m GLASNIK GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ AVGUST 1980 ŠTEVILKA 8 LETO XIV BOLJŠE DELO - POT 00 KAKOVOSTNIH IN TRAJNIH REZULTATOV GOSPODARSKE USTALITVE • RAZMIŠLJANJA O PRISPEVKU SOZD IMP K USTALITVENIM PRIZADEVANJEM V LUČI PRIPRAV NA SREDNJEROČNO PLANSKO OBDOBJE 1981—1985 Letošnja gospodarska, družbenopolitična in sploh družbena snovanja izredno močno prevevajo ustalitvena prizadevanja, ki naj gospodarstvo »ozdravijo bolezni«, da bo sposobno ustvarjati bolje in več, utirijo porabo vseh vrst v realne okvire in možnosti, s tem pa omogočijo naši celotni družbi skladnejši, stabilnejši in hkrati hitrejši razvoj. Danes o ustalitvi gospodarstva (ekonomski stabilizaciji) pač govori prav vsak in jo skupno z njo zvezanimi bolj ali manj administrativnimi ukrepi ocenjuje in komentira iz svojega zornega kota. Kakršnakoli že je, z določenimi posledicami za vsako OZD in vsakega posameznika. se ustalitev gospo- darstva lahko posreči le, če bosta v celoti izpolnjeni dve, med seboj tesno povezani predpostavkam sicer, prva, da bo ustalitev gospodarstva z vsemi nalogami, posledicami in odgovornostmi postala resnično zavest in volja vsakega 'delavca, vsakega posameznika in druga, da bo za vsakega posameznika to trajna naloga. Čim prej bosta izpolnjeni navedeni predpostavki, hitreje in učinkoviteje bomo napredovali z ustalitvijo, ki bo stvar, skrb in odgovornost vsakogar in ne le nekaterih in tem manj bo administrativnih ukrepov, ki naj so še tako pretehtani in dobro pripravljeni, v svoji končni posledici pah- nejo v isti koš dobre in slabe, velike in male, perspektivne in neperspektivne, ambiciozne in neambiciozne itd., saj ravno potegnjena premica ne more selektivno slediti še tako obetavnih ali zaskrbljujočih nihanj in pokazateljev gospodarskih uspešnosti posameznih subjektov. Že uvodoma sem zapisal, da je — kar je splošno znano, v praksi pa morda ne tako izrazito — ustalitev gospodarstva naloga celotne družbene skupnosti, torej da ravno toliko kot1 delavca za strojem v gospodarstvu, materialni proizvodnji, zadeva tudi delavca v nematerialni proizvodnji, v družbenih dejavnostih, javni upravi itd. Kaj po- temtakem predstavljajo ustalitvena prizadevanja za nas, delavce SOZD IMP, kje je naše mesto v množici teh dejavnikov in naporov? Odgovor je za nas jasen in kratek: boljše delo. Boljše delo pa lahko, v grobem povedano, dosegamo s stalnim in trajnim zasledovanjem in doseganjem naslednjih ciljev: prvič, doseganje vedno večjega dohodka glede na porabljena sredstva, drugič, tako razporejanje dohodka, kjer bo čisti dohodek rastel hitreje kot dohodek in tretjič, tako razporejanje čistega dohodka, kjer bo prva pozornost in najhitrejša rast posvečena sredstvom za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter njihovo usmerjanje in V TEJ ŠTEVILKI PIŠEMO: — o slovesni postavitvi temeljnega kamna za novo tovarno toplotnih aparatov in konstrukcij v TOZD Itak — o ustanovitvi temeljne organizacije v Podpeči, ki se bo zdru-i žila v DO IKO — o sanacijskem programu v TOZD Dvigalo — o delu livarjev v Bliskovi livarni — o gradnji Toplotne oskrbe Maribor — o računalniku in projektiranju — o dopustih v Fiesi — tudi ostali članki, ki tu niso navedeni, zaslužijo, da jih prebe- _______________________________________________________ združevanje v investicije, ki bodo dajale čimboljše ekonomske rezultate. Navedeni cilji niso nič novega in v bistvu pomenijo abecedo razširjene reprodukcije, ki jo v IMP dobro obvladamo. Pomembno pa je seveda, kako so ti cilji vrednostno postavljeni, ambiciozno ali mlahavo in pa zlasti, kolikšne so naše notranje rezerve. Prav tu pa je ključ boljšega dela in s tem gospodarske ustalitve. Če pa temu dodam še to, da imamo delavci celoten vpliv na realizacijo teh ciljev, je povsem jasno, da imamo delavci v rokah ne le odločanje o pogojih in rezultatih svojega dela, ampak tudi skrb in odgovornost za bojše delo,, boljši jutri. Seveda omenjeni vpliv ni v celoti v rokah delavcev posamezne TOZD, DO ali SOZD, ampak je v marsičem omejen s pogoji gospodarjenja in pridobivanja dohodka, zakonitostmi tržišča, sporazumevanjem o zadovoljevanju splošnih družbenih potreb itd. Pa vendarle so odločujoči vplivi na to, kako bomo gospodarili, v rokah združenih delavcev. Njihova in samo njihova stvar je, ali bodo s porabljenimi sredstvi ustvarili več ali manj dohodka, njegova razporeditev in navsezadnje, ali ga bodo namenili več za osebne dohodke in manj za akumulacijo ali obratno itd. Skratka, usoda je v naših rokah, tako pa tudi borba za boljše delo in za gospodarsko ustalitev. Žal pa spoznanje, da prav vsako dejanje ali opustitev prav vsakega delavca na delovnem mestu, posredno ali neposredno vpliva na višino ustvarjenega dohodka in s tem osebnega dohodka, še ni (Nadaljevanje na 2. strani) Boljše delo... (Nadaljevanje s 1. strani) rezultate gospodarjenja in razvoja in načela gospodarske prodrlo do marsikaterega de- ustalitve za nas ne predstav-lavca. Mnogo je še primerov, Ijajo nekaj povsem novega, ko je posamezniku prav malo saj smo v teh smereh gospo-mar ali bo delal bolje ali slab- darili že doslej, pa je jasno, da še, več ali manj, ali bodo pri- bi bili lahko naši rezultati še hranki porabljenega mate- boljši. Vsi dobro vemo, da riala večji ali manjši, ampak sm0 vsako preteklo leto oce-zasleduje en sam egoističen n je vali gospodarsko v celoti lasten ekonomski račun kot uspešno, saj razen do lošči mvišji osebni dohodek za čenih izjem problemov res ni čimbolj lagodno delo«; izgle- bilo veliko, ob tem pa smo veda, dase taki sploh nezaveda- nomer povsem pravilno ugo-jo. da tudi sami soustvarjajo tavljali, kje smo zaostajali, dohodek in da mora zaradi še kje so naše rezerve in sezaob-ne docela izgrajenega sistema ljubljali, da bomo na teh po-nagrajevanja po delu njegov dročjih v bodoče izboljšali tovariš narediti več, za kar stanje. Lastnim obljubam pa mnogokrat niti ne bo dobil mnogokrat nismo sledili in ustreznega plačila! Gre torej smo se pač zadovoljili s sicer za še ne izkoreninjeno t.i. ugodnimi rezultati. Boljše mezdno miselnost nekaterih delo naj v bodoče uresniču-delavce v, ki mislijo, da delajo jemo torej tudi tako, da bomo za »nejsoga«, ki jim tudi daje mnogo smeleje krčili lastne »plačo« za njihovo delo, saj ugotovljene pomanjkljivosti, še niso dojeli — ali pa tega y zmoti pa je, kdor misli, da nočejo — da ne delajo s tuji- je to naloga le nekaterih, pase mi. ampak z lastnimi, družbe- bo stvar že nekako Uredila nimi sredstvi in da ni nikogar sama po sebi, oz. naj jo kar nad njimi, ki bi odločal o po- najprizadevnejši. Že sam smi-gojih in rezultatih njihovega sel »združenega dela« je v dela, ampak so zato poklicani tem, da le vsi delavci skupno prav oni, skupno z vsemi de- ustvarjamo in odločamo, v lovnimi ljudmi. Problem je pogojih ustalitvenih prizade-seveda izredno širok in zaple- vanj pa mora biti ta združe-ten in z njim posegamo v vrsto n ost še izrazitejša. Kaj naj občutljivih področij odnagra- torej npr. pomaga, če peščica jevanja pa do organizacije smotrno in skrbno ravna z dela in poslovanja, a bistvo, ki družbenimi sredstvi, drugi pa ga mora dojeti vsakdo, da bo So pravi razsipniki, kaj nam dal svoj delež k ustalitvenim bo izredna prizadevnost sku-prizadevanjem je tole: vsaka pine monterjev, če pa je slaba izgubljena ura zaradi nedela, organizacija dela, nabave ma-površno, nekvalitetno in teriala in podobno, kaj bomo slabo opravljeno delo, n e po- z odličnim samoupravnim trebno povzročeni stroški, aktom ali planom, ki ju de-slaba in neracionalna poraba iavci ne poznajo in torej ne materiala itd. vplivajo na vi- uresničujejo kot svoje itd. šino ustvarjenega dohodka, s Vsak mora torej v celoti iz-tem pa tudi na višino oseb- polniti svoj del celotne obrt ega dohodka in seveda tudi veznosti, da bo veriga skle-akumulacije. njena in tedaj rezultat zdru- Opozoriti pa moram, da ženega dela ne more izostati, ustalitve gospodarstva ne Letošnja ustalitvena priza-smemo enačiti z vsestranskim devanja so še pomembnejša varčevanjem in odpovedova- in zahtevnejša, ker smo prav v njem. Varčevanje in odpove- najintenzivnejših pripravah dovanje sta še kako po- Za sprejem planskih doku-membna in tudi sestavni del mentov za obdobje ustalitvenih prizadevanj, ka- 1981—1985, saj je nadvse terih bistvo pa ni v tem, pomembno, da jih bomozapi-ampak. kot že rečeno, v bolj- šali in sprejeli v duhu ustali-šem delu. tvenih prizadevanj, da bodo Čeprav smo v IMF vse- resnično trajna naloga in pro-skozi beležili nadpovprečne ces. Ob ustalitvenih naporih je potrebno toliko bolj podčr- usmerjanjem družbenopoli-tati, da je temeljna kategorija- tičnih organizacij, organov planiranja, ekonomskih ana- upravljanja in drugih organov liz in ocen uresničevanja pla- zajame prav vsakega delavca, nov dohodek, ki je tudi v zvezi z aktivnim vključe-osnova za planiranje in prev- vanjem slehernega delavca v zemanje materialnih in fi- pripravo in sprejem planskih nančnih obveznosti. Še po- i dokumentov za obdobje membnejše pa je ponovno 1981—1985 bi rad opozoril poudariti, da so nosilci plani- še na nekaj pomembnih pro-ranja delavci v temeljnih or- blemov, mimo katerih ne ganizacijah, drugih samou- smemo iti in katerih hitrejše pravnih organizacijah in razreševanje pomeni bistven skupnostih. Z drugimi bese- prispevek k boljšemu delu in dami povedano to pomeni, da gospodarjenju ter večjemu delavci niso le nosilci odloča- dohodku. Prvo in najvažnejše nja o pogojih in rezultatih je združevanje sredstev, svojega dela in družbenega Kljub temu, da smo praktično gospodarjenja, ampak tudi celotno lansko leto bili bitko planiranja le-teh, oz. da ure- za vzpostavitev trajnega in sničujejo plan, ki so ga sami učinkovitega sistema združe-pripravili in sprejeli, torej vanja sredstev v SOZD IMF »svoj« plan, ne pa nek plan, ki in je nismo izbojevali v celoti, jim ga je predpisal ali vsilil pa se zdi, da je danes v vse kdo drug. Danes pa tudi v sredine prodrlo spoznanje, da IMF delavci na splošno še pravega razvoja brez obsež-vse premalo sodelujejo pri nega združenja sredstev ni in sami pripravi planov. Za da bo trio s pametnimi reši-predstojoče srednjeročno tvami v samoupravnem spo-obdobje, v katero naj bodo razumu o temeljih plana vtkane ustalitvene zakonito- SOZD IMF vendarle posta-sti, je torej izredno pomemb- vili piko na »i« in si s tem od-no, da delavci kar najbolj so- prli vrata za nemoteno zago-delujejo ne le v fazi spreje- tavljanje materialnih pogojev manja, ampak tudi v fazi pri- še hitrejšega razvoja. Spoz-prave planov, da ga bodo de- nanje, da skupni interesi pre-jansko občutili kot svoj plan, segajo posamične in da je saj bo tako tudi njegovo ure-, ekonomsko mnogo smotrneje sničevanje mnogo bolj prist- vsak dinar akumulacije zdru-no, kot če ga bodo poznali le v zevati za pretehtane investici-grobem ali pa sploh ne. S tem je, ki bodo dajale dobre go-seveda ne mislim, da bi vsi de- spodarske rezultate in imeti lavci neposredno operativno neposredno korist tudi od sodelovali pri samem pisanju združevanja, ne pa za vsako planov, saj imamo za to stro- ceno potrošiti »znotraj toz-kovne službe, vendar pa bodo dove ograje«, če je smotrno obravnave predstoječih plan- ali ne, je porok za obsežnejša skih dokumentov (samou- združevanja sredstev v okviru pravni sporazumi o temeljih SOZD IMF. planov in sami plani) časovno Naslednji trd oreh, ki nas dovolj odprte, da bodo od na- čaka, je hitrejše urejanje ce-stanka osnutka do predloga in lotnega sklopa družbenoeko-samega sprejema lahko ak- nomskih odnosov v okviru tivno posegli v njegovo vse- SOZD, tako med samimi bino prav vsi delavci. Naloga TOZD, da si ne bo posa-pa niti slučajno ni enostavna, mezna TOZD v borbi za čim-saj bomo morali do konca leta večji dohodek lastila »poga-sodelovati ne le pri sprejema- če« druge TOZD, kot tudi na n ju planskih dokumentov področju vzpostavljanja svoje TOZD, DO in SOZD ustreznih skupnih osnov in IMF, ampak tudi krajevnih meril za delitev sredstev za skupnosti, družbenopolitič- osebne dohodke in skupno nih in samoupravnih intere- porabo v okviru SOZD ter snih skupnosti. Slaba polovica meril za nagrajevanje po ostanka letošnjega leta naj delu. S tem v zvezi bo po-torej mine v intenzivni aktiv- trebno tudi na področju ka-nosti priprav na sprejem plan- drovske politike stopiti korak skih dokumentov za obdobje naprej in dati poseben pouda-1981—1985 ob vgrajevanju rek razvojnim službam, ter ustalitvenih hotenj, ki naj z močno krepiti dejavnosti, ki t —-------------------X IMF GLASNIK izdaja Delavski svet SOZD IMF — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.550 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bemetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Slavko Žagar. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMF GLASNIK oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. -----------------------------------------------------------------------------------------------J zahtevajo lastno, zlasti tehnično znanje. Skozi tako politiko bo uspešnejša tudi naša izvozna usmerjenost, kar je tudi eden izmed predpogojev hitrejšega razvoja. Poseben problem je opravljanje del skupnega pomena v delovnih skupnostih in sploh režijskih del. Tu imamo strašanske rezerve zlasti v tem, da se obstoječe kapacitete izkoriščajo bolje, še bolj pa v tem, da se sprejetih dogovorov držimo, da se ne bo nadaljevalo nepotrebno podvajanje že obstoječih služb, za kar ni malo primerov; tiste TOZD, ki imajo visok dohodek, so si to pač lahko privoščile, da imajo službo »pri roki«. Čeprav sem že omenil, še enkrat poudarjam, da ne le organi upravljanja in samoupravne delavske kontrole, vsak delavec bo moral skrb-neje pretehtati vsako določitev, ki pomeni kakršenkoli strošek. Vsak delavec lahko sicer po nepotrebnem povzroči stroške, ki niso veliki, v seštevku pa vse to predstavlja znatna družbena sredstva. S tem v zvezi je treba reči tudi nekaj o delovni disciplini, na katero se mnogokrat enostavno pozabi ali spregleda. Ne nazadnje moramo razmišljati tudi o bolj racionalnem sestankovanju, ki zaradi naše razbitosti širom po Sloveniji ni nepomembna postavka v prizadevanjih za boljše delo. Seveda s tem ne smemo v tako skrajnost, da bi zaradi omejevanja na tem področju postavili na kocko uresničevanja samoupravnih funkcij, toda z dobro pripravljenimi in vodenimi sestanki dosežemo najmanj dvoje: prihranek časa in stroškov ter plodnejše rezultate sestankov. Problemov in idej za njihovo razreševanje je še mnogo, od teh še cela kopica pomembnih, ki jih sploh nisem navedel. Konec koncev to tudi ni bil moj namen. Pač pa moramo vedeti tole: če bo vsak delavec delal in odločal z družbenimi sredstvi tako kot s svojimi lastnimi in spoznal, da se prav vsako njegovo ravnanje ali opustitev na delovnem mestu tako ali drugače, posredno ali neposredno odraža na dohodku, s tem pa tudi na višini osebnega dohodka in bo torej resničen samoupravi j a-lec ne le, ko gre za pravice, ampak tudi, ko gre za dolžnosti in odgovornosti, potem se nam ni bati, da naše delo ne bi bilo vedno boljše, da ne bi uspeli z ustalitvenimi prizadevanji in da ne bi za naslednje obdobje zastavili novih in novih ciljev ter jih tudi uresničili. ALEŠ ČERIN, dipl. iur. • TOZD DVIGALO Sanacijski program predvideva postopno reševanje težav Delavski svet TOZD Dvigalo je 9. julija sprejel sanacijski program temeljne organizacije. Temeljna organizacija je pripravila sanacijski program zaradi neugodnega finančnega položaja in na zahtevo Interne banke IMP. Neugodni finančni položaj pa sta povzročila predvsem dva momenta: investicija seje zavlekla in ni bila izpeljana kooperacijska pogodba s Haushahnom. Zato temeljna organizacija ni mogla uresničiti plana realizacije za leti 1978 in 1979. Prav tako tudi ni bila uresničena zamisel, da bi v slovensko dviga-logradnjo vključili tudi Panonijo iz Murske Sobote. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je bil tako ogrožen tudi nadaljnji razvoj TOZD Dvigalo in da je uresničitev sanacijskega pro-gra ma edino možna pot za prebroditev nastalih težav. Iz s ora-zmemo obsežnega sanacijskega programa smo izbrali nekatere najpomembnejše ugotovitve, ki jih objavljamo. Za TOZD Dvigalo so bili postavljeni temelji poslovanja in glavna usmeritev že v elaboratu za integracijo v IMP, ki je bila izvršena 1. 7. 1975. Detaljno pa so bili usmeritev in pogoji gospodarjenja opredeljeni v Srednjeročnem planu 1976—80, ki je bil istočasno tudi investicijski elaborat za izgradnjo novih proizvod-no-skladiščnih in poslovnih prostorov v soseski BP-8 v Črnučah. Na žalost nekateri bistveni pogoji niso bili realizirani, to pa je v glavnem tudi bistvo problematike TOZD Dvigalo in večina problemov, s katerimi se danes TOZD Dvigalo ukvarja, izhaja iz tega. ODSTOPI OD ELABORATA (76—80) — nepravočasno zaključena investicija — nerealizirana kooperacijska pogodba z inozemskim partnerjem — proizvodno sodelovanje z IMP Panonija ni zaživelo. Realizacija nove investicije v BP-8 v Črnučah je bila od ključnih nalog v srednjeročnem obdobju 76—80, prav tako pa tudi temelj, na katerem je temeljil nadaljnji razvoj Dvigala. Plan za investicijsko izgradnjo novih skupnih proizvodno-skla-diščnih in poslovnih prostorov je bil postavljen: IZGRADNJA OD JESENI 1977 DO SREDINE LETA 1978 Investicija TOZD Dvigalo je bila zaradi pridobitve kredita obravnavana na LB. Gospodarski banki skupaj z investicijama TOZD SKIP in TOZD OV. TOZD O V je imel lastna sredstva za investiranje, TOZD SKIP in DVIGALO pa sta na ta račun dobila več kredita pri LB. Predvideno je bilo, da se bo naša vloga na LB obravnavala na junijski ali julijski seji, toda zaradi kasnitve izdelave elaborata TOZD SKIP je bila obravnava šele na prvi novembrski seji. Kredit nam je bil odobren v začetku novembra 1977. Nastopi prva kasnitev, 5 mesecev. Izvajanje gradbenih del je bilo poverjeno Slovenija ceste TOZD Visoke gradnje. Roki za izgradnjo so bili: — proizvodna hala s skladiščem 15. 8. 1978 — poslovni del, konec septembra 1978. Izvršitev: proizvodna hala in skladišče konec aprila 1979 poslovni del konec julija 1979. Gradbeni izvajalec je torej ka-snil za proizvodnjo in skladišče letih nismo ustvarili niti akumulacije za osnovno reprodukcijo, kaj šele za razširjeno oz. investicijske potrebe. Proizvodna kooperacija z afirmirano inozemsko firmo je bila eden od pogojev normalnega dela in hitrejšega razvoja dviga-logradnje v IMP, prav tako pa tudi v Sloveniji. IMP se je po razgovorih z več znanimi firmami iz ZR Nemčije, Italije, Francije in Švice odločil za sodelovanje s firmo Haushahn iz Stuttgarta, ki je sprejela najboljše pogoje za kooperacijo z IMP. Dosežen je bil sporazum o izmenjavi, finančni pogoji, dogovorjeni roki za prve izmenjave. IMP je dobil soglasje G Z Slovenije in vloži! vlogo v Beogradu za soglasje kooperacije na zvezni zbornici Jugoslavije. Za registracijo kooperacije je bilo potrebno soglasje ostalih proizvajalcev v Jugoslaviji, ki pa ga David Pajič iz Beograda in Rade Končar iz Zagreba, nista dala. S tem sta one- 8,5 meseca, za poslovni del 11 mesecev. Pri tem je potrebno povedati, da vse urgence niso pomagale, saj so imele Slovenija ceste tedaj preveč dela (letališče Brnik), naš objekt pa je bil za njih eden manjših in so se bolj angažirali pri gradnji večjih. Plan TOZD Dvigalo je bil v lem 1978 postavljen tako, da je upošteval že proizvodnjo v novih prostorih najmanj v IV. kvartalu. Utesnjenost starih prostorov pa ni dovoljevala takšne realizacije plana, kot je bila predvidena za leto 1978. To se je ponovilo tudi v prvi polovici leta 1979, saj je proizvodnja stekla v novih prostorih šele maja 1979. Ob tem pa je potrebno povedati tudi to, da so v novih prostorih nastopili problemi in težave, na katere sploh nismo računali. Sprememba okolja je pri delavcih povzročila veliko težav, saj smo imeli 3 mesece pojav, da nam je bilo več kot 50 % ljudi vsak v bolniškem staležu. Dejansko smo v letu 1979 delali normalno le zadnje 4 mesece. Posledica tega pa je bil izpad planirane akumulacije v lem 1978 in 1979, saj v teh dveh mogoči la našo kooperacijo s Haushahnom. Naša povezava s Haushahnom je sicer ostala, saj je bi la zastopniška pogodba z njim registrirana. Ohladila pa se je pripravljenost Haushahna za kupovanje naših proizvodov, posebno pa še ob dejstvu, da se nismo mogli sporazumeti glede cen, saj smo bili predragi v povprečju okoli 40 %. V kolikor smo želeli ostati na jugoslovanskem trgu, smo morali kupovati drage sestavne dele pri Haushahnu in tako smo postali največji potrošnik deviz v IMP. Strokovno in kvalitetno smo se sicer afirmirali na slovenskem in jugoslovanskem trgu, saj so z našimi dvigali vsi naročniki zadovoljni. V tem času so se spremenili tudi naši predpisi tako, da ni več potrebnega soglasja proizvajalcev, s tem pa je nastopila možnost za ponovno vzpostavitev kooperacije s Haushahnom. Doseženo je bilo tudi že njegovo soglasje in to je ena izmed glavnih nalog, ki jo moramo speljati do konca leta 1980 in s tem ustvariti pogoje za normalno delovanje TOZD Dvigalo. Proizvodno sodelovanje z IMP — Panonija iz Murske Sobote je predvidevalo delitev, po kateri bi Panonija v glavnem prevzela izdelavo vseh strojno kovinskih proizvodov za osebna dvigala, TOZD Dvigalo pa bi prevzel inženiring s projektivo, izdelavo elektro-opreme ter montažo in servisiranje. Neizvedena kooperacija s Haushahnom pa je praktično onemogočila to sodelovanje, saj se TOZD Dvigalo zaradi prevelike odvisnosti od uvoza ni mogel niti smel toliko angažirati na trgu, kot bi se sicer lahko. Sodelovanje s Panonijo se je sicer začelo razvijati, vendar v mnogo manjšem obsegu od predvidenega. Panonija danes praktično izdeluje samo polavtomatska vrata, vse ostale dele pa zaradi majhnega števila posameznih tipov proizvaja TOZD Dvigalo sam ali pa še vedno uvaža. Posledici tega pa sta dve: Panonija ni praktično skoraj nič angažirana pri izdelavi dvigal in ni mogla opustiti dela proizvodnje kmetijske mehanizacije, kot je bilo predvideno ob integraciji k IMP, TOZD Dvigalo pa se ni mogel razvijati tako, kot je bilo predvideno s srednjeročnim planom 76—80. Namesto predvidenega poudarka montaži, projektiranju in servisiranju dvigal, je moral dati glavni poudarek proizvodnji, ki je izrazito individualna in s tem tudi draga, to pa je terjalo tudi dodatno nepredvideno investiranje v strojno opremo, kar je še povečalo razkorak od investicijskega elaborata, odnosno je imelo za posledico, da so bila tekoča obratna sredstva delno porabljena za investiranje. Prav tako pa je širina dejavnosti pogojevala mnogo večje zaloge od planiranih, kar vse vpliva na tekočo likvidnost. POSLOVANJE V LETU 1980 Obveznosti odplačevanja kreditov za novo investicijo pogojujejo višino letnega plana oziroma dohodka, čistega dohodka in akumulacije. Vsak negativni odstop od planiranih kazalcev pa takoj postavlja vprašanje pokrivanja obveznosti do investicije prav tako pa tudi tekočo likvidnost. Plan za leto 1980 je še v veliki meri postavljen v odvisnost od uvoza sestavnih delov za dvigala, prav tako pa tudi od uvoza specialnih dvigal. S planom smo predvideli za 18,000.000,00 din uvoza, na kar se veže ca. 65,000.000,00 din naše realizacije. Sposobnosti TOZD Dvigalo brez uvoza so mnogo manjše, zato je še tem bolj pomembno, da se v čim krajšem času otresemo odvisnosti od uvoza in osvojimo lastno proizvodnjo. Z dinamiko realizacije letnega plana je bilo predvideno, da mora TOZD Dvigalo v I. polletju realizirati 88,095.000,00 din, doseženo 78,335.000,00 din oziroma 89 % ali 50 % več kot v I. polovici leta 1979. V I. polletju leta 1979 smo imeli povprečno 237 zaposlenih v letu 1980, 256 oziroma 8 % več kot v letu 1980 oz. 10 % manj od planiranega števila v let 1980 (285 zaposlenih). Občuten vpliv na slabšo realizacijo polletnega plana ima v letošnjem letu izredno neugoden vpliv gradbene sezone, saj objekti sploh ne napredujejo v sklad s planiranimi termini. Kasnitve so skoraj povsod zelo velike. Prav tako pa tudi odvisnost od uvoza povzroča dodatne finančne in časovne probleme, saj smo v letošnjem I. polletju od predvidenih 8.000. 000.00 din uvoza realizirali samo 2,000.000,00 din, delno zaradi počasnega pridobivanja uvoznih dovoljenj, delno pa zaradi pomanjkanja deviznih pravic. Upamo, da nam bo uspelo v III. in IV. kvartalu realizirati predvideni uvoz in s tem delno nadoknadili izpad v I. polletju. Pomanjkanje deviznih sredstev, kakor tudi tekočih likvidnih sredstev nas sili, da skušamo pridobiti devizni kredit v višini 700.000 DM po obrestni stopnji 9,5% prek Haushahna za dobo 3 let. S tem bi pokrili v glavnem vse trenutne potrebe po uvozu, predvsem pa bi realizirali uvoz za objekt IN A Zagreb. Ta uvoz mora biti realiziran do konca meseca avgusta. Vpliv na dohodek v letu 1980 bo imela tudi pred kratkim sprejeta devalvacija dinarja. Ob nespremenjenih cenah, carinah, nakupu deviznih pravic v višini 35 %, to predstavlja v dosedaj sklenjenih pogodbah ca. 6.000. 000.00 din dodatnih stroškov za TOZD. Upamo, da se bodo nekateri pogoji spremenili cene vsaj za 15% glede na devizno vrednost, zmanjšan ažio za devizne pravice od 35 % na 25 %, kar pa bo vsekakor še vplivalo na dohodek v višini ca. 3,000.000,00 din. Ob analiziranju poslovanja TOZD v letu 1980 je potrebno poudariti tudi precej neenakomerno zasedenost kapacitet TOZD. Srečujemo se s pojavom, da smo bili v prvih štirih mesecih premalo zasedeni z delom ca. 60%, da'se v naslednjih petih mesecih pojavlja 110% zasedenosti, v zadnjih treh mesecih pa zopet premajhna. Pri tem je potrebno poudariti, da se pogodbe za konec leta še sklepajo, da pa obstoji velika bojazen za prve mesece leta 1981. Pridobivanje del se bo v prihodnje vsekakor še zaostrilo, tako da bo dejansko potrebno vlagati maksimalne napore s strani delavcev prodaje. Vsekakor pa bo potrebno precej narediti tudi v pogledu odtujenosti prodaje od problematike TOZD. (Nadaljevanje na 4. strani) Sanacijski program... (Nadaljevanje s 3. strani) RAZMERJE DVIGALO-EMOND-IMP Poglavitni problem v razmerjih med TOZD Dvigalo — DO EMOND in SOZD--IMF izhaja v glavnem iz sorazmerno kratke dobe, kar je .Dvigalo vključeno v 1MP. Prav tako pa tudi dejavnost DVIGALA ni iz dokaj standardnega programa IMP, kljub vsemu pa ta program kompletnost inštalacij dopolnjuje. Že ob integraciji k IMP je bilo jasno, da bo potrebno za to TOZD zgraditi nove prostore za proizvodnjo in tudi ostalo dejavnost TOZD. V elaboratu je bilo predvideno, da nam v letu 1978 zmanjka 6.054.000. 00 din, v letu 1980 pa 14.400.000. 00 din. Korekcija finančnih tokov je bila narejena skupaj med TOZD in IB v letu 1978 je upoštevala dejansko stanje v letih 1976 in 1977 ter predvidene rezultate v letih 1978, 79 in 1980. (Priloženi obe tabeli.) Nedorečenost okrog manjkajočih sredstev pa v mnogočem vpliva na odnose in razmerja med Dvigalom. EMOND in IMP. TOZD Dvigalo sredstva nujno potrebuje. EMOND smatra, da to ni izključno njegov problem. IMP pa, da naj to rešuje EMOND. Posledica takšnega stanja pa so tudi delno načeti odnosi v EMOND, prav tako pa tudi pritisk, ki ga delavci Dvigala neprestano čutimo nad seboj. Nedoseganje planiranih rezultatov v letu 1978 in 79 pa so še dodatni vpliv za dvom v sposobnost TOZD Dvigalo v pogledu pokrivanja obveznosti, ki jih imamo. Smatramo, da je TOZD Dvigalo z nekaterimi organizacijskimi spremembami, večjo angažiranostjo vseh delavcev TOZD, pomoči strokovnih služb DS DO EMOND in SOZD IMP sposoben delati več in bolje ter pokrivati v prihodnje vse obveznosti, ki jih ima. Pri tem pa je nujna tudi večja pomoč TOZD Inženiring pri pridobivanju novih del za TOZD Dvigalo. Smatramo, da bi TOZD Inženiring z večjim posluhom za dvigala naredil več za naš TOZD, saj je vse preveč objektov, kjer je IMP dobil kompletna inštalacijska dela, dvigal pa ne. Ravno tako pa je potrebno vključevati dvigala v kompleksne ponudbe pri pridobivanju del v inozemstvu, s čimer bi tudi lahko bistveno pripomogli k zmanjšanju negativne devizne bilance TOZD Dvigalo. Predlagamo, da TOZD Inženiring angažra enega delavca za prodajo dvigal na domačem in inozemskem področju. Odnosi med TOZD in DS EMOND pa bodo morali temeljiti na doslednejše izpeljani svobodni menjavi dela, saj bi dohodkovna soodvisnost v mnogočem spremenila, po mnenju TOZD, nezainteresiranost v DS. Ta problem je še posebno občuten na relaciji med TOZD in oddelkom prodaje dvigal. Zato predlagamo, da se prodaja vme na TOZD. UKREPI Položaj, v katerem se danes nahaja TOZD Dvigalo, terja učinkovito akcijo predvsem v dveh smereh a) realizacija letnega plana b) ukrepi za normalizacijo poslovanja v prihodnje. Realizacija letnega plana mora biti dosežena v višini najmanj 95 %, če hočemo, da se vsaj delno približamo planiranim rezultatom v letu 1980. Zaposlovanje novih delavcev ne sme naraščati v skladu s planom, ampak sme doseči največ 95% od plana, tj. 265 povprečno zaposlenih v letu 1980. OD smejo biti izplačani v višini 95 % od planiranih. Ob upoštevanju vpliva devalvacije na že sklenjene pogodbe moramo doseči minimalno 6,070.000,00 din akumulacije. Realizirati je potrebno najmanj za 200.000 DM izvoza k Haushahnu. Za realizacijo letnega plana je vsekakor potrebno izpolniti nekatere osnovne pogoje, da bi ga lahko uspešno realizirali. V primeru TOZD Dvigalo so ob upoštevanju naše specifičnosti ti pogoji naslednji: — zagotoviti potrebni uvoz repromateriala in polizdelkov — zagotoviti enakomerno zasedenost z naročili — standardizacija in tipizacija izdelkov — povečanje produktivnosti — hitrejše obračanje zalog — odgovornejše ravnanje z materialom — realizacija razvojnih nalog — sprememba sistema nagrajevanja — zagotovitev finančno računovodskih informacij — lastni proizvodnji osebnih dvigal v IMP-Dvigalo in Panonija, kakor tudi poslovno tehnični povezavi z Rade Končarjem in Davidom Pajičem. — Čimprej je potrebno realizirati kooperacijo s Haushah-nom, ki mora biti razširjena na specialna dvigala, o čemer je že dosežen sporazum s HaUshah-nom. Za realizacijo te naloge bo potrebna pomoč DO IZIP. Kooperacijo pa je jx>trebno izpeljati tudi z italijanskim partnerjem — GMW iz Milana, prek Ruppinija Trst za področje hidravličnih dvigal. Z obema kooperacijama bi imeli pokrito celotno področje dvigal. Nalogi je potrebno realizirati do konca leta 1980. DS TOZD postavi ustrezne zadolžitve. — Proizvodnjo v TOZD je potrebno zapolniti s standardno proizvodnjo, najmanj v višini 40 %, da se zmanjša vpliv individualne sezonske proizvodnje. To bo realizirano za strojno-kovin-sko področje s kooperacijama s Haushahnom in Ruppinijem, za elektro področje pa z novorazvito regulacijo asinhronskega motorja, ki ima večnamensko uporabnost. Predvidevamo, da bi lahko letno proizvedli 100 do 150 omenjenih regulacij (RAMO 1) po prodajni vrednosti 120.000,00 din. — Zmanjševanje investicijske izgradnje bo terjalo tudi delno preorientacijo montaže, ki pa jo nameravamo delno pokrivati s povečanjem generalnih obnovitev obstoječih dvigal; — Razširiti bo potrebno tudi sodelovanje s privatnim sektorjem, vendar samo s strokovno in kvalitetno usposobljenimi. Pri tem je obvezno upoštevati tudi dohodkovno povezovanje in smotrno delitev dela. Istočasne pa se bomo z vsemi silami boril proti izkoriščanju in zavajanji investitorjev z nelojalno konku renco in nekvalitetno opravljenim delom. Smatramo, da privatni sektor ne more in ne sme biti v priviligiranem položaju glede nabave rezervnih delov iz inozemstva, tako kot je to sedaj. Privatnik lahko uvozi za 40.000. 000.00 din brez soglasij, družbeni sektor pa ne. Posebnost v dvigalogradnji pa so tudi vsemogoči »fušarji«, ne manjka jih tudi v naši TOZD, ki se povezujejo med seboj, obstaja pa tudi sum na kazniva dejanja, s temi bo potrebno ostro poračunati in izkoristiti vse družbeno angažirane sile za izkoreninjenje teh pojavov. — Postavitev lakirnice in zaprtje odprtega dela proizvodne hale bo potrebno izvršiti v čim-krajšem možnem roku, seveda ob upoštevanju naših zmožnosti in investicijskih vlaganj v IMP. Predvidoma bi bilo za to potrebnih 15.000.000,00 din in 5.000. 000.00 din za opremo. Vsekakor pa bi nam do končanja investicije, posebno še lakirnice, omogočilo mnogo boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Zato je potrebno iskati možnosti za čimprejšnjo realizacijo te pomembne pridobitve za TOZD. — Izkušnje TOZD Dvigalo, pridobljene v petih letih v IMP, so vsekakor pozitivne in velikega pomena za prihodnji razvoj dvi-galogradnje. Za nadaljnji razvoj te dejavnosti je potrebno upoštevati dosedanji razvoj TOZD Dvigalo, posebno pomembno pa je, da se delno ustavi hitro naraščanje števila delavcev, potrebno pa je intenzivirati način proizvodnje in montaže novih dvigal. Potrebno bo narediti velik korak naprej v pogledu tehnologije, organizacije in kvalitete. TOZD Dvigalo se mora s svojo proizvodnjo približati nivoju renomi-ranih inozemskih firm. Nadalje so v sanacijski program zapisali posamezne konkretne naloge z roki in odgovornostjo posameznih delavcev. Obenem je delavski svet sprejel kot izhodišče tudi predlagane organizacijske in kadrovske spremembe znotraj temeljne organizacije, ki naj bi jih uresničili do konca letošnjega leta. Pripraviti pa bodo morali še plane finančnih tokov oz. predvidene finančne učinke sanacije. V Dvigalu se zavedajo, da bo splošno zmanjševanje investicijske potrošnje vplivalo tudi na njihovo zasedenost z deli. Težave računajo prebroditi s povečano kooperacijo, z generalnimi obnovami starejših dvigal in pa z investicijskimi deli v inozemstvu. Ustanovitev TOZD »Industrija plastične in kmetijske opreme« IRKO v Podpeči V začetku letošnjega junija so se v TOZD SK1P sestale družbenopolitične organizadje in oblikovale pobudo o organiziranju temeljne organizadje združenega dela v Podpeči. Viški občinski sindikalni svet pa je dal pobudo, taj se v obratu v Podpeči organizira sindikalna organizadja. Na osnovi tega je bil 27. junija letos v ibratu Podpeči sklican ustanovni zbor osnovne organizadje sindikata, kjer je bil sprejet sklep, da se organizira sindikalna organizadja, ki šteje ob ustanovitvi približno 55 članov. Sprejeta so bila pravila o delovanju osnovne organizacije sindikata, sprejet je bil program dela, izvoljena sta bila Izvršni odbor in nadzorni odbor sindikata. Tega zbora so se udeležili vsi zaposleni delava v lem obratu, predstavniki občinskega sindikalnega sveta Vič, predstavniki delovne organizacije IKO in drugi. Na zboru delavcev so obravnavali pobudo družbenopolitičnih organ izadj o organiziranju TOZD in po vsestranski obravnavi ugotovili naslednje: — da je delovni proces proizvodnje iz ar mi ran ega poli estra in kmetijske opreme zaokrožena celota, — da se rezultati skupnega dela delavcev v tej delovni celoti lahko samostojno izkazujejo kot vrednost na trgu in znotraj delovne organizadje, — da delava tega delovnega procesa lahko uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in so za to dani pogoji, da se ta del delovnega procesa organizka kot TOZD. Nato so bili sprejeti naslednji sklepi: — Del delovnega procesa v Podpeči se organizira kot temeljna organizacija združenega dela Industrija plastične in kmetijske opreme Podpeč (IPKO) v okviru delovne organizadje IKO, Ljubljana, ki je v sestavi SOZD IMP. — Temeljna organizadja združenega dela IPKO Podpeč bo opravljala tele dejavnosti: druga predelava plastičnih mas, proizvodnja artiklov iz plastičnih mas — armiranih poliestrov z litjem, stiskanjem in iztiskanjem vseh vrst prešancev, raznih posod, omaric za elektroindustrijo in gradbeništvo ter drugii proizvodov; proizvodnja kovinskih, stavbnih in drugii kon-strukaj iz jeklen ih cevi — opreme za živinorejske farme in kon-strukdja kmetijske mehanizacije za kmetijstvo in drugii kovinskih izdelkov za gradbeništvo in druge namene. Na pobudo družbenopolitičnih organ izadj je izvršni odbor delavskega sveta DO IKO tudi formiral komisijo z nalogo, da pripravi ustrezno dokumentadjo do formiranja TOZD. Bolj obširno o nadaljnji organi-zaaji novoustanovljenega tozda bomo poročali po referendumu. V pogovoru so sodelovali Lovro Rogelj, oec., Rudi Buko-vac, pravnik, Marko Drobež, pravnik. MARIJA PRIMC mmrnmmmmmmmmmrnmmmm Proizvodnja kmetijske opreme in izdelkoviz plastičnih mas e TOZD ITAK TEMELJNI KAMEN ZA NOVO TOVARNO TOZD ITAK namerava graditi novo tovarno termičnih to daje garancijo za vračanje 1982 povečal od letošnjih 130 nJ° spiralnih izmenjevalcev aparatov in konstrukcij. Temeljni kamen zanjo In spominsko združenih sredstev v predpi- milijonov din na 200 milijo- toplote, od letošnjih 1200 na ploščo so postavili 18. julija letos. Svečanosti so se udeležili sanih in dogovorjenih rokih. {nov. Povečati planirajo p0 ' 1800 kosov, poleg delavcev temeljne organizacije, predstavnikov ljubljen- Z gradnjo objekta namera- končani investiciji proizvod- MARIJA PRIMC s kih delovnih organizacij, sestavljene organizacije, direktor vai° začeti v letošnjem sep-Metalla Stanko Krumpak še podpredsednik Krajevne skup- tembru in končati konec prinesti Šentvid ter predstavniki projektantskih in gradbenih h°dnjega leta. organizacij. Predvidena investicijska vrednost je približno 190 mi- Novogradnja bo imela pri- čimi instalacijami, kot so lijonov dinarjev s tem, da po- bližno 3200 kv. m delovnih transformatorska postaja, lovico te vsote zagotavlja površin. V prvi fazi bodo gra- priključek na toplarniško banka, druga polovica pa so dili dvoladijsko halo v izmeri mrežo, s prezračevanjem in lastna združena sredstva. 15 x 80m sistema Velo. To bo centralnim razvodom kom- Po končani izgradnji 1. faze Gradisova hala montažne primiranega zraka. Tehnolo- se bo skupni prihodek v letu Delavci TOZD ITAK in gostje na svečani postavitvi temeljnega kamna. Govornika na svečanosti ob postavitvi temeljnega kamna za novo Itakovo tovarno sta bila predsednik delavskega sveta TOZD Itak Janez Rotar in direktor Anton Pančur. Pevski zbor IMP pa je zapel nekaj pesmi. , izvedbe po sistemu Gradis comm. A. Velo.-Poleg hale bo zgrajen aneks, in sicer v prvi fazi kompletna klet, v kateri bodo garderobe, sanitarije, zaklonišče in jedilnica, v pritličju pa proizvodno-tehnični prostor. Obe proizvodni ladji bosta opremljeni z mostnima žerjavoma nosilnosti 15 in 20 ton. Instalacijsko bo hala opremljena z odgovarjajo- Za to investicijo so združili finančna sredstva temeljne organizacije TOZD OV, Montaža Maribor, Montaža Koper, Zastopstva, Projektivni biro, Skip in TOZD Trata; organizacije iz SR Srbije: (Metal servis Beograd, Tehnopromet Beograd, Projektmontaža Beograd in 14. december Beograd) medtem, ko iz slovenskega prostora ni nikogar. ško je hala projektirana za linijski princip poteka delovnega procesa. Hali bosta izvedeni z maksimalno možno protihrupno in toplotno zaščito. Toplozračno ogrevanje in centralni razvod odsesavanja škodljivih plinov bosta omogočila primerne delovne pogoje za program, ki ga bodo preselili iz starih, delovno in tehnološko neprimernih prostorov. Ureditev okolice objekta bo pogojevala tudi rekreacijske dejavnosti delavcev izven delovnega časa. Prav tako bo zagotovljeno tudi zadostno število parkirišč za zaposlene tudi po drugi fazi izgradnje. Delavci v TOZD ITAK se zavedajo, da s to investicijo sprejemajo veliko breme in odgovornost s tem, da preskrbijo potrebna finančna sredstva, da bo organizacija proizvodnje izpeljana kosovno in tehnološko, kot je predvideno v elaboratu, ker le Spominsko ploščo je v temeljni kamen vzidal Janez Hribar ItilPSESI e TOZD BLISK Livarji delajo v neustreznih pogojih Tradicija ulivanja barvnih kovin v Blisku sega v prva leta po drugi svetovni vojni, ko je bila za potrebe murskosoboške industrije ustanovljena livarna, ki je skoraj v celoti ostala nespremenjena do današnjih dni. Po preselitvi Bliskove montaže v nove prostore je livarjem oz. obdelovalcem ostalo nekoliko več prostora. V letošnjem septembru načrtujejo dokončno preselitev obdelovalnice v »novi Blisk«, kjer bo mnogo lažje delala. Pripravljajo se za investicijo, s katero naj bi dolgoročno rešili prostorske probleme njihove livarne. Trenutno ostaja vprašanje investicije odprto, ker temeljna organizacija odplačuje anuitete še za prejšnjo investicijo. Tehnološki elaborat in projekti so za novo livarno že pripravljeni, prav tako je urejena celotna infrastruktura na Bliskovi lokaciji v soboški industrijski coni. TRI VRSTE KOVIN Bojan Skalar, vodja proizvodnje, je pripovedoval: »Ulivamo tri vrste barvnih kovin: medenino, silomin (AlSi) in baker. Vse ulivamo v kokilah. Naši glavni kupci so: Panonija (deli za kmetijsko mehanizacijo), TEN (deli za ločilnike), Montaža Maribor (deli za strešne ventilatorje), Tovarna stikalnih naprav in še nekateri drugi. Začenjamo sodelovati tudi sTrato. Odlitke obdelamo, tako da jih naši kupci kot polproizvode vgrajujejo v svoje izdelke. Razvili smo lasten proizvod — oljno garnituro, katere prodajo in proizvodnjo nam je naftna kriza skoraj v celoti ustavila. Največje težave imamo z nakupom surovin. Naša letna proizvodnja znaša 200 ton. Na prvem mestu so izdelki iz medenine, nato sledi silomin in nazadnje baker. Surovine kupujemo, kjer se pač dobijo. To pa pomeni vsakokrat različno kvaliteto. Naslednji problem so prostori. Naša livarna je majhna in sorazmerno stara. Težave imamo tudi s kvalificiranimi delavci, ker ni ustrezne šole.« »Najbolj pereč problem je livarna sama. Vedno znova se zastavlja vprašanje tehnologije. Livarji delajo v izredno težkih pogojih, kar vpliva na njihovo zdravje. Trenutno imamo težave s prevozi na delo, ker se nekaj naših delavcev vozi z Murinimi avtobusi, delavci v Muri pa imajo koolektivni dopust,« je povedal Jakob Vidovič, skupino-vodja v livarni. O problemih obdelovalnice je pripovedoval delovodja v proizvodnji Evgen Škinjar: »Prostorska stiska je velika. Za sedanje prostore imamo prevelik strojni park, za potrebe proizvodnje pa je premajhen. Zavedati se je treba, da smo »preko noči« prešli od obrtniškega načina dela na industrijsko proizvodnjo. Čutimo potrebe po kvalificiranih delavcih, še bolj pa se bo to vprašanje zaostrilo, ker bomo morali obdelovati vedno zahtevnejše odlitke. Posebno vprašanje je orodjarna. Ta nam posebno manjka, v zadnjem času se je tudi tu premaknilo. Podobno je tudi s pripravo dela. Smo premajhni, da bi lahko imeli močne službe. Nekatere smo v zadnjem letu le pridobili. Dobro bi bilo, če bi priučenim delavcem omogočili dopolnilno izobraževanje za pridobitev ustrezne kvalifikacije.« Janez Matis, kvalificirani strugar, se je prišel učit L Ulivanje v Bliskovi livarni 1962 v isto delavnico, kjer dela še danes. V obdelovalnici je delal na vseh strojih, od 1. 1969 pa dela vseskozi na stružnici. »Stružnica mi najbolj odgovarja.« Pri nastajanju oljne garniture je sodeloval od samih začetkov do končnega oblikovanja njihovega novega izdelka. »Sodeloval sem pri izdelavi prvih vzorcev. Zanimalo me je nekaj novega, nekaj, kar doslej še nismo delali. Izdelek, ki je nastal, ustreza evropski kvaliteti, nadomestil je uvoz. Zagodla nam jo je naftna kriza, ki je nismo pričakovali tako iznenada. Pogrešam razvojni oddelek in prototipno delavnico. Moti me, da ni razvoja, znanja imamo dovolj, da bi lahko hitro napredovali.« Iz njegove skupine iz 1. 1962 sta ostala le še dva zapo- slena v tej delavnici, vsi ostali so odšli. In kaj je zadržalo njega, da je ostal? »Imel sem veliko možnosti, da bi odšel. Delo vzdrževalcev, kamor so odhajali drugi, je mnogo bolje nagrajevano, samo človek se ničesar več ne nauči. Sem precej navezan na ta kolektiv, kamor pa prideš, si začetnik.« Posebno vprašanje so brez dvoma osebni dohodki. Blisk je med temeljnimi organizaci- jami v 1MP na zadnjem mestu, na drugi strani je bil med kršitelji občinske resolucije v Murski Soboti. Težave so tudi v livarni. Specializiran livar z relativnim razmerjem 1,53 opravlja ista dela in naloge v enakih pogojih kot kvalificiran livar, ki je ovrednoten z RR 1,90. Na žalost pa ni ustrezne šole, kjer bi bodoči livarji lahko pridobili kvalifikacijo. V livarni in obdelovalnici je zaposlenih 63 delavcev, pet jih dela v skladišču, osem pa je režijcev. Investicija, ki naj bi dolgoročno rešila vpraša- ( 'N Iz »Elaborata o pripojitvi ETP Blisk, Murska Sobota k IMP« (IMP Glasnik, posebna številka, junij 1975) objavljamo za osvežitev spomina samo dva odstavka, ki govorita o Bliskovi livarni. Na tehnološkem področju v proizvodni dejavnosti pripojitev omogoča: — realizacijo širšega proizvodnega programa armatur iz barvnih kovin ter gradnjo dovolj velikih proizvodnih kapacitet za gospodarno proizvodnjo; — koriščenje poznavanja tržišča inštalaterske dejavnosti in deficitarnih materialov za usmerjanje proizvodnje ter pripravo potrebnih elaboratov za samo gradnjo; — izboljšanje izkoriščenosti strojno obdelovalnih zmogljivosti — sodelovanje in delitev dela z ostalimi TOZD IMP pri obstoječi proizvodnji ter pri osvajanju novih proizvodov; — uporaba izkušenj podjetja IMP pri modernizaciji metalurško proizvodnih obratov ter strokovna pomoč pri uvajanju novih proizvodnih postopkov. Potrebne investicije v osnovne naložbe bi bile naslednje: 1. Zemljišče v industrijski coni, ki naj bi zadoščalo za postavitev najnujnejših skladiščnih prostorov in delavnic, da bi bilo mogoče vso montažno dejavnost preseliti iz obstoječih obratov. Na zemljišču pa mora biti toliko rezerve, da bo pozneje na njem možno urediti tudi nove proizvodne prostore livarne. Po oceni bi moralo. imeti zemljišče velikost 20.000 m2. x_________________________y jev,« je pripovedoval tehnični direktor tozd Blisk inž. Ludvik Temlin. Proizvodna programa Bli-skove livarne in tozd LBK v DO Livar se ne prekrivata, doslej je prišlo do sodelovanja le enkrat, ko so prekmurski livarji izpolnili naročilo livarjev iz Ljubljane. Vprašanje naše livarne v Murski Soboti bo treba na vsak način reševati, kajti njihovi sedanji prostori so predvideni za rušenje. Ne moremo tudi mimo dejstva, da se s skoraj enakimi problemi srečujejo tudi delavci v tozd Livarna barvnih kovin ha Ga-ljevici v Ljubljani. Nesporno pa je dejstvo, da tudi še danes veljajo določila elaborata o priključitvi Bliska k IMP 1. 1975, ki opredeljujejo »usodo« Livarne barvnih kovin in so jih sprejeli vsi delavci takratne delovne organizacije IMP. TONE ŠTRUS nje Bliskove livarne barvnih kovin je trenutno ovrednotena s 140 milijoni dinarjev in pomeni uvedbo sodobne tehnologije in bistveno izboljšanje delovnih pogojev in seveda povečanje proizvodnje na 500 ton odlitkov letno. Z dodatnimi stroji bi bila njena končna zmogljivost 900 ton, kar predvidevajo okrog leta 2000. »V novi livarni predvidevamo tri linije: za medenino (dve induktivni peči), za silo-min (dve okrogli peči) in za baker (1 plinska peč). Začetek gradnje je bil predviden za letošnje leto, a se bo nekoliko odmaknil, ker temeljna organizacija nima dovolj sredstev. V prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtujemo proizvodnjo izdelkov, ki bodo nadomeščali uvožene in pa določene maloserijske proizvode. Za tehnološki elaborat in projekte smo že plačali okrog 4 milijone dinar- Ohrff-l.-H • NAŠA GRADBIŠČA TOPLOTNA OSKRBA MARIBOR V Mariboru je v nekaj letih prvi fazi bodo montirali enega zraslo novo naselje Maribor vročevodnega in oba parna. — jug. Nekatere zgradbe so Od toplarne do porabnikov doslej ogrevali z improvizira- morajo naši monterji priložiti nimi kotlovnicami, ki so jih približno 2400 m cevovodov, delavci IMP zgradili kar na premera 50cm. Dodatno delo prostem. Sedaj gradijo to- bo še gradnja deponije ma-plarno, ki bo ogrevala celotno zuta zmogljivosti 2 x 2.000 naselje. Vsa montažna dela kubičnih metrov, na tem objektu je prevzela naša delovna organizacija PM1. Delo so si razdelili tako- ™DNO KRATEK ROK le: TOZD IB: pripravi ce- »Pogodba je bila podpisana lotno projektno dokumenta- 17. septembra 1979, 1. sep-cijo; TOZD Montaža: mon- tembra letos je planiran po-taža strojnega dela in dela skusni zagon. Torej je za pro-opreme; TOZD Elcktroko- jekte, dostavo materiala in vinar: napeljava elektrike, montažo na voljo manj kot kemična priprava vode in ce- eno leto. Uspeli smo dobiti lotne izolacije. Kot podizva- vso domačo opremo, težave jalci, oz. dobavitelji opreme so edino z opremo iz uvoza so še: Tovarna parnih kotlov (gorilci, nekatere črpalke in (TPK) Zagreb, ki bo dobav ila. zaporne lopute). Lahko in montirala kotle: ATM Za- rečem, da je poseben uspeh, greb. ki že skrbi za meritve za 1 da smo uspeli dobiti domačo regulacijo, Energoinvest Sa- opremo v tako kratkem času rajevo bo preskrbel toplotne saj so nekateri proizvajalci menjalnike, Jugoturbina iz rdobavni rok dveh let skrajšali Karlovca črpalke, iz Uroševca ’ na tri mesece. Naši monterji pa so specialno varjeni cevo- so prišli na gradbišče 22. vodi. Vrednost pogodbe, ki so aprila letos. Poleg strojno jo podpisali v PM1 znaša energetskega dela, bomo vse 104.677.669,00 dinarjev, instalacije vgradili še v Gradbena dela bodo opravili aneks,« je pripovedoval Hu-delavci Gradisa TOZD GE bert Žnider, vodja montaže Maribor, investicijski inženi- Mirko Pranje je zadolžen za ring opravlja Projekt Mari- zunanje razvode: bor. Zmogljivost toplarne bo po dokončanju tretje faze »Zaradi zaostajanja grad- 900 ca l/h. Za tolikšno zmog- benih del, montaže ni pote-1 j iv ost je predvidenih pet kot- kala kontinuirano. Gradbinci lov (3 v roča voda, 2 para), v se srečujejo s številnimi pro- blemi, ker ni podzemnega katastra. Naslednji problem pa zadeva naše monterje. Tisti iz oddaljenejših krajev težko vzdržijo v Mariboru, ker tu ni terenskega dodatka, niti dodatka za ločeno življenje, oni pa delajo na terenu. Postavlja se vprašanje, kaj je terensko delo: ali upoštevati oddaljenost od delavčevega bivališča ali od sedeža organizacije.« Na gradbišču dela s svojo skupino tudi vodilni monter Franc Štumberger, ki že deset let dela samo na kotlarnah. »Gradbišče je dobro urejeno. Imamo dovolj kontejnerjev za garderobe in pisarniške potrebe ter barake za priročna skladišča materiala. Poseben problem je pomanjkanje materiala, ko ne moremo dokončati del in improviziramo. K istemu delu se večkrat vračamo. Ne gre skupaj, ker ni osnove. Če bi bilo vse pripravljeno, bi porabili 20 do 30 G manj ur. Plansko bomo morali začeti delati tudi na montaži. Lahko rečem, da je priprava dela dosti boljša, kot je bila včasih. Pritrdilni in obešalni material izdelajo v delavnici. Res pa je, da je delo na gradbišču v Mariboru lažje, kot kje daleč. Če nekaj potrebuješ, lahko iz delavnice hitro dobiš.« — Kaj pa osebni dohodki? Toplotna oskrba Maribor »Delavci so v glavnem nezadovoljni. Z osebnimi dohodki smo sicer pri vrhu, vendar ima naš monter 6.500 din osnove in pri današnjih cenah...?,« je zaključil Štumberger. neti voda. Problem je skladiščenje. Na prostem moramo materiale neprestano pokrivati s polivinilom.« Trenutno nadur še ne delajo, računajo, da jih bodo mo- Zunanji razvod toplovoda Pogovarjali smo se tudi o I normativih in težavah, ki spremljajo njihovo uvedbo. Med izgradnjo objekta prejemajo delavci akontacijo, po izmerah sledi končni obračun norme. Tako velikih objektov je bilo malo in zanje ni bilo posebnih normativov. Vodilni monter izolacij Anton Dobnik je bil ob mojem obisku na gradbišču šele dvajset dni — dovolj, da je spoznal težave, ki spremljajo delo na tem objektu. »Prvič delam z lepenko, ki se ne da tako lepo oblikovati kot pločevina. Delo je izredno naporno, ker delamo s stekleno volno, ki v vročih dneh povzroča številne nevšečnosti. Zato tudi delamo od petih do trinajstih. Delamo v kinetah, kjer je izredno malo prostora. Če dežuje, je v ki- rali. Glede osebnih dohodkov je vodilni monter menil, da niso najboljši. V osnovi sta monter in izolator izenačena. Ivan Vindiš, operativni vodja, je na gradbišču »TOM« zadolžen za vsa dela, ki jih je prevzel Elektrokovinar. »Težave imamo z uvozno opremo in skladiščnimi prostori, ki jih ni. Drobne materiale shranjujemo v zaklonišču, ostalo pa na dvorišču, pokrito s polivinilom. Po sporazumu med temeljnimi organizacijami naj bi vsa skladišča preskrbel TOZD IB. Toda kamorkoli bi opremo postavili, bi bila v napoto. Če gradbinci ne bi kasnili, bi opremo lahko postavili v objekt. Gradbišče je vzorno urejeno. Že od začetka imamo tu svoj kontejner, da se monterji lahko preoblečejo. Sodelovanje je dobro, delamo po spo- Naša monterja pri delu Dovolj »poslovnih« prostorov — je tudi eden od znakov urejenosti gradbišča Iz naselij se bodo po zgraditvi toplarne umaknile začasne kotlovnice. Kotel bo kmalu na svojem mestu Strokovna ekipa, ki vodi dela na gradbišču »TOM«: Inž. Jože Lubej je odgovoren za celoten obseg del Hubert Žnidar, vodja montaže za strojno energetski del Bogdan Sagaj, vodja montaže za strojno energetski del Mirko Pranje, odgovarja za razvode Ivan Vindiš, odgovoren za vsa dela TOZD EKO Vodilni monterji: Franc Štumberger, Mirko Frešec, Alojz Rogač, Konrad Štumberger, Slavko Ramfl in Anton Dobnik. Vsi, razen Lubeja, so stalno na gradbišču. * razumu, po katerem delimo nadoknaditi z zelo zelo hitrim tudi stroške gradbišča.« tempom dela,« je dejal dipl. »Z delavci, ki so tu smo inž. Karl Fiirst, predstavnik zelo zadovoljni. Znajo delati, investitorja, odgovoren za so disciplinirani, gradbišče je nadzor, urejeno. Huje je to, ker ni Na gradbišču je bil tudi opreme, kar povzroča težave, »varnostnik« inž. Jože Gradnja zamuja dva meseca. Puhan: »Posebnih problemov Nekaj zamude je zaradi do- na gradbišču ni bilo, delavci kumentacije, nekaj so jo pov- uporabljajo zaščitna sred -zročili gradbinci, nekaj1 pa stva.« tudi IMP. Zamudo bo treba T. ŠTRUS SKRB ZA INVALIDE V TOZD Dvigalo rešujejo problematiko zaposlovanja invalidov na osnovi pravilnika o delovnih razmerjih. Le ta daje prednost invalidom predvsem na takih delovnih nalogah, kjer lahko delajo invalidni delavci. Od 253 zaposlenih sta v tem TOZD 2 invalida, od katerih. eden opravlja delo telefonista, drugi pa tehničnega risarja. Oba invalidna delavca sta prišla v TOZD od drugod, saj ta temeljna organizacija, ki je še zelo mlada, nima nobenega invalida, katerega invalidnost bi izhajala iz dela v tem TOZD. Delavec invalid, ki opravlja delo telefonista približno l leto, je opravil tečaj za telefonista. Prav tako opravlja tečaj drugi delavec invalid in sicer za tehničnega risarja. Problem v TOZD so alkoholiki, ki so in niso invalidi. Ker je dejavnost montaže in servisiranja dvigal zahtevno delo (delo na višini), se po predpisih zahtevajo za delavce. ki opravljajo montažna dela, periodični zdravniški pregledi ter se za take delavce priporoča razporeditev v delavnico. Ker je takih primerov v edno v eč. bo lahko čez nekaj let nastalo vprašanje: »Kam s takimi delavci?«, saj bo v delavnici zmanjkalo del in nalog /a take delavce. Za delavce, ki so postali invalidi zaradi poškodb pri delu, ne bi smelo biti problemov pri zaposlovanju, medtem ko naj bi se problem invalidov alkoholikov, ki presega možnosti za zaposlovanje v okviru TOZD, reševal v okviru širše družbene akcije. Eden od invalidov je šti- riindvajsetletni Ljubljančan (določb na ta način, da delav-Boris Kemperle, ki je invalid ca, ki ne more več opravljati od rojstva s priznano 80 od- svojega dela in je v bolniškem stotno invalidnostjo 1. kate- staležu, njegov splošni zdrav-gorije. Pri IMP je približno 1 nik priporoči za uvedbo polete in opravlja delo tehnič- stopka za priznanje invalidnega risarja. Sedaj dela tečaj nosti pri Skupnosti invalidsko za tehničnega risarja strojne pokojninskega zavarovanja, smeri. To delo ga zelo veseli Temeljna organizacija zdru-in pravi, da bi se tudi, če bi bil ženega dela je seznanjena s zdrav, odločil zanj. Glede problemom delavca in je z dela je v IMP bolj zadovoljen njim vred zainteresirana, da kot je bil v prejšnji organiza- uredi problem invalidnosti. V ciji združenega dela, saj meni, primeru, ko teče postopek za da so tu boljši pogoji za na- priznanje invalidnosti, se predovanje, boljša perspek- TOZD poveže s socialno deliva za delo in so tudi bolj lavko pri Skupnosti invalid- vidni rezultati dela. Meni, da bi se, če bi bil sko pokojninskega zavarovanja. Po potrebi Skupnosti in- zdrav, več ukvarjal s športom, validsko pokojninskega zava-Včasih je precej smučal. Ker rovanja zahteva od TOZD, pa se mu je zdrav je poslabšalo da ji da opis del in nalog za de-in ker se je poročil, je smuča- lavca, ki je v postopku za nje opustil. Tudi namizni priznanje invalidnosti. Skup-tenis, ki ga je igral, je opustil, nost invalidsko pokojnin-Veliko pa šahira. V' prihodnje skega zavarovanja se s TOZD se namerava v prostem času tudi dogovori, da delavca raz-posvetiti lokostrelstvu. V na- poredi na drugo ustrezno šti-črtu ima tudi vpisati se na riurno ali osemurno delo. To srednjo tehnično šolo, urediti se včasih hitro reši, včasih pa družino, stanovanje in doseči je za to potreben daljši posto-stopnjo normalnega družbe- pek. Ko se TOZD, Skupnost nega standarda. invalidsko pokojninskega za- pravi, da se glede invalid- varovanja in delavec dogovo-nosti nikoli ni čutil zakom- rijo za ustrezno delo, ki naj bi pleksanega in so ga tudi drugi ga delavec oprav ljal po razpo-sprejeli kot zdravega sodelav- reditvi glede na svoje zdrav-ca. stvene zmogljivosti, dobi od- Za naprej si želi, da bo vse ločbo o razporeditvi na drugo tako, kot je potrebno, da delo in naloge in se s tem že v bodo odnosi urejeni. Potrudil postopku rešuje njegov se bo, da bo čim več doprine- osebni dohodek. Če je delav-sel za temeljno organizacijo v čev osebni dohodek na novem okviru svojih zmožnosti. V TOZD Elektrokovinar Ptuj rešujejo problematiko zaposlovanja invalidov na osnovi določb pravilnika o delov, razmerjih in zakonskih kot invalid ni prikrajšan pri osebnem dohodku. Od 347 zaposlenih je v TOZD 13 invalidnih delavcev, od katerih jih je 9 z odločbo o stopnji invalidnosti. Pri 7 invalidih z odločbo je invalidnost nastala v omenjenem TOZD, enega invalida je TOZD sprejel na delo, ker je bil nezaposlen in je bil na rehabilitaciji, eden pa je bil na priučitvi in ga je TOZD po končani rehabilitaciji zaposlil po dogovoru s skupnostjo invalidsko pokojninskega zavarovanja. Od 4 invalidnih delavcev brez odločbe je eden invalid od rojstva, 2 sta poklicna invalida, ki sta bila že pred več leti premeščena na ustrezno delo, eden pa se je zaposlil v tem TOZD na ustrezno delo. Pri reševanju te problematike se TOZD srečuje z nekaterimi težavami, predvsem kar zadeva pogoje dela (terensko delo, prekomerni ropot). Težave so tudi zato, ker TOZD nima ustreznega proizvodnega programa, po katerem bi lahko razporejal invalidne delavce, katerih število se povečuje. Da bi v prihodnje lahko uspešneje reševali problematiko na omenjenem področju, pripravlja TOZD delavnico za strojno montažo. Za elek-tro in kleparski obrat že ima tako delavnico, kjer naj bi delali predvsem starejši bolehni delavci. Eden od invalidov je Janez Kramberger, ki ima odločbo o stopnji invalidnosti. Njegova invalidnost je nastopila zaradi obolelosti jeter in astme. Le ta je od leta 1977 opravljal delo avtoličarja. Na delo pomožnega skladiščnika je bil razporejen lani in dela poln delovni čas. Z delom je zadovoljen, saj drugega primernejšega dela glede na njegovo bolezen zaenkrat ni v TOZD. Delo je sicer fizično težje od prejšnjega, ki je bilo škodljivo za zdravje (izpušni plini). Kar zadeva osebni dohodek, mu razliko sicer pokriva skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja, vendar bi bil osebni dohodek na prejšnjih delih in nalogah večji od sedanjega. M. PRIMC BO STANOVANJSKA ZADRUGA USPEŠNEJE REŠEVALA STANOVANJSKE PROBLEME? delovnem mestu manjši od prejšnjega, mu razliko pokrije Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja. Če pa je njegovo mesto ocenjeno višje kot prejšnje, dobi višji osebni dohodek, kot ga je imel na prejšnjih delih in tako SOKOVI FlaVopJUd OKUS POMARANČE IB SOKOVI »2 UTRA OKUS MALINE |hp|iHSM9.Hl V TOZD TRATA, ki je kadrovsko zelo mlad kolektiv, večina delavcev nima rešenega stanovanjskega problema. Ker ima TOZD le malo finančnih sredstev na razpolago za reševanje te pereče problematike in ker stanovanj ni mogoče kupiti, saj jih ni v prodaji, usmerjajo delavce v to, da bi razmišljali o lastnem varčevanju tako, da bi potem skupaj s krediti TOZD in z bančnimi lažje reševali stanovanjske probleme. TOZD ima velik del delavcev iz drugih republik, ki potrebujejo samska stanovanja. Za reševanje teh problemov združuje sredstva v okviru šišenskih samskih domov, ki so v izgradnji. Do tedaj, ko bodo ti domovi zgrajeni pa je TOZD pogodbeno najel samske sohe v zasebnem sektorju in tako skupaj z domovi IMP rešuje stanovanjsko problematiko za samske delavce. S stanovanjsko problematiko se TOZD spopada na osnovi pravilnika. Komisija za delovna razmerja opravi točkovanje za prosilce in da predlog v razpravo družbenopolitičnim organizacijam v TOZD. Na osnovi njihovih pripomb komisija potem usklajuje dane pripombe ter da predlog za delitev kreditov na oglasno desko. Tako je delavcem omogočeno, da dajo svoje pripombe na predloge komisije za delovna razmerja. V 14 dneh, v kolikor ni pripomb, postane predlog komisije veljaven ter se prosilcem izdajo odločbe o koriščenju kreditov. Večina delavcev, ki nima še rešenega stanovanjskega problema, namensko varčuje. Temeljna organizacija združenega dela jim Je odobrila kredit in tega tudi namensko vezala pri Stanovanjski banki Ljubljana. Letos je bilo namenjeno za nakup oziroma za posojilo pri nakupu stanovanj, kot tudi za individualne gradnje 1,730.000 din, tako, da je TOZD v letošnjem letu zadovoljivo rešila 70 odstotkov prošenj. Da bi rešili stanovanjski problem samskih delavcev, je delavski svet TOZD razpravljal o pobudi za združevanje sredstev v okviru SOZD za izgradnjo sam-skii domov ter je bil sprejet sklep o združevanju sredstev za 20 samskih postelj v okviru domov IMP. V prihodnje namerava TOZD za daljše obdobje reševati stanovanjske probleme na ravni DO IKO. Zato je bila v okviru DO ustanovljena stanovanjska zadruga, ki se že ukvarja z iskanjem lokacije za izgradnjo stanovanjskih hiš ali stanovanj. Zadruga je šele v začetni fazi, a že opravlja razgovore z občinskimi skupščinami o pridobitvi najboljših in najugodnejših lokacij. M. PRIMC SADOVI STABILIZACIJE OBRAZ IZ KOLEKTIVA MIRKO TOPLAK Prvi stabilizacijski program v TOZD Klima proizvodnja je delavski svet sprejel v lanskem septembru. V njem je zajeto odpravljanje vseh ugotovljenih slabosti, določeni so roki in izvajalci posameznih nalog. Kljub vsem prizadevanjem so v tozdu uspeli uresničiti le nekaj od predvidenih nalog, kar ni zadostovalo, da bi se stanje izboljšalo. Zato je delavski svet v letošnjem marcu sprejel sanacijski program, ki je bil izdelan zaradi slabih poslovnih rezultatov v prvem trimesečju letošnjega leta. Poslovni rezultat za navedeno obdobje je izkazoval celo izgubo. Zaradi nedoslednega opravljanja poslovnih funkcij v posameznih službah, ki služijo neposredni proizvodnji, so bili izdelani organizacijski predpisi za te organizacijske enote. Le tako naj bi se izboljšala priprava dela. Z organizacijskimi predpisi v TOZD niso uspeli rešiti glavnih problemov proizvodnje, temveč so le privedli nekatere delavce do boljšega poslovnega obnašanja. Ta program obsega naslednje: področje cen, izboljšanje izkoriščenosti delovnega časa, zaostritev izdelovalnih časov, zmanjšanje režije, zmanjšanje poslovnih stroškov in izboljšanje organizacije dela. Sedaj, ko smo pregledali delo preteklih 6 mesecev in ugotovili uspešnost poslovanja, rezultati pokažejo dokaj uspešno poslovanje in sicer se je celotni prihodek v primerjavi s planiranim povečal za 12%, dohodek za 23 % in čisti dohodek za 17%. Ne glede na te pokazatelje lahko ugotovimo, da bi bili rezultati lahko boljši, če bi vsak delavec na svojem delovnem področju dosledneje uresničil naloge, ki izhajajo iz sprejetega sanacijskega programa. Dejstvo pa je, da odnos do dela še vedno ni tak, kot bi želeli. Razpoložljiv delovni čas ni povsem racionalno izkoriščen. Zato bo v prihodnje potrebno izboljšati odnos do dela, da bodo lahko doseženi boljši skupni rezultati. x Problem, ki tare TOZD in ga doslej niso mogli rešiti ter je nastal zaradi stalnih reorganizacij tozdov, je vprašanje števila režijskih delavcev. O Glede na predvideno ponovno reorganizacijo, se bo ta problem še povečal. V TOZD Projektivni biro je bila pred nekaj leti imenovana komisija, ki je pripravila stabilizacijski program. Le ta je bil sprejet potem na seji delavskega sveta. Program je bil razdeljen na dva dela. En del je obravnaval splošne stvari, ki ne zadevajo le Projektivnega biroja temveč vso projektivno dejavnost. Drugi del programa pa vsebuje interne ukrepe v Projektivnem biroju. V prvem delu se je TOZD obvezal, da bo projektiral samo domačo opremo in to povsod razen v primerih, kjer ni mogoče doseči funkcije z domačo opremo. Če je projektirana oprema iz uvoza, jo mora potrditi naročnik oziroma investitor. TOZD se je zavzel tudi za to, da je treba stremeti za čim cenejšimi in enostavnejšimi tehničnimi rešitvami, ki še zagotavljajo potrebno funkcijo projekta. Dan je bil predlog o možnosti zmanjšanja investicij za ogrevalne naprave. Ta predlog je bil posredovan republiškim organom (Republiška raziskovalna skupnost). Nadalje program predvideva uvajanje modernih metod projektiranja z uvedbo računalniške tehnike v projektiranje. V ta namen je bilo izdelanih precej računalniških programov, ki se uporabljajo pri projektiranju, in sicer: izračun zimske transmisije skupaj z izbiro ogreval za dvocevni sistem, izbira radiatorjev za enocevni sistem, dimenzioniranje cevi za dvocevni sistem centralnega ogrevanja z izvlečkom materiala, poenostavljeni po- stopek za izračun poletnih toplotnih izgub, preračun po- Osemintridesetletni Ptuj-rabe energije za ogrevanje in čan Mirko Toplak, ki je po hlajenje zgradb po metodi to- poklicu ličar, je v IMP 16 let. plotnih odzivnih faktorjev, Za najin pogovor sem ga sredi preračun zračnih kanalov za julijskega dopoldneva odtr-prezračevanje industrijskih gala od dela. Takole mi je pri-dvoran, grelniki zraka, hla- povedoval: »Nekaj let nazaj dilniki zraka, preračun viso- je bila temeljna organizacija kotlačne z okroglimi kanali. Elektrokovinar Ptuj obrtni-preračun mreže s pravokot- ško podjetje s približno 150 nimi kanali, preračun pršne zaposlenimi. Opravljali smo komore. vsa obrtniška dela instalacij in Namen teh programov ni le druga obrtniška dela tako v v zmanjšanju časa projektiranja, temveč prinaša naslednje prednosti: izboljšanje kvalitete projektov, možnost hitre izdelave analiz posameznih sistemov, primerjava, hitrejša izdelava večjih projektov, kar ima za posledico večjo konkurenčnost, možnost prilagajanja hitrih sprememb v koncepciji zgradbe že v času projektiranja, popolna garancija v rezultatih pri eventuelnem ponovnem računanju, pregledna dokumentacija in možnost iskanja najboljših rešitev za celoten objekt. Vse te prednosti, ki jih daje računalniška obdelava, so posebno pomembne v sedanjem času pomanjkanja energije, podjetju kot tudi na terenu. Nadalje program predvideva Terensko delo je bilo v tistih izkoriščanje notranjih rezerv, časih precej težje, kar zadeva s tem tudi zmanjšanje stro- življenske in delovne pogoje, škov. Pravtako je v program kot je to danes. Takrat so de-vnešeno zmanjšanje stroškov iaVcu samo povedali, kje je za reprezentanco, za službena objekt oz. delovišče, v vseh potovanja, obiske sejmov, ostalih stvareh pa se je moral težkih pogojih (prah, plin, mraz, vlaga, vročina itd.). Z delom sem kljub vsemu zadovoljen, saj sem si ga izbral za svoj poklic. Ker delam z lahko vnetljivimi tekočinami, moram biti zelo previden, da ne pride do požara. O tem, da bi odšel drugam, po pravici rečem, da nisem razmišljal, saj se po tako dolgi vrsti let v kolektivu počutim zmanjšanje izdatkov za pogodbeno delo itd. Vse to so tudi vgradili v dopolnjeni plan za letos. Ta predvideva predvsem zmanjšanje števila nadur, varčevanje z vsemi materiali. Dogovorili so se za izboljšanje discipline članov ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TEN ter sodelavcem za darovano cvetje, izraze sožalja, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. JANKO DEBEVC delavec znajti, kakor je vedel in znal. Osebni dohodki so bili nekaj časa zelo nizki. Prav tako je bil nizek tudi življenjski standard delavca. Počutje v kolektivu je sedaj boljše, kolektiva ter s tem tudi drža- kot je bilo pred nekaj leti. nje rokov za oddajanje spre- Delo, ki ga opravljam, je jetih obveznosti, kar ni vedno izredno raznovrstno. Delam v lahko in jim tudi ne uspeva vedno, za kar so vzroki subjektivni, včasih pa tudi objektivni. Njihov delež k reševanju devizne krize je tudi vključevanje v projektiranje v tujih državah prek tozda Inženiring. Relativno razmerje so v tozdu zmanjšali od 3.800,00 dinarjev na 3.600,00 dinarjev od letošnjega januarja. Rezultati poslovanja so sicer zadovoljivi, vendar ne najboljši. Vzrok za to je v zmanjšanju investicij v celotni SFRJ. MARIJA PRIMC ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TEN za darovano cvetje, še posebej pa sodelavkam in sodelavcem za pomoč in izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. MARIJA STRAH kot član družine in bi se od njega težko ločil. Od prvih let do danes so se odnosi v kolektivu izboljšali. Čuti se samoupravljanje. Tudi pri meni se je od začetka službovanja pri IMP do danes marsikaj spremenilo. Prva leta sem delal predvsem na terenu, kjer je ostalo precej mojega zdravja, kar občutim šele sedaj po nekaj letih. Zdaj delam v proizvodnem obratu, kjer so boljši zdravstveni in higienski pogoji, za katere so delavci na terenu prikrajšani. Poleg svojega rednega dela se tudi družbenopolitično udejstvujem. Tako sem namestnik predsednika osnovne organizacije sindikata in član odbora za delovna razmerja v TOZD. Na ptujskem občinskem komiteju ZK sem član odbora neposrednih proizvajalcev in član ptujskega gasilskega društva. Poleg službe in opravljanja funkcij pa preostali čas posvetim družini. Ko me vprašate, kaj načrtujem za prihodnje, moram povedati, da planiram gradnjo hiše.« M. PRIMC, Projektiranje in računalnik -_____________________________________/ med drugim zapravljali zaradi pomanjkljivosti, ki jih sodobna tehnologija lahko odpravi z visokimi računalniškimi sistemi. Čas reševanja problema na računalniku ni zgolj čisti računalniški čas, temveč je odvisen predvsem od povratnega časa, ki poteče od trenutka, ko smo program ali podatke oddali osebju računskega centra, do takrat, ko dobimo rezultate. Ta »re-spond time« je predvsem ekonomska kategorija: Ra- podrejen človeku. To je naj- te, kar bo prav gotovo pove-perspektivnejša pot k širši čalo vsaj hitrost računanja, na uporabi računalnika, sploh pa na področju tehnike (slika 1) in neinteligentne terminale lahko smatramo danes že kot tehnično zastarele naprave. Priča smo že normiranju inženirjevega dela v projekti-vi, priča smo zahtevam po čim hitrejših in variantnih ponudbah, priča smo zahtevam po čim večji produktivnosti dela in menda nas pri realizaciji tega ne bo ustavilo nekaj ne- čunalnik od okolja sprejema primernega. Čim bolj je nek podatke in zopet okolju spo- organizem razvit, tem hitreje roča svoje rezultate. Če je v to vključen človek, je prepad med teoretično hitrostjo računanja in možno še posebno bistven doprinos na celoten spekter projektantovega delovanja pa ni računati. Trenutno ni število izdelanih programov za rabo v pro-jektivi niti tako majhno, a še vedno se pogreša primerno urejena knjižnica. Tako se že dlje časa na računalnik izračunava naprave za centralno gretje (dvocevni in enocevni sistem), delno tudi vdor toplote v zgradbe v poletnem času, grelnike zraka, delno razvodne kanalske mreže in hladilnike zraka, izdeluje se določene tabele, ki služijo kot pripomočki pri delu, zelo uporabljan je program za do- se lahko prilagodi novemu okolju. Tudi IMP mora uveljaviti miselnost o nujnosti nastopa-velik. Človekov miselni pro- nja na razvitih trgih v pogojih ločevanje funkcijskih odvi-ces je prepočasen in premalo močne konkurence in mora snosti, brez katerega si je delo organiziran, da bi mogel z ne- biti enotno korak pred dru- z računalnikom težko zamiš-posrednim ukazovanjem v gimi v jugoslovanskih okoliš- Ijati, dalje ventilatorje, cevo-polni meri izkoristiti izredno činah tudi na področju pro- vode in podobno, obratovalno hitrost računal- jektiranja. IMP mora pri Stanje zunaj naših meja je nika. Sodoben koncept orga- borbi za objekte investitorju prav gotovo zavidljivo. S pro- ponuditi z računalniško analizo dognan, v energetskem smislu optimalen sistem. Vsaj nekatere naše projektivne biroje je našel računalnik nepripravljene, saj smo nizacije računalniških sistemov je koncept časovnega dodeljevanja »time-sharing«, tudi koncept »interrupta«, odločno se uveljavljajo »front-end« multiplekserji in podobno. To naj bi dokončno dokaj pozno, vsaj nekateri, približalo računalnik človeku spoznali možnosti hišnega ra- opis naprave zone dovodni pretok temperatura moč uporaba kanali zraka vpihovalnega ventilatorja zraka zraka '1./ konstantna količina zraka KAV (Konstant Air Volume) Slika 1 Vse bolj se zavedamo naše visoke energetske odvisnosti, visokih cen pridobivanja virov iz lastne energetske osnove, visokih naložb, da te skope vire aktiviramo. To nas prav gotovo usmerja v popolnejše projektiranje in bolj premišljen izbor energetskih naprav in sistemov, česar si brez ustreznega računalniškega sistema zamisliti ne da. Bistvo računalnika ni pre- vega mišljenja, ki mora po- kašati človeka na določenih stati bolj stvarno, bolj logično s problemom. Še mnogo več. čunalnika. Menda bomo v področjih, temveč opravljati in bolj dosledno. Človeški čas V tej naj višji stopnji organi- kratkem temu računalniku namesto njega določene je preveč dragocen, da bi ga zacije je računalniški sistem razširili spominske kapacite- vloge in vrste del. Njegovo delovanje se kaže v tem, da razširja logično spoznanje in umsko delovanje s tehničnimi sredstvi in povečuje miselne sposobnosti človeka. Človek neprestano uravnava svoje obnašanje in svoja posamezna dejanja v skladu s ciljem, ki ga ima pred seboj in se zaveda vzrokov, ki ga silijo, da to dejanje opravi. Čilj je že dlje časa znan, a ugotavljamo, da je na tem področju premalo organiziranosti, nezadostne motiviranosti in premalo sodelovanja. Obdelave problemov projektiranja in racionalne rabe energije se lotevamo posamično v premajhnem obsegu in občasno. Očitno se od nekaterih ustanovljenih spoznanj ne znamo odtrgati, za ustreznejše rešitve premalo izkoriščamo naš inovacijski potencial in morda tudi na računalnik ? damo preveč nezaupljiv Njegovo uvajanje zahtevi namreč preobrazbo človeko Slika 2 gramom za izračun izgub oz. vdora toplote zgradb, se izračunava poleg posameznih prostorov tudi istočasne maksimume za celotno zgradbo, kar predstavlja osnovo pri določevanju hladilnih kompresorjev, sploh pa je to pomembno pri VAV napravah, ki se jih brez poznavanja teh maksimumov težko projekti- - enoconska - enoconska z dogr. - večconska z dogr. - večconska - dvokanalna ena eden konstanten spreminjajoča (regulirana) konstantna (ni prihrankov) zunanji in notranji ' prostori več dva 2./ spreminjajoča količina zraka VAV (Variable Air Volume) - VAV v prostorih" - VAV conski - delni VAV več eden spreminjajoč (reguliran) konstantna Spreminjajoča (prihranki) zunanji in notranji prostori, z dodatnim gretjem v coni spremi njajoč, skozi ventilator ko nstanten konstantna 3./ kombinacija KAV in VAV - VAV neodvisnega dejstva - VAV dogrevalni - VAV dvokanalni V§č dva do neke meje spreminjajoč nato konstanten do neke meje konstantna, nato spreminjajoča do neke meje spreminjajoča, nato konstantna zunanji in notranji prostori eden ra. Želim še enkrat naglasiti, da predstavlja koriščenje programov te vrste le za določene rastre popolno neizko-riščanje možnosti in projektante močno obremenjuje pri nadaljnjem delu. Tako sem že pred leti iskal poti, kako s čim manj vpisanih vhodnih podatkov z računalnikom dobiti čim več. Spoznal sem praktično, da je vse navedeno brez težav možno zrealizirati, še več, uspel sem v nadaljnji fazi celo določiti vpihovalne količine zraka za posamezne prostore in to z metodo, ki je v svetovni literaturi ni zaslediti. Problem je v tem, da Evropejci temperaturo prostora vodimo od temperature okolice in ni konstantna vrednost, kot je to običajno v ZDA. Od tu dalje pa do projektiranja celotne klimatizacijske naprave ob minimalni dopolnitvi količine vhodnih podatkov ne manjka več mnogo. To pomeni, da nam lahko le 10 % taka dopolnitev doprinese najmanj 100% več uporabnih rezultatov, dobljenih z računalnikom. In dejansko' so bili v tujini celo že leta 1967 razviti programi za projektiranje in energetsko analizo najrazličnejših klimatizacij-skih naprav, to je naprav, ki so po izračunih prav gotovo med najzahtevnejšimi. Programi so bili nato leta 1971 rafinirani, poenostavljeni in dopolnjeni tudi za naprave, ki stanje zraka v prostorih vzdržujejo s spreminjanjem temperature (KAV). V sliki 2 je navedenih nekaj osnovnih karakteristik naprav iz okvira omenjenega programa. V domu Ivana Cankarja so VAV naprave večkrat uporabljene. Dalje so poznani programi za popise materiala, ki v tujini tudi že delujejo, njihova uporaba pa še zdaleč ne predstavlja nek napreden način izrabe računalnika, če z njimi le štejemo neke elemente, ki pri izbiri niso potrebovali niti najmanjšega izračuna. Kot avtomatična nadaljevalna faza projektiranja oz. nekih izračunov pa predstavljajo nekaj povsem drugega. Ze pred lčti sem razmišljal o taki možnosti pri projektiranju endstavne klimatizacijske naprave z dogrevanjem (gl. sliko 2). Že za fazo projektiranja je potrebno kot vhodni podatek za vsak obravnavan prostor navesti, v katero skupino regulacije temperature ali vlage pripada. Tako se vidi v sliki 3 nekako deset potencialnih možnosti glede tempe-• rature, kar se da in je tudi nujno zbrati tudi za vse ostale vrste klimatizacijskih in tudi drugih naprav. Vsaki možnosti pripada določen regulator, določena tipala, določeni se- stroji sčasoma rešujejo nalo-lektorji signalov, ki so za ge, ki so bolj ustvarjalnega popis materiala le seštevajo, značaja od sedanjih in posta-določeni grelniki zraka, ki so vijo človeka pred nujnost, da izbrani z računalnikom di- si izbere eno od inačic rešitev rektno brez človekovega po- zadane jim naloge, sega in se tudi grupirajo in Če nočemo ovirati razvoja uvrstitveno seštevajo. V na tem področju, si je pokončni fazi naj bi računalnik trebno čimprej oskrbeti izbral še elemente klimatiza- zmogljiv računalniški sistem cijskega sklopa in jih prav in čimprej začeti kombinirati tako popisal. Dalje so poz- in združevati že izdelane pro-nani programi za določanje grame v večje. Priča smo bili urnega sončnega sevanja za prenosom določenih progra-poljubno orientirano ploskev, mov iz ene vrste računalnika lahko so le del na začetku na drugo, ki še danes kažejo omenjenega programa, dalje posledice. Tako se postavlja programi za načrtovanje op- vprašanje, kje naj se sploh timalnih sončnih naprav in še nadaljuje verjetno zahtevani in še. hitri razvoj. Morda na raču- Napačno je misliti, da re- nalniku, ki ni v kontaktu z šuje človek nekatere naloge i našim podjetjem, čemur sledi čisto mehanično, druge pa v končni fazi zopet prenos na ustvarjalno. Med tema va- domačega, zopet z določenim riantama ni pregraje. Zato rizikom, prehodno pa prenos lahko postanejo tudi naloge, že narejenih programov na ki zahtevajo zdaj velik ustvar- tuj računalnik? Morda bi šla jalen napor v nadaljnjem ra-1 obratna pot? Morda so nekje zvoju mehanična zadeva in jih ljudje, ki o tem že dlje časa je mogoče reševati z meto- razmišljajo, ali pa ljudje, ki dami, ki so dostopne stroju, svojo avtoriteto gradijo na Na drugi strani pa lahko tudi strahu drugega. Problemi prav gotovo niso načelni in zato nepremostljivi. Razvoj tehnike verjetno opravičuje naše upanje, da se bo kaj premikalo na tem področju, kajti časa se kupovati ne da. Literatura: Drago Goli: Racionalna poraba energije v klimatizacijskih napravah, Strojniški vestnik,’ Ljubljana 1980/1-6. DRAGO GOLI Deveti kongres Gasilske zveze Slovenije Člani 1GD TOZD TRATA smo se udeležili zaključnih svečanosti na 9. kongresu GZS 8. junija v Brežicah. V paradi po ulicah tega malega mesta je korakalo 5500 članov gasilskih društev, članov civilne zaščite ter vojakov JLA. Na množičnem zborovanju, ki je bilo v mestnem parku, je govoril Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo. Na kongresu je bilo poudarjeno, da je gasilska organizacija eden najaktivnejših delov naše družbene samo- zaščite. S svojimi več kot 82.000 člani, med katerimi je tudi veliko število žensk in mladine, je GZS pripravljena in usposobljena za hitro in učinkovito posredovanje v raznih nesrečah, požarih ter drugih nepredvidenih dogodkih. Po končanem slavju v Brežicah smo se člani našega društva odpeljali do Kumrovca. Tam smo si ogledali , rojstno hišo našega dragega Tita ter obudili spomine na vsa velika dejanja, ki jih je storil v svojem življenju. RAJKO PRIMC • TOZD PANONIJA Obisk MDB Goričko 80 mmmmm Brigadirji z zanimanjem ogledujejo proizvodnjo v TOZD Panonija v Murski Soboti. Na pobudo OO ZSMS TOZD Panonija so se brigadirji MDA Goričko 80 po končanem delu na trasi pripeljali na ogled naše temeljne organizacije. Kar 74 brigadirjev je ob ogledu proizvodnih prostorov spoznalo našo proizvodnjo in se seznanilo s procesom dela. Zastavili so številna vprašanja, na katera so odgovarjali naši odgovorni delavci. Brigadirji in mladi športniki Panonije so se srečali v začetku julija tudi v nekaterih športnih panogah. Vezi med mladimi brigadirji so se tako še bolj utrdile. V tovariškem srečanju so se poveselili in tako so brigadirji lažje pozabili na boleče žulje. FRANC KUHAR • DOPUSTI — POČITNICE — DOPUSTI — POČITNICE — DOPUSTI — POČITNICE — DOPUSTI — POČ Zadovoljni gostje v Fiesi Naš najbližji počitniški dom je v Fiesi, kjer naši delavci že gostov, potem je vsaka vrsto let preživljajo po deset dni prijetnega dopusta. Dom bi izmena bolj zasedena. Stroj se lahko primerjal z marsikaterim hotelom in sodi v Fiesi med za pomivanje posode nam je vsemi domovi organizacij združenega dela gotovo med naj- letos olajšal delo v kuhinji, bolje urejene. Že na začetku pa naj povemo, da so cene pen- Glede na to, da vsak dan ni zionov približno enake v vseh domovih, da pa delavci v posa- mogoče kupiti mesa po izbiri, meznih domovih plačujbjo zelo različne cene, skoraj povsod moramo spreminjati jedilnik! pa manj kot v našem domu. To pa pomeni, da organizacije Gostje vnaprej ne vedo, kaj združenega dela krijejo zanje večje razlike kot pri nas, ko smo bodo jedli.« letos plačevanje tako zapletli, da morajo celo nepreskrbljeni — So se gosti doslej kaj otroci nekaterih delavcev plačevati polno ceno (če so socialno pritoževali? zavarovani po materi, ki ni zaposlena v IMF), kar je seveda »Zaenkrat še ne. Trudimo sprto z vsako logiko. stroj za čiščenje tapisona, da se’ da bi bila hrana dobra.'« Vrnimo se k našemu domu. bi ga lahko očistili sami. V je- Se lahk° kdaj tudrko- Silvo Hočevar, ki že osmo se- dilnici pa bi morali zamenjati Pa ^ v ™orJu- . zono upravlja naš dom, je ta- stole.« . »P0 k°nca Jul,Ja sem se kole pripovedoval: »Edina — Kako je urejena plaža? dvakrat. Ni časa, če hočemo, težava je z mesom, ki ga pri- »Vsi gostje plačujejo turi- da delo normalno teče.« manjkuje. Hrano, ki se ne stično takso. Plažo bi morala Angelca Rolih je tudi va-pokvari, smo kupili že pred urediti komunala, ki pa doslej jena dela v naših domovih, prvim majem, košeni ničesar še ni nič naredila.« doslej je bila na Lošinju, primanjkovalo. Z gosti sem Glavna kuharica Blažena »Bolj všeč mi je bilo na Lo-zadovoljen, so disciplinirani. Omahen je letos petič v Fiesi. šinju, kjer je druga klima. Trudimo se, da bi se kar naj- V kuhinji začnejo zjutraj ob Letos delam prvič v kuhinji, bolje počutili v našem domu.« peti uri in končajo zvečer med prej sem stregla.« — So potrebna kakšna osmo in deveto. Če teče vse Katero delo vam bolj večja popravila? po planu, so popoldne uro do ustreza? Dva specialista za čevapčiče: Blažena Orrinor in Stane »Pol k na je treba popraviti dve proste. velike razlike. Rada Vrhovec in zafugirati kopalnice. »Dela je vedno dovolj. V delam eno in drugo, povsod Dobro bi bilo, če bi kupili prvi izmeni je bilo najmanj Pa je veliko dela.« Plaža v Fiesi ni najbolje urejena — Ste za delo, ki ga opravljate, tudi ustrezno nagrajeni? »Denar je privlačen. Ker sem upokojenka, mi zaslužek v poletnih mesecih precej pomeni. Brez dvoma pa je ta denar krepko zaslužen.« — Kako pa vi ocenjujete hrano, ki jo pripravljate za goste? »Trudimo se, da je hrana pestra in dobra. Mislim, da dobijo vsi dovolj in da niso' lačni. Zdi pa se mi, da ljudje vedno manj jedo.« IN KAJ PR AV1JO GOSTJE? »Čudovito je. Res nismo vajeni takšne vročine. Če grem na morje, potem grem v Fieso in vsako leto sem zadovoljna. Morje je lepo, letos je manj trave. Kdor si želi zabave, jo lahko najde. Dovolj možnosti ima tudi mladina. Edino plaža ni urejena.« — Kaj pa cene? FRUCTAL-ALKO SADNO UKERSKI KOMBINAT zrHXrQ(EDCčiTH] PREHRAMBENA 1NDUS1RUaV-___^A>ORTOR02 barcaffe »Ni pretirano drago za to, kar dobimo. Dobro je. Bolje že skoraj ne bi moglo biti,« je pripovedovala Cveta Novak iz TOZD Trata. Mijo Šoštarič iz delovne skupnosti SOZD je bil tudi zadovoljen: »Dom mi je všeč, osebje je v redu, postrežba dobra. Tudi morje je letos nekoliko boljše, ker ni toliko trave in meduz. Hrana je dobra in tudi dovolj jo je. Čistoča je v redu, nasploh je dom lepo urejen. Tudi cene so še kar sprejemljive. Pogrešam prezračevanje v prostoru s točilno mizo. Za televizor bi morali namestiti novo anteno, da bi lahko gledali tudi drugi program.« Med stalnimi gosti v Fiesi je tudi Stane Vrhovec iz TOZD TEN. »Tu se počutim izredno dobro Letos je sicer precej huda vročina, ki je nismo vajeni. Pogrešam avtomat za pivo, avtomat za kavo se je že izplačal. Hrana je odlična. Lahko bi vsaj malo uredili plažo in vložili nekaj denar ja tudi v Fieso. Pogrešam pa malo več smisla in razumevanja do naših počitniških domov v celotnem IMP. S skupnimi močmi bi lahko še marsikaj naredili.« Kako so letovali v okviru možnosti naše počitniške skupnosti oz. temeljne organizacije, smo povprašali nekatere naše delavce. Njihova mnenja so naslednja: Francka Štrucelj. DS SOZD: »Glede na to, da grem vedno na dopust na otok, kjer je zanesljivo sončno vreme in čista voda, sem šla letos na otok Rab, in sicer v prvi izmeni. Stanovala sem v zasebni sobi v okviru hotela B kategorije Istra in se hranila v restavraciji Grand. Vreme je bilo lepo, sonca je bita skoraj preveč. Prejšnja leta sem bila na dopustu na Hvaru, na Rodosu v Grčiji, na Malorki v Španiji. Prepričana sem, da je Rab, kar zadeva lepote in prilike za rekreacijo za starejše ljudi in za mlade skoraj na isti ravni kot na primer Dubrovnik. Med dobre strani tega načina dopustovanja spadajo ugodni klimatski pogoji, sorazmerna bližina, slabih pa skoraj ni razen slabih informacij turističnih podjetij o prometnih zvezah. Posebno lepo je bilo na Rabu praznovanje Dneva borca. V restavraciji Grand so se zbrale ekipe civilne zaščite ob prijetnih zvokih te restavracije. Gostje smo uživali ob prazničnem programu in svečani večerji, ki je trajala dolgo v noč. Vse to se mi je zdelo nekaj posebnega in mi je bilo zelo všeč. Na praznik je bilo tudi v mestu zelo živahno. Na ulicah so bile narodne noše. Domačini so bili zbrani na ulicah. Mladina je spremljala oddelke civilne zaščite in narodne noše v mimohodu. Za dopust na Rabu bi se ponovno odločila, a ker sem take vrste človek, da rada spoznavam svet, bom šla najbrže v prihodnje na dopuste še kam drugam.« Karel Žilavec, DS SOZD: »Na Pag sem šel zato, ker je sin, ki je zaposlen v TOZD KL1MA-MONTAŽA rezerviral sobo v privatni hiši, ki jo ima v najemu TOZD. Tam smo si sami kuhali. Prejšnja leta sem bil v domovih IMP, lani pa v Vodicah v eni od zasebnih hiš, ki jih ima v najemu počitniška skupnost IMP. Letos smo bili vsi člani družine zadovoljni s plažo, stanovanjem in z gospodarjem. Težava je bila le v tem, ker ni bilo na razpolago dovolj hladilnikov za shranjevanje hrane in smo zato hrano nabavljali vsak dan sproti, da se nam v hudi vročini ni kvarila. To pa je pomenilo čakati v dolgih vrstah v trgovinah. Motile so me cene, ki niso bile previsoke, pač pa so bile različne, in sicer je za 'delavca TOZD Klima montaža soba 50 dinarjev dnevno, za delavce delovne skupnosti SOZD pa 100 dinartav dnevno. Kar zadeva tak način dopusta, kjer si sami kuhamo, je dobro za tiste, ki se dobro znajdejo v pripravljanju hrane (v eni kuhinji več kuharic).« Stanka Roš, DS SOZD: »Za dopust na Kaliju sem se odločila zato, ker je Kali na jugu in ker je tam bolj zanesljivo lepo vreme in lepa plaža in ker je to v našem aranžmaju nekaj novega. Prejšnja leta nisem hodila na dopust razen dve poletji, in sicer sem bila predlanskim v prikolici IMP v Novalji na Pagu, leto prej pa v počitniškem domu na Lošinju. Letos sem bila z bivanjem na Kaliju zelo zadovoljna, predvsem glede miru. Niso pa na Kaliju dovolj dobro urejene plaže1. Premalo je še kioskov za prodajo pijače in sadja, saj je turizem tam šele na začetku razvoja. Na na$o pobudo glede čiščenja Prvi in najstarejši upokojenec Montaže Koper Enainsedemdesetletni upokojenec Vinko Pokorn iz Izole, s katerim sem se pogovarjal sredi letošnjega junija v prostorih TOZD Montaža Koper, kjer je bil zaposlen od leta 1961 do upokojitve 1968, je videti kljub lepi vrsti let zdrav, vendar toži, da mu odpovedujejo noge. Je prvi in najstarejši upokojenec tega TOZD. K IMP je prišel iz Ljubljane z Otroške pediatrije, kjer je bil zaposlen kot telefonist. Iz Ljubljane se je preselil v Izolo zaradi slabega ženinega zdravja, ki je morala na priporočila zdravnikov v obmorsko podnebje. Ima 6 otrok, ki so vsi izšolani in poročeni ter so mu preskrbeli vnuke in pravnuke, ki so mu v veselje. Na IMP ima lepe spomine in pravi, da je bilo vedno lepo posebno na izletih, saj je bil kolektiv izredno dober. Ohranil je stike zlasti s starejšimi sodelavci, z mlajšimi nima vezi, saj jih ne pozna. Upokojenski dolgčas preganja z drobnimi opravili doma ali pa popazi na vnuke in pravnuke. Največ prostega časa posveti svojemu »konjičku« slikanju akvarelov, oljnih slik, poizkuša slikati pokrajino s kredo. Od leta 1961 do 1969 je bil član Zveze komunistov, še vedno pa je aktiven član Zveze borcev. S pokojnino se dobro prebija skozi upokojensko življenje, saj ima tudi žena svojo pokojnino. Glasnik mu je všeč in ga rad bere. VINKO POKORN plaže itd., ki smo jo posredovali Turističnemu biroju v Kaliju, so takoj organizirali čiščenje plaže: Ob našem odhodu s Kalija je stekla tudi prodaja hladnih pijač. Prodajali naj bi jih mladinci, ki so bili opremljeni s hladilnimi torbami, v katerih je bila hladna pijača. Za razvoj turizma imajo v tem kraju dovolj volje, manjka pa jim na tem področju dobrih izkušenj. Za prihodnje bi predlagala, naj bi bil na Kaliju polpenzion, pa bi tako ne bilo toliko potov od stanovanja do kopališča in do doma v velikih razdaljah.« Vera Bernetič, TOZD Elek-tromontaža: »Za dopust na Kaliju sem se odločila samo zato, ker je to na otoku, zaradi čiste vode in predvsem zato, ker je to srednji Jadran, kjer je vreme precej stabilnejše kot na severnem Jadranu. Lansko leto smo bili na dopustu v Vodicah, kjer je Počitniška skupnost IMP organizirala biva- nje v zasebnih sobah in smo imeli polpenzion, kar je zadostovalo, saj je bila hrana odlična in tudi domačini, ki so oddajali sobe, so bili zelo naklonjeni gostom iz Slovenije. Tudi letos bi šli v Vodice, vendar smo se zaradi spremembe okolja odločili za otok Ugljan in moram reči, da smo bili zelo zadovoljni. Domačini, pri katerih smo stanovali, so nam nudili vse, kar je bilo mogoče. Po mojem mnenju bi morala v prihodnje Počitniška skupnost organizirati letovanje v različnih krajih in ne samo v počitniških domovih IMP, ker si ljudje želijo predvsem spremembe, čisto vodo, lepo plažo. Prvič odkar hodim na dopust na morje, smo bili postreženi s svežimi ribami, ki se jih običajno ob morju predvsem v turistični sezoni težko dobi. Za to so poskrbeli domačini, ki so se kot ribiči trudili, da nam postrežejo s svežimi ribjimi specialitetami.« M. PRIMC • IMP IGRE Kegljanje V okviru športnih iger IMP je bila DO IKO organizator tekmovanja v kegljanju 6. in 7. junija na kegljišču kulturnega doma Štadion v Ljubljani. Za tekmovanje se je prijavilo 15 moških ekip TOZD in DS ter posameznice iz 6 TOZD in DS. Pred začetkom tekmovanja so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin na ljubega tov. Tita. Po rezultatih so moške ekipe dosegle naslednja mesta: 1. PANONIJA, Murska Sobota 2. OV, Ljubljana 3. IP, Celje 4. MONTAŽA, Maribor 5. SKIP, Ljubljana 6. KLIMA MONTAŽA, Ljubljana 7. TEN, Ljubljana 8. MONTAŽA, Koper 9. MP, Celje 10. DS DO IKO 11. TIO, Idrija 12. ITAK, Ljubljana 13. EM, Ljubljana 14. TRATA, Ljubljana 15. DS SOZD 1629 podrtih kegljev 1620 podrtih kegljev 1532 podrtih kegljev 1521 podrtih kegljev 1514 podrtih kegljev 1451 podrtih kegljev 1445 podrtih kegljev 1443 podrtih kegljev 1433 podrtih kegljev 1423 podrtih kegljev 1336 podrtih kegljev 1287 podrtih kegljev 1264 podrtih kegljev 1192 podrtih kegljev 1186 podrtih kegljev Vrstni red tekmovalcev, ki so prejeli priznanja je bil: 1. Drvarič Robert PANONIJA, Murska Sobota 438 2. Županek Franc PANONIJA, Murska Sobota 426 3. Remih Marjan OV Ljubljana 415 Vrstni red tekmovalk pa je bil naslednji: 1. Gregorič Lavra MONTAŽA, Koper 382 2. Hrs Nevenka DS SOZD 339 3. Hrvatin Jasna MONTAŽA, Koper 318 4. Hršman Milica KLIMA, Celje 304 5. Kukovec Nada PANONIJA, Murska Sobota 295 6. Horvat Zora PANONIJA, Murska Sobota 289 7. Horvat Sarika DS DO IKO 267 8. Gombač Jožica PANONIJA, Murska Sobota 263 9. Umek Marija TRATA, Ljubljana 222 10. Krivina Zvonka TRATA, Ljubljana 201 11. Čatar Zvezdana PANONIJA, Murska Sobota 201 Za nemoten potek tekmovanja p« m skrbeli športr« referenti TRATA, ITAK, SKIP in DS DO IKO. Posebno pa velja pohvaliti glavnega sodnika tekmovanja tov. Plantan Antona. Fakturirana realizacija za mesec julij 1980 fakturirana realizacija za mesec junij 1980 Real. TOZD 1 Plan v ,103 din Izvršitev Indeks izvršitvi 1980 6 mes. junij junij 80 6 mes.80 6 mes. 1979 IBT.pl, pl.6ih. pl. jun 1 2 3 4 5 __g - 7 8 9 *- Z ! OV - SFRJ • 532.000 247.217 44.100 50.787.835 256.294.349 • 211.310.366 48 ‘ 104 115 — ' - inoz. (m.) 28.000 - - 4.337.097 16.837.821 23.756.330 60 . - - ;KM - SFRJ 256.000 129.630 21.200 29.468.773 138.477.657 93.327.396 54 107 139 145 - inoz.(m.) 34.000 - - 1.962.652 9.714.487 19.457.685 29 - - 3C ' MK - SFRJ 312.000 150.784 25.900 26.643.818 156.589.591 117.601.112 50 104 103 -23 - inoz. (m.) 30.000 - - 72.236 144.472 121.991 - - - • - a FB 18.000 9.745 1.300 2.350.999 8.946.895 10.299.632 50 92 ,181 3~ SD 2.086 1.108 161 247.089 1.470.457 601.555 70 133 153 144 , . PRCMJNT - SFRJ 1.120.086 538.484 92.661 109.498.514 561.788.949 433.140.061 50 104 118 130 ' PRCM37T - skupaj 1.212.086 - - 115.870.499 588.485.729 476.476.067 49 - - 124 ■ | MM - SFRJ 557.000 269.900 53.300 65.299.797 303.258.938 241.616.546 54 112 123 126 j - inoz. (m.) 45.000 - - 5.173.097 18.481.227 9.718.628 41 - - 190 1 IB - SFRJ 49.000 23.300 4.600 6.276.368 26.174.491 19.694.427 53 112 136 133 1 - inoz. (m.) 5.000 - - - - - - - - j BLISK 180.000 87.300 17.200 18.092.396 99.325.373 71.411.793 55 114 105 140 j EKD SFRJ 205.000 99.400 19.600 36.315.761 126.892.527 81.404.991 62 128 185 156 j - inoz. )m.) 5.000 - - - - - - - - PMI - SFRJ 991.000 479.900 94.700 125.984.322 555.651.329 414.127.727 56 116 133 134 1 PMI - skupaj 1.046.000 . - 131.157.419 574.132.556 423.846.385 55 - - 135 j EM - mont.brez.bi.izv: 450.000 221.826 37.606 47.174.304 275.336.499 - 61 124 125 - - iront.SFRJ z blag.iz\ r. 470.000 230.857 39.414 47.738.720 278.905.750 - 59 121 121 - - projekt 15.000 6.825 1.347 2.961.366 6.380.250 4.728.505 43 93 220 US EM skupaj SFRJ brez.bi.J lzv. 465.000 228.651 38.953 50.135.670 281.716.749 - 61 123 129 - EM skup.SERJ z blag.izv 485.000 237.682 40.761 50.700.086 285.286.001 182.067.876 60 120 124 157 - inoz. (m.) 70.000 - - 2.460.503 15.431.442 37.815.807 22 - - 41 DVIGALO 185.500 88.095 15.971 15.068.246 76.258.239 51.718.091 41 87 94 147 ; TEM 440.000 214.258 37.206 47.574.404 216.727.316 169.486.486 49 101 128 128 '.- jaki tok. 250.000 120.294 21.378 26.854.140 120.426.954 92.726.633 48 100 126 130 i - šibki tok. 190.000 93.964 15.828 20.720.264 96.300.362 76.759.853 51 102 131 125 ISO 128.500 60.527 11.203 11.267.192 59.561.810 39.480.475 46 98 101 151 CK 19.900 9.748 1.591 ? 1.417.571 9.341.096 6.838.934 48 96 89 137 EMMD SFRJ 1.258.400 610.310 106.732 126.027.499 647.174.462 449.591.862 51 106 118 144 EMCND skupaj i 1.328.400 128.488.002 662.605.909 487.407.669 50 136 Fakturirana realizacija za mesec junij 1980 Real. TOZD ~ _ Plan v 103 din Izvršitev Indeks izvršitvi 1980 6 mes. junij junij 80 6 mes.80 6 mes. 1979 U7T.pl. pl.6m. pl.junizS/ I ~T~ 3 4 5-1 7 8 9 10 KP " 307.000 136.550 26.400 28.165.900 140.717.740 116.462.208 46 ■ 103 107 Ul TIO 246.000 122.200 20.800 22.992.148 119.538.063 81.868.131 49 98 111 ;46 ; PAN 471.000 242.000 43.000 43.844.680 260.465.688 165.323.845 55 108 102 158 KLIMAT 1.024.000 500.750 90.200 95.002.728 520.721.491 363.654.184 51 110 195 143 TRATA 490.000 x 252.350 44.100 45.827.701 290.846.577 180.441.674 59 115 104 161 ITAK 120.867 62.260 10.880 11.112.998 68.205.997 49.052.210 56 110 102 139 SKIP 378.364 189.190 34.060 39.144.477 211.238.664 153.482.204 56 112 115 138 IKO 989.231 . 503.800 89.040 96.085.176 570.291.238 382.976.088 58 113 108 149 LSNL, 338.000 159.635 29.100 30.983.772 167.600.174 122.514.071 50 105 106 137 HVA 165.805 80.305 14.800 14.851.272 80.466.667 42.036.966 49 100 100 191 LBK 64.550 32.669 5.584 5.661.591 33.063.231 22.464.353 51 101 101 147 . LIVAR . 568.355 272.609 49.484 51.496.635 281.130.072 187.015.390 49 103 104 150 1 IP 368.234 177.805 30.563 31.744.999 182.950.899 132.843.000 50 103 104 138 MP - SFRJ 197.950 92.063 16.231 18.590.692 105.459.142 71.929.000 53 115 115 147 - inoz. (m.) 10.000 - - - - — - * KLDft SFRJ 566.184 269.868 46.794 50.335.691 288.410.041 204.772.000 51 107 ’ 108 141 KLIMA skupaj 576.184 - 50.335.691 288.410.041 204.772.000 50 ~ ~ 141 a® 65.422 32.712 8.806 5.998.600 34.304.103 23.570.718 52 105 68 146 PB 63.573 29.860 5.620 5.329.449 28.616.193 25.449.966 45 96 95 112 7LAST 166.000 78.838 14.526 20.182.613 88.337.543 66.712.784 53 112 139 132 IC 11.253 6.345 1.077 1.427.980 7.293.127 5.163.921 65 115 133 141 IZIP 306.248 147.755 30.029 32.938.642 158.550.966 120.897.389 52 107 110 131 PD 7.572 1.250 1.250 870.641 927.916 452,915 12 74 70 205 L<> - SFRJ 6.830.576 3.324.726 600.890 688.239.848 3.584.646.464 2.556.627.646 52 108 115 140 imp - skupaj 7.057.576 702.245.434 3.645.255.918 2.647.S93.087 52, 138