501 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Letna konferenca angle{kih visoko{olskih u~iteljev, bodo~ih
u~iteljev in didaktikov zgodovine
»Values in History Teacher Education and Research«
Coleraine, 7.–9. julij 2001
Letne konference (Standing Conference of History Teacher Educators), ki je bila v Coleraine, na
Severnem Irskem, od 7. do 9. julija 2001, se je udele‘ilo 29 udele‘encev, med katerimi so bili poleg
Britancev, tudi po en predstavnik iz Malte, dva iz Ju‘ne Afrike, en iz Zdru‘enih dr‘av Amerike in en iz
Slovenije.
Coleraine (86 km od Belfasta, 5 km od severne obale), le‘i ob reki Bann, v okraju Londonderry na
severu Severne Irske in ima ok. 20 000 prebivalcev. V Coleraine je tudi eno od {tirih univerzitetnih
sredi{~ univerze Ulster (Coleraine, Belfast, Jordanstown in Magge Colle v Londonderry), ki je bilo
ustanovljeno leta 1965. V tem univerzitetnem sredi{~u je bilo sre~anje visoko{olskih u~iteljev zgodovi-
ne, ki usposabljajo bodo~e u~itelje zgodovine za pou~evanje v srednjih {olah (od 11. do 18. leta) v
Veliki Britaniji.
Program je bil razdeljen v dva sklopa, prvi sklop so bila predavanja didaktikov in raziskovalcev v
visokem {olstvu, drugi sklop pa so bile kratke predstavitve udele‘encev.
Prvi dan je imel predavanje Dan McCall (Šolski in{pektorat na Severnem Irskem), ki je predstavil
zidne poslikave na Severnem Irskem kot primer zgodovine Irske in Severne Irske ter kot primer vizual-
ne vojne na cestah med katoliki in protestanti.
Drugi dan sta Alan Smith in Armel Gallagher (Univerza Ulster) predstavila pou~evanje vrednot
(demokracija, ~lovekove pravice, dr‘avljanstvo) in njihov vpliv na izobra‘evanje bodo~ih u~iteljev na
Severnem Irskem (uporaba motivacije, v‘ivljanje v preteklost, odprtost raziskovanja, izku{enjsko u~enje,
moralno razmi{ljanje itd.). Joke van der Leeuw-Roord je bila povabljena, da predstavi evropsko organi-
zacijo u~iteljev zgodovine Euroclio in pou~evanje zgodovine iz evropskega vidika. Predstavitev je po-
tekala na podlagi ankete evropskih u~iteljev in u~encev.
Tretji dan je Hilary Claire (Oxfordska univerza) predstavila pomen {ol za razvijanje vrednot kot so
dr‘avljanska kultura, aktivna vloga dr‘avljana, razvijanje odgovornosti in zaupanja v dru‘bi, spo{tovanje
razli~nosti v britanski dru‘bi.
Anna Disney (Univerza Nottingham Trent) je predstavila svojo raziskavo, kjer je ugotovila pomemb-
nost povezovanja znanja zgodovine in zgodovinskega raziskovanja z vsebino izobra‘evanja u~iteljev.
Raziskava je pokazala, da pedago{ke in zgodovinske metode raziskovanja vplivajo na razvoj sposobno-
sti raziskovanja zgodovinske vsebine. Študentje, ki nimajo veliko izku{enj s pedago{kim raziskovanjem
in tudi malo zgodovinskega znanja, lahko v enem letu s pomo~jo samostojnega raziskovanja lokalne
zgodovine, razvijejo sposobnosti zgodovinskega raziskovanja. Ugotovila je tudi, da je potrebno, da je
u~itelj, ki pou~uje zgodovino, tudi razmi{ljajo~i praktik in zgodovinski raziskovalec.
Alan McCully (Univerza Ulster) in Keith Barton (Univerza Cincinnati) sta v empiri~ni raziskavi z
naslovom Nacionalna identiteta in u~ni na~rt na Severnem Irskem, ugotavljala ideje in prepri~anja
u~encev v starosti od 12. do 15. let na Severnem Irskem. S pomo~jo intervjujev sta ugotovila, da u~enci
povezujejo zgodovino z dedi{~ino, s prostorom in dru‘bo. U~enci tudi menijo, da bi morala {ola poma-
gati razumeti sodobni konflikt na Severnem Irskem (iz verskega, politi~ne in dru‘benega vidika).
Richard Dargie (Univerza Edinburgh) je predstavil razli~ne politi~ne zemljevide v atlasih, ki so jih
uporabljali v nem{kih {olah od leta 1919 do 1990 v povezavi z nem{ko in evropsko zgodovino. Zem-
ljevide je dobil v nem{kem in{titutu Georga Eckerta v Braunschweigu.
Sama sem predstavila vlogo predmeta zgodovine v osnovnih in srednjih {olah ter za~etno izo-
bra‘evanje v Sloveniji. V prvem delu sem predstavila slovenski {olski sistem, cilje in vsebino zgodovi-

502 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
ne v osnovni in srednji {oli ter razvoj pou~evanja zgodovine v zadnjih letih. V drugem delu sem pred-
stavila program zgodovine na Filozofski fakulteti s poudarkom na programu predmeta Didaktika zgo-
dovine. V tretjem delu pa sem predstavila pomen individualnih konzultacij kot alternativni na~in dela s
{tudenti pri predmetu Didaktika zgodovine.
Prispevki vseh predavanj in predstavitev bodo objavljeni v posebni izdaji: Standing Conference of
History Teacher Educators in the United Kingdom, ki bo pripravljena za naslednjo konferenco v Edin-
burghu julija 2002. Številne informacije o HTEN v Veliki Britaniji pa se lahko dobijo tudi na naslovu:
www.hten.org.uk.
V Veliki Britaniji morajo u~itelji, ki pou~ujejo u~ence od 11. do 18. leta, kon~ati visoko{olski
program iz predmeta zgodovina in enoletni program oz. kurz podiplomskega pripravljanja na pou~evanje
(36 tednov), ki se imenuje PGCE (Postgraduate Certificate of Education). Za podiplomski program je
odgovorna vladna agencija, ki se imenuje Teacher Training Agency (http://www.canteach.gov.uk/).
^e se diplomanti odlo~ijo, da bodo postali u~itelji zgodovine, lahko izberejo tri razli~ne mo‘nosti
podiplomskega izobra‘evanja. Prva mo‘nost je pou~evanje u~encev od 3. do 11. leta starosti (zgodovi-
na od 5. leta naprej), druga mo‘nost je pou~evanje u~encev od 7. do 14. leta starosti in tretja mo‘nost je
pou~evanje u~encev od 11. do 18. leta starosti. Potem morajo poslati pro{njo na izbrano visoko {olo ali
univerzo. Izbrani so lahko {ele po intervjuju z visoko{olskim u~iteljem bodo~ih u~iteljev.
Enoletni te~aj sestavlja teoreti~ni del, ki se odvija na univerzi oz. pedago{kih visokih {olah (pri-
bli‘no ena tretjina, 12 tednov) ter prakti~ni del, ki se odvija na {olah (pribli‘no dve tretjini, 24 tednov).
Povezava med univerzami oz. visokimi {olami ter osnovnimi in srednjimi {olami je zelo pomembna in
dobro organizirana.
Podiplomski program za bodo~e u~itelje zgodovine vsebuje poznavanje in razumevanja predmeta,
na~rtovanje, pou~evanje in organizacijo dela v razredu, ocenjevanje, spremljanje razvijanja sposobno-
sti pri u~encih itd. Vsebina teoreti~nega dela se navezuje na predmetne sposobnosti in sposobnosti
pou~evanja, vlogo in vsebino zgodovine v u~nih na~rtih in srednje{olskih izpitih, delo v muzejih in na
terenu ter na evalvacijo in razmi{ljanje o lastnem delu ter tudi na medsebojno izmenjavo izku{enj.
Bodo~i u~itelji morajo znati uporabljati znanje predmeta v razredu, na~rtovati u~enje zgodovine, izbi-
rati u~no vsebino, uporabljati pisne in vizualne vire, smotrno uporabljati informacijsko-komunika-
cijsko tehnologijo in tudi ocenjevati napredek u~encev. Ravno tako pa morajo poznati tudi individualne
zna~ilnosti u~encev in na~rtovati u~ne cilje v skladu z u~nimi na~rti. Za vsebine teoreti~nega dela so
odgovorni visoko{olski u~itelji, ki so ponavadi izku{eni u~itelji, pisci u~benikov ali didaktiki. Delo
poteka v obliki predavanj, seminarjev in konzultacij ter medsebojnih izmenjav idej, izku{enj in u~il.
Vsebina prakti~nega dela, ki se odvija na {olah je v rokah izku{enega u~itelja – mentorja, ki sprem-
lja napredek bodo~ega u~itelja ter svetuje pri na~rtovanju u~nih ur. Bodo~i u~itelj hospitira {e posebej
na za~etku in na koncu svoje prakse, pi{e zapisnike, komentarje in razmi{ljanja, dolgoro~no in kratkoro~no
na~rtuje priprave, pripravlja u~ila, pou~uje razli~ne razrede, evalvira svoje u~ne ure (napredovanje znanja
in razumevanja pri u~enju in u~ne rezultate) ter razmi{lja o lastnem napredku pri pou~evanju.
Bodo~i u~itelji morajo opraviti tri obveznosti oz. naloge, ki se ocenjujejo. Prva naloga vsebuje
vpra{anja o u~inkovitem u~enju in pou~evanju, druga naloga se nana{a na vlogo jezika v razredu, tretja
naloga pa se nana{a na na~rtovanje pedago{kega dela in spremljanje napredka u~encev. Tako Qualified
Teacher Status v Veliki Britaniji zahteva, da morajo imeti britanski u~itelji ustrezno znanje o predmetu,
o jeziku in ustrezne sposobnosti pou~evanja. Ravno tako pa morajo znati uporabljati informacijsko-
komunikacijsko tehnologijo, ovrednotiti in stalno izbolj{evati svoje delo v razredu. Glavni namen podi-
plomskega programa je, da postanejo bodo~i u~itelji razmi{ljajo~i praktiki, ki spremljajo lasten napre-
dek, se znajo prilagajati in izbolj{evati pedago{ko delo.
^e primerjamo izobra‘evanje angle{kih bodo~ih u~iteljev zgodovine z izobra‘evanjem bodo~ih
u~iteljev zgodovine v Sloveniji, potem lahko ugotovimo, da se slovenski {tudentje oz. bodo~i u~itelji
zgodovine seznanijo s teorijo in tudi prakso pedago{kega dela oz. didaktiko zgodovine ‘e v 4. letniku
(120 ur) na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali v 3. in 4. letniku (90 ur) na Pedago{ki fakulteti v Maribo-
ru. Teoreti~ni del sicer prevladuje in se vsebinsko letno dopolnjuje v skladu z razvojem splo{nih in
specialnih didaktik, prakti~ni del pa je kraj{i (manj{e {tevilo hospitacij in nastopov in kraj{a pedago{ka
praksa na {olah).
^eprav slovenski bodo~i u~itelji – {tudentje pri~akujejo ‘e veliko od predmeta didaktike zgodovi-

503 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
ne, {e posebej veliko prakti~nih izku{enj in za~etno gotovost za delo v razredu, se morajo zavedati, da
morajo po diplomi opraviti enoletno pripravni{tvo na osnovni ali srednji {oli (10 mesecev), ki vklju~uje
prakti~no delo in temelji na skupnem delu u~itelja mentorja in pripravnika ter bi ga lahko primerjali s
prakti~nim delom podiplomskega izobra‘evanja bodo~ih u~iteljev v V eliki Britaniji. V ~asu pripravni{tva
je izrednega pomena tudi teoreti~no znanje, ki ga osvojijo v ~asu {tudija, tako da la‘je organizirajo delo
v razredu, uporabljajo razli~ne oblike in metode pou~evanja in u~enja ter se usposabljajo za samostojno
pou~evanje. Seveda pa morajo tudi stalno analizirati svoje delo oz. prakti~ne izku{nje in posku{ati
izbolj{ati pedago{ko delo. V okviru enoletnega pripravni{tva pa morajo pripravniki opraviti tudi izpit iz
predpisov ustavne ureditve Republike Slovenije, iz predpisov pedago{ke dokumentacije in iz pozna-
vanja slovenskega jezika kot jezika pedago{ke komunikacije. Oceno usposobljenosti u~itelja za samo-
stojno pou~evanje pa poda u~itelj – mentor. (Pravilnik o pripravni{tvu in o strokovnem izpitu strokovnih
delavcev na podro~ju vzgoje in izobra‘evanja. Uradni list SRS, {t. 30/96.)
Tudi Svet Evrope je za~el s projektom evalviranja in spremljanja izobra‘evanja bodo~ih u~iteljev
zgodovine ter spremljanja dela visoko{olskih u~iteljev zgodovine pri ~lanicah Sveta Evrope. Tako se
informacije o angle{kem sistemu izobra‘evanja nahajajo v: Sinclair, Y, McLaughlin, M. (1998). How
secondary history teachers are trained in England. V: Initial training for history teachers in thirteen
member states of the Council of Europe. Contributions to the seminar. Vienna, Austria, 19.–22. April
1998. Council for Cultural Co-operation, str. 41–44.
Konferenca v Coleraine se je ravno kon~ala, ko so se 12. julija za~eli tradicionalni pohodi prote-
stantskega Oranskega reda v spomin na zmago protestantskega kralja Viljema Oranskega nad katoli{ko
vojsko leta 1690 in s tem tudi {tevilni nemiri, ki jih vsako leto spro‘ijo {tevilne protestantske skupine
(npr. Ulsterski borci za svobodo ali Sile ulstrskih prostovoljcev) ter tudi katoli{ke skupine v {tevilnih
mestih na Severnem Irskem.
Danijela Tr{kan
Mednarodna znanstvena konferenca »Govorica nasilja«
Koper, 11. − 13. oktober 2001
V Kopru se je od 11. do 13. oktobra 2001 odvijala mednarodna konferenca z naslovom »Govorica
nasilja«, ki je bila organizirana s strani Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko in Znanstvenega-
raziskovalnega sredi{~a Republike Slovenije v Kopru. O nasilju in njegovih manifestacijah skozi zgo-
dovino naj bi spregovorili raziskovalci iz Slovenije, Hrva{ke, Italije in Zdru‘enih dr‘av Amerike. Najve~
predavateljev, napovedanih jih je bilo kar {estinpetdeset, je prihajalo iz vrst zgodovinarjev, da pa bi se
tega pojava lahko lotili ~imbolj interdisciplinarno, so s svojimi prispevki sodelovali tudi sociologi,
socialni antropologi in lingvisti.
Predavatelji so nas skozi svoje referate vodili v razli~ne smeri. Tako smo se na potovanju skozi ~as
in prostor dotaknili tudi razli~nih dru‘b in njihovih institucij, ideologij, verskih skupnosti, marginalnih
skupin in posameznikov, sledili smo razvoju najrazli~nej{ih idej ter bili pri~a dogodkom, ki so se ra-
ziskovalcem zdeli {e posebno pomembni za razumevanje sedanjosti.
Zaradi tako {irokega spektra najrazli~nej{ih naslovov referatov so se organizatorji odlo~ili, da sim-
pozij razdelijo na pet sklopov. V prvem sklopu z naslovom »Prikazi nasilja« so avtorji predstavljali
manifestacije nasilja ter posku{ali izlu{~iti njihove vplive na kasnej{e dogajanje. Sre~ali smo se z
utopi~nimi predstavami, ki jih je plemstvo imelo o kri‘arskih vojnah, z zakulisjem vite{kih ugrabitev
plemenitih gospa, s specifi~no obravnavo dvobojev, z grozotami Kandijskih vojn v Dalmaciji, nato pa
{e z opisom nasilja v novem veku ter dvajsetem stoletju.
Drugi sklop je obravnaval »legitimnost nasilja«. Posvetil se je predvsem odnosu med posamez-
nikom, ki je pravkar prekr{il dolo~ena dru‘bena pravila in dru‘bo, ki si je vzela pravico, da ga je preko
svojih institucij zato kaznovala. Seznanili smo se, kako so te institucije delovale v Dubrovniku, Be-
netkah, Pulju in Pazinski grofiji, na Sardiniji ter drugod po Evropi. Na ta na~in je vzporedno nastajala