
7a gorenjski krompir
se p'oda le proti akreditivu. Ponudbe pod '■Krompir 1932«, št. 4186, na jpravo 'Slovenca«. (I)
*J	iuJLlLriiJ^ M
Bc;,eia samo 50 par
I
Radio aparat
dvoelektronski, za anodo zadostuje pet žepnih baterij, prodam za 500 Din. Dienik, Ljubljana, Dreni-kov vrh.	(g)
Troelektronski aparat
kompleten, radi opustitve, prodam ali zamenjam za vsako drugo blago. Umek, Glince XI-12.	(1)
mnm
Beseda samo 50 par
Klavir
dobro ohranjen, te po jako nizki ceni proda. Poizve se Martinec, Rudnik «t 72.	(g)
Orgle
harmonij«, planine, pi-ičale in ventilatorje za orgle izdeluje, popravlja in uglaiuje najceneje Anton Dernič, izdel. orgel, Radovljica.
Saksophon Es
nikelnast, dobro ohranjen, takoj kupim. Umek, Glinen X'-12._(g)
Gramofon
nov. salonski, prodam za polovično ceno. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3870.	(g)
Pianlno
dobro ohranfen, ceno prodam. Naslov v upravi Slovenca« pod it 4248.
(4
Kislo zelje
ni ovrstno, dobavlja naj-r 'iieje Homan, Moste pri
Ljubljani, Marenčičeva nI. št. 8. (1)
Beseda samo 50 par Motorno kolo
skoraj novo, se po zelo nizki ceni proda ali tudi s pogojem zamenja za dobro bicikelj-kolo. Naslov v upr. »Slov.« pod ŠL 4218. (1)
Auto Fiat 514
(4 sedežna limuzina), skoro nov, prodam. Makso Zargi. Kamnik.	(1)
Motorno kolo
»Indian Scout« s prikolico v najboljšem stanju za Din 6000 prodam. Berlož-nik, Aleksandrova št 35, Maribor.	(1)
Več malih
motornih kole« poceni naprodaj. F. Batjel, Ljubljana. Karlovška cesta 4. (1)
Motorno kolo
dobro ohranjeno, ugodno naprodaj pri Gregorinu, St Vid n. Ljubljano. (1)
Motorno kolo
znam. Roudge Withworth, 250 cm, »oben gesteurt«, 4 prestave, ugodno proda Fr. Prijatelj, Tržišče. (1)
\umn\
Beseda samo 50 par
Kupim ali zamenjam
za par prvovrstnih, 1400 kg težkih volov za 450 do 500 kg težke, lepo zra&čene molzne krave emeodolke, prvovrstne mlekarice, v drugI ali v tretji brefosti. po dogovora. K|e pove uprav« »Slovenca« pod it 3956.
II
Pohištvo
I
Beseda samo 50 par Trgovska oprava
kompletna ali posamezno za modno trgovino, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 3983. (1)
Spalnico
hrastovo, masivno in orehovo vezano (šperano) ima naprodaj Ign. Vurnik, mizarstvo, Vižmarje 36, št Vid.	(t)
Nekaj pohištva
in nov skobelnik proda — Ivan Peterca. Dravlie št. 173.	(1)
Več spalnic
novih, masivnih, politira-nih po 5000 Din proda Vi-žin Joža, mizarstvo, Dor-farje pri Škofji Loki. (1)
Spalnice
iz mehkega in trdega lesa, masivne, moderna izdelava. ima naprodaj Teodor Stupica, sploš. mizarstvo, Št. Vid-Lukovica pri Domžalah.	(t)
Hotel in kavarna »CENTRAL"
v morskem kopalilču na otokn Rabo, biseru Jadrana, Vnm nudi prijetoe velikonočne praznike. 28 popolnoma renoviraoih sob, odlična ter dobro poznana primorska, dunajska in madžarska kuhinja. — Kompleten penzion z vsemi taksami od Din 55"— do Din 60.—. Priporoča se poslovodja
IVICA KRMPOTIČ.
Peki pozor!
Kdor bi se zanimal obenem za slaščičarno, kavarno itd., naj poda svojo ponudbo na upravo »Slovenca« v Ljubljani pod značko »Viribus Uni-tis« St. 4151.	(r)
Za saditev
(spomladno): sadna drevesa (pritlična), eno in dvoletna, in cepljene vrtnice dobite v zanesljivih vrstah z jamstvom pri M. Maretiču, Ljubljana, Gosposvetska c. 5.	(r)
tU** POVSOD
Proda se
več postelj h 190 Din, kuhinjska kredenca a 490 Din, velika A 650 Din ter drugo pohištvo delam po naročilu po najnižjih cenah. Alojzij Orehek, mizarstvo, Smartinska c. 62. (Prva hiša za tovarno kle-ja)._(t)
Couch zoie
v modernih najnovejših oblikah pri Avgust Kobilica, tapetnik in dekora-ter, Liubljana, Dvofakova ul. št. 3, dvorišče. Prvovrstni izdelki, cene nizke.
1 Priporcčajtepevscd • dnevni k
SLOVENEC*
Beseda samo 50 par Velika razstava slik
slovenskih umetnikov. — Otvoriena od 19. do 26. marca. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25 Nasproti magistrata	(r)

Beseda samo 50 par
Kdor hočs za praznike
piti dobro vino, dobi najboljšega Smicbcrgerja po Din 14.— liter pri
M. Ravtar
Stari trg št. 19.
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Antoo Presker — Ljubljana — Sv. Petra cesta 14.
Tvrdka A. VOLK
t lobllan«. Re*lle*a mta ii. nndi nalc-Deie *r *nte nirnifno moko In 'Iror* rotevfck* »zdelke.
Zahtevajte ceniki Frizerski salon
za gospode in dame Ven-delin Sebal, Kolodvorska ulica 35, se priporoča občinstvu za hitro in natančno postrežbo. Cene zmerne.	(t)
Rožnodolci!
Ljutomerski rizling z ve-leposestva Kleinoschegg, cviček iz Gadove peči in Viško črnino, vse po Din 11.— čez ulico, Vam nudi za praznike Viktor Je-ločnik, Rožna dolina. (1)
Dva lepa psa
čiste pasme, eden boksar samec, star 12 mesecev, drugi pa volčje pasme, samica, stara 2 leti, lepe sive barve, prodam. Oba psa imata rodovnik. Naslov v ■pr. »Slov.« It. 3977. (1)
Pošljite
2 Din v znamkah — dobite 10 različnih foto-ce-nikov, ugodni nakup fo-to-potrebščin pri Foto-meyer, Maribor.	(r)
Trgovina
Marija Rogelj, Ljubljana, naznanja, da je dobila veliko zalogo pomladanskega blaga, krasne vzorce, nizke cene.	(r)
Grintovec
- obiteljski pensionat -Preddvor nad Kranjem. -Najboljša oskrba, v pred-sezoni znižane cene. (r)
Tel' fon it.
2951
Trrrtka
1
IV. SCHUMI
Dolenjka cesta, nudi lepa, šaha drva in prvovrsten premog.
»Savski tivoli«
(čez črnuški most levo). Za Veliko noč račke in piške. Došlo novo dolenjsko in štajersko vino. (r) :
Ključavničarstvo
Priporočam se za vsa ključavničarska dela, strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točno in solidno. Vekoslav Lavren-čič, Ljubljana VII, Celovška cesta 50.	(t)
0GIAŠU1TE
5LDVE\Cl
Delo dobi
delavec ne stroj, ako naročite in nosite naše čevlje. Cene ponovno znižane. Zahtevajte ponudi)«. Josip 2akelj, čevljar., Žiri. (t)
Mlinar ji !
Mlinske karane. Bita. jermena ter vee ostale potrebščino po najnižjih eennh. stalno na zalogi, nndi:
BRCAR & Komp.
Ljubljana Kolodvorska ulica 35
Z otomano
vsakovrstno, navadno do najfinejše, vas postreže povsem solidno Kobilca Avgust, tapetnik, Ljubljana, Dvofakova ul. 3, dvorišče.	(t)
Egidij šušteršič
sobni slikar, Ljubljana, Križevniška ulica 6, telef. št. 31-01, izvršuje vsa v soboslikarsko stroko spadajoča dela v mestu in na deželi po najmodernejših vzorcih.	(t)

Marija Zateka'
L3UBL3HHU, Miteliiova 1
barvanje in čiščenje oblok
za R. na&NER, Rodovlllco
Za okras vrtov
parkov in plodovitost sa-donosnikov nudim Vam vse potrebno okrasno grmovje ln sadno drevje. Cenik zastonj. Mihael Pod-locar, drevesničar in vrtnar Vojnik pri Celju (t)
Gostilna
»Pri Krofu« priporoča za
Braznike cviček po 10.— 'in in štajersko belo po 12.— Din.	(t)
Trajne kodre
izdeluje po znižani ceni znan strokovnjak z dolgoletno prakso. Salon Malv, Maribor, Aleksandrova c. št. 22, v hiši zobozdravnika dr. Kaca.	(t)
Modroce
divane in vse ostale tapetniške izdelke izvršujem po sotidni ceni. Grem tudi na dom Franc Iskra, tapetnik, Vič 16.	(t)
Foto-atelje
F. Hudnik, CelovSlia cesta 43, Spodnja Šiška, Vam nudi najlepše slike po nizki ceni kakor tudi vsa amaterska dela izvrši najhitreje in najceneje, (t)
Za 4 Din
znamko, Ti pošljem metodo, po kateri se lahko odvadiš kajenja.. Sapžre, Straža pri Novem mestu.
(r)
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta. Certo Itd ima vedno r zalogi
foSoodd. Jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Cčsjct/afo
p* tudi dobra rvfrtama v

Posteljne mreže
podložene ■ peresi in navadne, izdeluje najceneje
Alojzij Andlovic, Komen-skega ul. 34, (na Ledini). Sprejemajo se popravila.
(t)
Semenski oves Jaro rž Jari ječmen Ranaškn lueerno Črno deteljo Travna semena Grahoro Peso
in druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri Fran Pofcačnikn, Ljubljana, Dunajska e. 67, nasproti mitnice. — Telefon št. 23-24.
Z žimnicami
boste vsestransko zadovoljni, če si jih nabavite pri Kobilica Avgust, Ljubljana, Dvofakova ul. št. 3, dvorišče. Sprejemam tudi predelavo in popravila ter vsa dela tovrstne stroke.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« iu »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030.

Kožuhovino
divjačine
zlasti podnožnike, prodaja za polovično ceno stro-jar Butolcn, Maribor, Loško 18. Prevzema kože v strojenje.	(1)
Šivalne stroje
specijalne stroie vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, delo garantirano. Priporoča se: Emil Klobčaver, specija.ini mehanik, Sv. Petra c. 47.
Vsem cenj. odjemalcem priporoča tvrdka
H. Pečjak & drug
Ljubljana, Zalokarjeva 13 svojo stalno zalogo vsakovrstnih strugarskih io galanterijskih izdelkov kakor balinske kroglje, keglje, šahovnice, kuhinjske predmete, pipe, raznovrstne igre itd.
Solidne postrežba!
Nhke cene I
Slroji!
Popravljam vsakovrstne stroje, gradim vodovode, itudenčne pumpe s 30 do 40 % popusta. Imam na razpolago več mlatilnic, domač mlin s pajtlom in sitom, dva motorja za nizko ceno, zalogo plugov in strojev
Jožef Kadrmas
strojno ključavničarstvo
Maribor — Melje Kraljeviča Marka uL 13.
Pohištvo
Kdor si teli nabaviti pohištvo, moderno in solidno izdelano po znatno nizkih cenah, naj si pred nakupom ogleda zalogo pri Matiji Andlovic, Komenskega ulica 34.	(t)
Damske plašče
za pomlad nudi že od 195, otroške od 120 Din naprej F. L Goričar — Sv. Petra cesta 29. Poseben oddelek za damsko konfekcijo.	(t)
Jougurt
bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna. Dunajska cesta 17 (poleg kavarne »Evrope«). - Po želji dostavlja tudi na dom. (t)
Čemu bi si razbijali In!" 9lavo!
JU s odpravi vsa
kurja očese.
Dobi se v vseh lekarnah In droererljah.
najpreglednejša kerteieka
Soklič, Maribor.
Vesela pomlad
v veselem domu — ako kupite pohištvo pri nasl Prvovrstni lastni izdelki naših domačih mojstrov, torej brez prekupčevalcal Zato popolno jamstvo za izborno blago in dobro izdelavo. Cene nizke, plačilne olajšave! Kompletne sobe in kuhinje vedno ▼ zalogi. Prosimo, oglejte si naša skladišča brezobvez-nol Ustanovljeno 1. 1908. Produktivna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, r. z. z o. z., Ve-trinfska ulica 18.	(t)
Nogavice
rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri
PETElINC-u
Ljubi ana. ob »odi blizu
Prešernovega spomenika.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN
Liubliana Start tre it 32
ZKforsha Gtla
vseli vrst Vam solidno In ago-dno livrii »tavbno podietj«
IV A ti VIŽINT1N Ljnbljana Močnikova ul (rada j za vojaSko bolnico>
Kože v stroj
vse vrste, na podplate, notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, St. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična.
2008
posteljne mreže, železn« zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga ca prevleke pohištva.
2348
ia vinsko trsje
Zahtevajte cenik!
Trsnica
Dolinšek
Kemnlta - Maribor
Za velikonočne praznike
Otroške nogavice, par . .
Moške nogavice, par . . .
Ženske nogavice, par
3-50 Din 3-50 Din
6-50	Dla 10—Din 25—Dia 16—Din
8—Din 5-—Din
7—Dia
Razen tega vsi drugi predmeti po znano najnižji — brezkonkurenčni ceni pri Elt športni hlil
»LUNA«
lastnik: A. Prlsternik, Maribor, Aleksandrove c. 19.
2enske flor nogavice, par Moike srajce, komad . . . Moške spodnje hlače, komad Ovratniki, trdi, komad . , . Ovratniki, mehki, komad Samoveznice, svila, komad
Inkubatorje
in ostale priprave za pe-rulninarstvo nndi pod najugodnejšimi pogoji
J Kadlec,
tvornica inkubatorjev To-merin.
Najnovejši patent z ležečimi kartotekami
na krogljični ležaj. Zehterajte prospekte! Sotra, Maribor. Telet. 2510
Prva maribor. plctarna
košar in pohištva. Velika zaloga pletenih košar, stolov, stojal za cvetje, otroških posteljic, kovčkov ia kompletnih garnitur — poceni. — Ogled zaloge brezobvezen. Kari Prah, Dvofakova ulica 4. (t)
Alojz Grebene
nakup in prodaja vreč
LJUBLJANA Dunajska cesta št, 36,
Dospeli najnovejši dunajski in pariški modeli damskih plašče v in oblek. — Velika izbira angleškega moškega sukna
oblesse Palača „\?iktoria"
Za slaščičarje
Najfinejša nougat masa in modelir-mardpan kg d Din 60- nudi tvrdka
innmi
FR. DOLINAR. Liubliana - Polianska cesta 19
Volne za modroGe
zelo poceni prodaja
LJUBLJANA Cankarjevo nabrežju 5/1
Lesne industrije,
žage in drugi interesenti! Kdor si hoče nabaviti, povečati ali preurediti električno napravo, mu vzamem za celotno protivrednost žagan les v ra-Sun. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 3431. (t)
Cenjene dame, pozor!
Najnovejši raznovrst. spomladanski kroji po meri se izvršujejo v krojnem učilišču, kjer sc vrši redni pouk v prikrojevanju damskih oblek. Enako se izdelujejo po najnovejših modelnih krojih plašči, kostumi, obleke itd. pri strokovno izprašani učiteljici in lastnici modnega ateljeja Rozi Medved — Mestni trg 24/1 (nasproti magistrata).	10
Kuria očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravn ost ia tvornice in glavnega skladišča
M. IIRNJAH
Varujte so potvorb Znižanje cen!
Čevlji moški in ženski po 90 Din, boljši po 110 Din, delavski, močni 115 Din, nogavice, ženske po 0,50 Din, moške po 4.50 Din, srajce za delavce, trpežne 25 Din, lepše 30 Din, pri R. Dolinar, Jesenice, Gorenjsko.	(t)
Dnevnik
Slovenec
nai bolje informirani list!
Izdelovanj »MAJA« opnnk, ra katere Je nftfvež povpraševanj*, ««« mu mjlm ecitf. oflemaloem prijetne velikonočne praznike in vabi vse dame, ki še ne poznajo udobnosti tc idealne letne obntve, da ogledajo pri svojem trgovcu in se prepričajo o nenadomestljivih prednostih »MAJA« opank.
Tvornlea: PANČEVO, ČARA DUŠANA.
jetne ei iste
Štajerska sadjarska zadruga v Mari* boru, Miklošičeva ulica št 2, ima na
zalogi večjo množino (jabolčnika in hruševca) SaUj2VC3 lastnega pridelka.
Prodaja po najnižji dnevni ceni I
J Tvornics zrcal In brusilnega stekla V
A. VRHOVEC, LJUBLJANA
Za Gradom št. 9 (nn koncu StreliSke ollee)
Izdeljuje vsakovrstna brušena in nebrn-šena zrcala in stekla ter popravlja stara ^	pokvarjena zrcala.	^ ^
Franc Jakopič
»alvariizacila in meh. delavnica Ljubljana Vil	AleSevčeva cesta
f. StKlmt-OM nosu PAt£0l-L8STEV pri»«mio»« Vt t>»n>Mtl)l«a n« Pfft NAČINOV. Abaolntno utabllr.a Ui
Mobilna
Ogled zaloge brezobvezen I
Sprejmejo se zastopniki tn razprodajatei I
Patent lestva
Hova Iznajdba, patent prijavljen ? Beograda
Nova mobilna lestva je uporabljiva istočasno kot: raztefovaina le-itva. kot stoječa lestva alt stoječa na stopnicah ali strminah ali od-deljene vsak del lase uporaben.
Frldotn Bischot - tovarnar teater
MARIBOR Kacljanerjeva nlie« 22
Domači izdelek 1 Nizke cene! Zahtevajte prospekte!
ZRDRUŽNR SAMOPOMOČ V MARIBORU
0R02N0VA 8 (Mirti Me^ne hranflnice)
je podporno dniStvo za »Itičaj smrti; isto nudi v slučaju smrti članov de dičem, oziroma potomcem članov lepo podporo proti vplačilu majhnih zneskov vsak mesec. — Natančnejša pojasnila se dobe pri krajevnih zastopnikih in v pisarni draitva*

□
(K
1
I
IS

Steklarska dela Vam izvrši najkulantnejše
FRANJO ZRNEC, steklarstvo, Ljubljana Cankarjevo nabrežie 5
PREPRIČAJTE
da izvršujem vse elektr. inštalacije ia centralne kur ave in vse v to stroko ■j>adajoče naprave tn popravila najcenejše in najsolidnejše sturoznano kene. podjetje
Instalacije
za plin in vodovod, naprava kopalnic, umivalnic, pralnic in stranišč, toplovodne naprave ler centralne kurjave izvršuje slrokovnjaško in po nizki ceni
INKRET LEO, Celje, Dečkov trg 2
Zahtevajte ponudbe!
Josip Jereb
Ljubljana • Cesta na Loko 16
splošno kieoarstvo
IzvrSuje vsa v stavbeno in galanterijsko stroko spadajoča dela ter sprejema tudi popravila
rmsr-
FRANC BELAK
CELJE-Prešernova 3
Kdo hoče
poceni z dati
na| zida v lastni režiji.
Delo prevzema stavbena družba
..GRADIDOM" ■ Sredina 15, tel. 2426
V zalogi ima vsakovrstni stavbeni materijah Prevzema napravo vsakovrstnih načrtov, j>re-skrbuje tudi stavbišča.
'•miKT-TKT un.. a H XPrT~i K T u H trrrijrr-trrrrsrr-n-p^.
Najboljša posoda za vkuhavanje vsakovrstnih jedil
original ,\VECK'
se dobi v pollubnt velikosti z vsemi pripravami pri: Schnelder & Verovšek, Lluotiana, Dunajska c. 16 Avg Agnola, L|ubljana. Dunalska cesta tO h> >n< Josip Jagodlč, Celje Glavni trg 14 • m o o Plntei & Lenard, Maribor. Aleksandrova cesta 32 Anton BrenOlč, Ptuj, Kiempljova ulica 2 # o «
__a
vjeoJLtfmJuugit un_iKi.u3t -mzzeccmzD
Pozor!	Pozor!
Gumi - Milnlko A. Goršte & Sin
LJubljana
Dunajska cesta 9
Vulkanizlranje vseh vrit gumijastih predmetov ter kupuje in prodaja vse vrste rabljenih pnevmatik
Več šivilj uienk se sprejme takoj
Hodni atelje MOLOM. Ljubljana, Krekov trg 11
JERNEJ PERDAN
sploSno čevljarstvo Ljubljana, Vidovdanska 23
se vljudno priporoča
Veselo VelikonoČ /elita vsem svojem cenjenim odjemalcem tvrdka
Brata MoSkOtflt, Uubljana. tel. 2515
veletrgovina usnju strojarskih maščob (fištmn in degras), >troj; rskih kemikalij in stroji! (ekstrnkti)
"B	5	Za čiščenje čevljev zahtevajte povsod! le
^^rii^C	„JAPAN KMEMO"
St. Vid Št. 61 nad LJubljano	Poskusite in zadovoljni boste
Fran Jezeršek
Novi Vodmai št. 4 Parna pekarna in trgovina s kurivom
Elep«nina dama
nosi samo po meri solidno izdelano
obleko
ki se dobi pri
Otvoritev !
Cerij. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
v Mariboru
na Aleksandrovi cesti 24
etcftfro&MCfift podicffe.
kakor tudi trgovino z vsem pripadajočim materijalom in aparati in elektromotorji.
Prevzamem vsa dela spadajoča v mojo stroko, kakor nove napeljave in vsa popravila prežganih aparatov, likal-nikov, elektromotorjev itd.
Zagotavljam slavno obPinstvo za solidno postrežbo in zmerne cene, za obilni obisk se priporočam.
IISC ViodlKlaf.
Kompletno kuhinjo: kuhinjsko posodo, porcelan, stekle-nino, železnino, pločevino, štedilnike, kompletne kopalnice in stranišča, nosilke, cement, vse vrste orodja
dobite pri
Na drobno in debelo!
Oglejte si našo zalego!
Llibljaia
Dunajska c. 11, poleg Figovca
Modes des dame« Novi trg Stev. 5
Spomladne volnene obleke od Din 190"— dalje, poletne obleke od Din 100'— dalje, kostumi od Din 100'— dal e, plašči od Din 350'— dulje. bluze od Din 75'— dali* — vse komplet o — Tudi na obroke.
cene?
vsem pištolam, revolverjem in mnniciji
FR. ŠEVČIK
Ljubljana, Židovska nI. 8. Telefon 35-78.
M
Stalno na skladišča puške tvornic Stejrer Saner & Sohn, Simson, Remo, Ravard, F. N.' Neumann, Kemington, Walther, boroVeljske itd! Lovske, puške s petelinom od Din 850'- naprej Lovske ptlške brezj)0telina od Din 14(10'- najirej
Pištole od Dih 250'. nnprej. Za nakup in nošenje brez dovoljenja priporočam Iim-Ge strašilno jdštole od Din 45'- naprej na 2, 5,6 in 10 strelov. Zahtevajte cenike. Vabim na brezobvezen ogled v moji trgovini
ČEŠKA INDUSTRIJALNA BANKA
Podružnica v LJUBLJANI, Marijin irg 5
Cenirala v PRAGI, CSR
Vplačana deln. glavnica in rez. fondi KČ ni,000.00l>—
0 podružnic in ekspozitur Izvršuje bančne posle vseh »rsi in sprejema vloge
ua knjižice in tekoče račune Telegrami; Indusbanka Telefon internrbaa 2104

GuAvHA frutaA: PRI tvrdki A.VO LK. LJU 0 Lj AMA, r £ s lj f. va cežta'24;
v ongiuainiti pločevinastih ročkab. vsebina o kg. odduja po Din 90'— franko vsaka pustaja
tvrdka A. VOLK
LJUBLJANA, Resljeva cesta 24
Radi preureditve
delavnice prodamo po izvanredno nizki ceni sledeče ročne pietilue stroje:
J. KRM
MARIBOR
Aleksandrova 13
»■tr^m.
»Ideale 8/'.'2	Din	1650.—
»Ideali 8/27	Din	tam—
»Ideal« 8'50	Din	3050.—
»Idpal« 9/70	Din	5150.—
2 »Ideale 14'27	Din	2750.—
>(iri**pr« 10/23	Din	1350,—
brt*z znamke 8 50	Din	1850—
»VVVdprtininiu 8/50	Din	2380—
»NVedermann« 12/00	Din	2700—
»Diamante 10/70	Din	6150—
»Viisiinia« 10 100	Din	15000,—
>Juc<|uard 8/80	Din	6250—
F.nlel s valni	Din	2850.—
Entel šivalni zn fin. plet.	Din	500.—
Crcšnje.
mmno. CrrJnfe!
Jamčimo, da so vsi stroji zelo malo rabljeni, ne-kaleri popolnoma novi in zanesljivo v najboljšemu stanju Vasanla slroj je popolnoma nov In opremljen z »Jucarograph« aparatom za pletenje najrazličnejših vzorcev in oblik.
F. KOS. Ljubljana, Židovska ul. 5.
Jakob ritegl dediCl
Rimska cesta 2	LJUBLJANA	Gregorčičeva 5
KLEPARTSVO, VODOVODNA INSTALACIJA
©mm
CE ŽELITE KUPITI POHIŠTVO,
po jako znižanih cenah obrnite se naravnost na
ANDREJ KREGAR in sinova
tovarniška z»lo<>a pohištva
ST. VID NAD LJUBLJANO - (nasproti kolodvoru)

:e
			; -v/i -''.ii/
			

Priporoča sc prvi slovenski ravod
ITzsIemna zavarovalnica
LjabHana
v lastni palač! ob Miklošičevi in Maaarykovl cesti
PODRUŽNICE: CeTle. Paln^a Ljudske posojilnice, Zagreb.	ISev
trg 6, Sarajevo, Alekaandrovn cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincai eova 2
ZELfZNINA
MARIBOR - ALEKSANDROVA CESTA 32 34
Traverze, cement apno, stavbno kovanje, orodje za vseh vrst obrtnike in poljedelce, kuhin. posoda itd. po skrajno nizkih cenah!
Tako bodo vriskali Vaši otroci od maja .lo avgusta, ako naročite pri nas 5 la drevesc v pe-tih od maju do avgusta zoiečih orjaškopiodnih čre.-njevih sonah z invni za ceno u> n — z zavoinino vrel franko Vaša postaja — Zahtevajte pojasnila!
LESENE STANOVANJ StCE
HIŠICE .
LOVSKE. ICOCE, VRTNE LOPS,
garaže
I.T. O.
IZDELUJE
NAJCENEJE PO LASTNEM SISTEMU
Drevesnice bratov Pnlinšek
Kamn>ta. p. Maribor
P/VE L P/VClČ
TESARSKI MOJSTER MOSTE ŠT.1*0
POl LJUBLIANI,
Preden se odločite
za nakan teles/liga. pustelmeva in namiznega perila, ogtejtt st brezoiivezno bogato zt.logu pri
HED. ŠARC
Lfubl/ana, Selenburgova ul. 5
Sifon tn Dltilno na/bohših znamk vedno v zatogi.
je najboljša brezalkoholna pi lata. Zahteva|le povsod samo
original C M A B E S O
Za Jugoslovansko tlaku/no « Ljubljani; Karel	izdajatelj; It a* Kaku»«w	Uradnik: Franc Kremiur.
Na veliki petek, kmalu po polnoči je dovršil svoje trpljenje prečastiti gospod
Janez Pia j far
upokojeni župnik
Pogreb dragega pokojnika bo na veliko noč popoldne ob pol 4 iz cerkvenega doma na pokopališče pri sv. Frančišku v Železnikih. Slovesna sedmina bo v sredo 6. aprila ob 10 v Železnikih. Vsem bivšim župljanom blagopokojnega in častitim duhovnim sobra-tom ga priporočamo v molitev.
V Železnikih, 25. marca 1932.
Anton Pfajfar
upok. župnik, brat
Marija Mcdur
sestra
Franc Pfajfar župnik v št. Gotardu, nečak.
Kam pa za Veliko noč?
V Trnovo k Slnvša-tu ki ima v svoji hiši gostilno, kjei bodetf dobro postre. eni z jedačo in pijačo — Se priporočal
nrntarna" Jpastuovič
U£i£ll Ild Zagreb, Zrinevac 15
Orožje, munlcit«, smodnik, lovske In športne palrebSčtne. novosti v orožju
3tanley svinčnik za sreljanle kal. 6 in 7 mm, kakor tudi
mnogo vrst aarm plšioj na 1, a, 5, 6 ;n 10 stre ov ahko vsakdo kupi in nosi Me?, dovo |en)n. 2a mali cenik poS 1) ie Din 2' , sa ve ikt ilustrirani Din 10--, kar b« pri naroČilu nad Diu loo-- povrne.
Kiiničarke - modistinje pozor!
Specialna trgovina za vse vrste modernih modiatovskih potrebščin je
Oavid U/.esei, Zagreb, Jeiačičev trg 28
NaioarneiSe zauaronanie
je nabava sigurnega orožja za samoobrambo. — Dcbro Vas postreže
ALBIN S FRER, puškar Najceneje kupuje — Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 kdor dob,° blug0 kuPi!
Slaščičarna „PETRlCEK"
želi vsem svojim cenenim odiemaicem veselo Alelujo!
Od danes nao>ei prvovrstni siado/ed, dostavnun/e po naročilu točno na aom
Ogledala, bruSena Jn nebrut. stekla.
Sipe za Izložbe, automobile itd. marinorstokio priporočajo tovarne ogiedal in brušenega stekla
„KRI3TAJL" d. dL
Centrala Ma-ibor, Koroška c. 32. Podružnice: Ljubljana VII, Medvedova c. 38 Split. Zrin ska ulica 6.
300 Din nagrade
dobi dotični, ki mi vrne izgublieno aktovko s S komadi različnih trg komisijskih knjig. katero sem izgubil na vožnji iz Sv. Martina do Pobrežja iz osebnega avtobusa Nagrada se pri predaji vroči v upravi »Slovenca v Mariboru.
POMLAD JE TU!
Ko sem t ieseni septembra meseca, prvič razstavila svoie izdelke, so se vsi čudili lepi izdelavi >. nizkim cenam. Zato se se vsi posljžili naših oblek in zimskih plaščev. Ker smo uvideli zado-volistvo odiemalcev. smo se odločili pri sedanjem pomanikaniu denarja, da bomo postregli naše odjemalce kolikor ho v naših močeh, po najnižjih dnevnih cenah, in sicer:
Dtroik e čepice že od 3 Din naprej« Otro*Ue srajčke že od 7 Din naprej. Otroške pletene srajčke od 8 Din naprej. Damski predpasniki že od 27 Din naprej. Zelo lepe športne obleke že od 150 Din naprei.
Zelo lepe obleke, svila z volno, že ed 150 Din naprei.
Spomladanski plašči že od 185 Din naprej. Trenčkote v raznih barvah in nizkih cenah Ako Vam katerakoli obleka ne ugaja. Vam takoj zgotovimo po Vašem okusu v najkrajšem času. Nudimo Vam pa tudi vse vrste belega blaga po znatno znižanih cenah Oglejte si cene, ne bo Vam žal
L Tomšič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. Manulakturna in modna trgovina
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom prevzel s 1. aprilom staro znano gostilno od gosp. Sribarja v Gaberjah, katero bom popolnoma preuredil ter se bom potrudil cenj. občinstvu nuditi vsakovrstna najboljša štajerska vina kakor tudi
topla in mrzla iedila. Za obilen obisk se najtopleje priporoča posestnik in gostilničar
Anton Baštevc, Gaber je HOTELIR
(Slovenec), inteligenten, prvovrsten strokovnjak z inozemsko prakso, 38 let star, dolgo let na Češkem živeč s svojim lastnim podjetjem, se hoče vrniti v Jugoslavijo in išče vodstvo-službo za ravnatelja ali poslovodjo v večjem hotelu, restavraciji ali kavarni Perfckten v češkem in nemškem jeziku. Cenitev v dobro tekoče podietje pride tudi v poštev. Cenjene dopise pod -Prvovrstni hotelir« it. 4131 na upravo »Slovenca«.
Tvrdka Jos. Jelovšek-a nasl. Albin Konjedie
CELJE, Aleksandrova ulica 4
nudi cenjenemu občinstvu priliko za ugoden p pomladanskega blaga po izredno nizkih cenah. Prodaja cele zaloge: klobuke, srajce, kravate, nogavice, rokavice, platno sukno za kostume in obleke itd. — Razni ostanki čipk a 1,— Din, Vsakomur je dana prilika, da si nabavi potrebno blago za mati denar.