niVLMBXD AMP DTgTRIBUTED UWPB> PERMIT (No. 586) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBKE 1117, OH FILE AT THE POT OFFICE OF WW TORE, H. T. By Oite of gePrg*H,A. B. BurieaCtt, F. M. Gem J vei ji slovenski dnevnik ▼ Zdroienih driavah. Velja mm, oelo leto.........$6.00 Za psi leU............... $3.00 Za Hew York celo leto____$7.00 Za inosemitvo oelo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The l&fgSfct Slovenian Da3y in the United State«. Issued every day exeept Sunday i and legal Holidays. IT* 75,000 Readers. TELEFON: 2376 CORTLAHDT. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., muter the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 142. — fcTEV. 142. NEW YORK, SATURDAY. JUNE 18, 1921. — SOBOTA, 18. JTJNUA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. H MIREN SPORAZUM Z JAPONSKO RZSNA POGAJANJA GLEDE RAZNIH SPORNIH VPRAŠANJ. VOJNA Z JAPPONSKO BI NE BILA NOBENA MALENKOST. — JAPONSKO PRISELJEVANJE V ZDRUŽENE DRŽAVE. — JAPONCI NAJ SE NE ZAKA&AJO NA ANGLIJO. Med Združenimi državami in Japonsko se vrie resna podajanju, da se spravi s ».vrta različna oporna vprašanja, ki s« se pojavila v tfkii raki. Ta s|Mirna vprašanj«. kot splošno znano, precej globoke vr-Me ter s (»dvignila veliko prahu, vsled i-esar »f je več kot enkrat * klrpalo. da bodo lahko dala povod za vojne zaplet I ja je. Na obeli s'ranch Tihega oceana se je v časopisju in drugod več kot enkrat govorilo na oster naein. Kljub temu pa se lahko reče, da ne obstoja » ■ti v Združenih državah, niti na Japonskem preveliko nagnenje, da ti se jmalo si vari tako daleč. čepra\ si je treb:; ogledati stvar bolj od blizu. Hladnejše glave na Jsponskeni so si rekle. r'a bi bilo bedasto početje pričeti vojno proti Združenim državam, to je vojno, ki bi zadala Japonski globoke, skoro neozdravljiv« rane. V Združenih državah pa so tudi izjaxii bolj hladni i.i previdni možje, da bi ne bila vojna z Japonsko, če hi v resuiei prišlo do kaj takega, nikaka malt nkost in da bi bila upravičena le v najbolj skr;jneiri slučaju. Sedanja pogajanja skušajo rešiti tri najLco važna vprašanja, Iti s<> se pojavila v novejšem ras.; med obema nrcnloma. V prvi vrsti je to \ prašauje japonskega mandata nad otokom Jap, katerega- je dobila Japonska od Lijre narodov. Kot se glas'.. je Japonska pripravljena uveljaviti nevtralizira nje oziroma internaeionaliziranje kablov, ki se stekajo tam. Na ta naein bi se lahko zadostilo upravi-, čeniin zahtevam Združenih držav. Drugo vprašanje s«* tiče japonskega priseljevanja v Združene države. Kakor znano, je to vprašanje, ki povzroča ljudem v Califor-niji noči urez spanja. Prepovedi priseljevanja japonskih kulijev bi stalo nasproti zagotovjienje že pridobljenih japonskih lastninskih pravi«- v Združenih državah. V tem pogledu bo seveda treba še osi-r« ga boja s kalifornijskimi Japonci sovražnimi stremljenji. Končna uravnava spora pa je kljub temu mogoča, če bodo dobili Californij-ei zagotovilo, da se število Japoncev v državi ne more še nadalje pomnožiti. Tretje vprašanje se tiče Šantunga, katerega naj Japonska izprazni. Japonci so v zadnjem času izjavili, da sc pripravljeni storiti to, a v soglasju z njih stremljenji, da se sporazumejo s Kitajsko. Tudi če bodo vsa ta vprašanja rešena na zadovoljiv način, ne bo popolnoma prenehala Japoncem sovražna asritaeija v tej deželi, čeprav ji bo s tem odvzeto netilo. Japonska bo brez vsakega dvoma zavzela "iolj popustljivo stališče vsled pozicije, katero je zavzel canadski ministrski predsednik Meighen napram obnovljenjii angleško - japonske zveze. Meighen je nastopil proti taki z\ezi, ker je ne smatra več za potrebno in ker :.e boji, da bodo videle Združene države v tem izzivanje. Stališče, katero je zavzel ta angleški dominij v družb: Avstralije, kaže Japoncem, da se ne smejo preveč zanašati na zvezo z Anglijo. UBIL STARKO IN SAMEGA SEBE. i Mrs. Knnis se je sestala s Smv-iliom po končani vojni. Postal je njen čestilce, a policija izjavlja da je pozneje stopil na njegovo mesto neki drugi možki. BOLJŠE VIŠKA USTAJA ! V GORNJI ŠLEZUI ALI JE BILA KAZ EN ZASL ti£ENA? Slika nam kaže Charlesa B. Whita, .-adikalca po prepričanju in bivšega pastorja cerkve Socijalne Revolucije v New Yorkn. Bil je žf več mesecev zaprt, ker je zažgaj ameriško zastavo. Ko se je njegova žena pritožila pri sosedih, da žnjo slabo pestopa, se je vdrlo v njegov dom v Marlboro, N. Y., ponoči dvanajst mož, ki so ga od vlekli na prosto. Tam so ga slekli do nagega ter ga najprej povaljali v smoli, potem pa v ptičjem perju. Imena zakrinkanih mož do- sedaj f?ft niso znana. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronali, lirah in avstrijskih kronah se potom nai« bank« izvršujejo po nitki ceni, xanesljivo in hitro iVČeraj bo bil* naAe cen« sledeč«: JUGOSLAVIJA: Kncpoftilja m« rad nje pošt« in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranaka banka" t Ljubljani 300 kron .... $2.35 1,000 k-on ____ $ 7.50 400 krcn ____ $3.l6 5,000 kron ____ $37.25 500 kron ---- $3.65 10,000 kron ____ $74.00 _ ITALIJA ZH ZASEDENO OZEMLJE: Barpošilja na aadnj« pošte in izplačuj« "Jadranaka banka" v Tritn V Gornji Šleziji je izbruhnila ustaja komunistov, katero so vpri-zorili komunisti vseh narodnosti. Berlin, Nemčija. 17. junija. — Sojrla^no z nekim poročilom iz lieuthen na Boersen-Zeitung prevladuje od ponedeljek, naprej v okraju Pless v Gor. Sleziji pravcata anarhija vsled nekega bolj-ševiškega upora. Poročilo pravi, da se je oživo-rvorilo v bližni glavnega stana "»oljskih ustašev rdečo armado, ia je bil poveljnik Korfanty-ja odstavljen iu da zahtevajo bolj-ieviki od trgovcev in imlustrial-•ov velike sveto denarja. Rdeče zastave se je razobesilo v industrij kem okraju na različnih poslopjih na rudnikih in veliko takih naprav se je stavilo pod diktaturo proletarijata. Boljše viška ustaja v Gornji Sleziji je bila pripravljena in organizirana od ruskih, francoskih, nemških in avstrijskih komunistov. Rdeče »lavne stane se je hitro ustanovilo, nabralo precej denarja ter stvorilo bojne formacije. Nekateri častniki Korfan-ty-ja so prešli na stran rdečih ter prevzeli poveljstvo Čet. Soglasno z zadnjimi poročili se zbirajo te rdeče četo pri Katovleah, Beuthe-nu iu Sopinicah. Berlin, Nemčija. 17. junija. — Več sto vojnih invalidov v Cliar-lottenburger bolnici, katere so je hotelo prevesti v druge bolnico, ker so igrali karte ter delali ponoči velik\kraval, se ni hotelo pokoriti da^rim poveljem. Stvorili so danes prevod ter paradirali s pomočjo bergel j in v vozičkih po ulicah mesta. Povelje oblasti se jo označilo na plakatih, katere so demonstrantje nosili s seboj, kot "izstradalno odredbo". Oblasti pa vstrajajo pri svojem sklepu, da zaprejo bolnico v Char-lottenliurgu ter porazdele invalide na druge bolnice v upanju, da bo mogoče zopet uveljaviti disciplino. Pariz, Francija, 17. junija." — Vojaki letnika 1919. ki so bili v pričetku meseca maja mobilizirani za služfio v Duesseldorf okraju, so se pričeli danes vračati v Pariz. Dva tisoč teh vojakov je odkorakalo v barake, kjer bodo v teku par dni demobilizirani ter poslani domov. Čete letnika 1919 bodo polagoma nadomeščene z onimi iz letnika 1921. 60 ur 100 lir 300 tir $ 3 00 $ 5.50 $15.90 500 lir 1000 lir $26.50 $52.00 nilftKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje pošt* In izplačuj* " Adriatisch* Bank" na Dunaju. 1,000 nemiko-a vstri j sirih kron $ 2.75 5,000 nemiko-a vstri j skih kron $ 12.00 10,000 nemiko-avstrijskih kron $ 24.00 «/0,000 nemiko-a vstri j akih kron $117.50 T rednost denarju aedaj nI stalna, menja a* večkrat nepričakovano ; iz toga razloga nam ni mogoč* podati natančna cene vnaprej HI računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar doepe ▼ roke Kot generalni zastopniki " Jadranak* Banks" in njenih pod ruš nie imamo zajamčen* izvanredno ugodne pogoj*, ki bodo velik« ko neti sa on*, ki ae is aH as bodo posluževali naše banko. Dmr «B Jg poslati mjhtfj po Donestto Money Order, aH pO po v«o T«fe Bank tMl fmk Saks* Stiti Bul _ hmmisimi. my* BELGIJA PROTESTIRA PROTI RAZSODBAM Belgijci nikakbr niso zadovoljni, da sodijo nemške vojne zločince nemuki sodniki. BOLJŠE VIKI MED SEBOJ V LASEH. Mexico City, Mehika, 17. junl. Dve osebi sta bili ubiti in štiri nadaljne so bile ranjene tekom (nekega boja med dvema sovjetskima strankama v iztočnem delu države Miehoacan tekom rče-rajšnega dne. Spopad je bil poledica spora radi lastninstva nekega griča, ležečega v sredini med mestoma Ecaturao in Villa Guadelupe. Obe stranki sta se sestali včeraj v bližini griča in po ki-atkem sporu v besedah s>o padli druga po drugi s pestmi, palicami in revolverji. Sovjetski elementi v vasi Chil-chota v isti državi, so skušali včeraj prevzeti občinsko oblast, a zvezne čete so dospele pravočas-no, da so zatrle listajo. t CENE MOŽKIH OBLEK SO PALDLE ZA 30 ODSTOTKOV. Bmselj, Belgija, 17. junija. — Belgijski justični minister je podal danes daiiše poročilo glede procesov proti nemškim vojnim zločincem v Nemčiji. Odločno je kritiziral dejstvo da sodijo zločince nemški sodniki ter jih o-proščajo. Tako so bili naprimor oprošče-ščeni oni častniki in vojaki, ki so leta 1917 skrajno nesramno postopali z belgijskimi otroci v Gramnontu. Belgijski poslanik v Berlinu je dobil od svojč vlade nalog, naj si prizadeva iznoslovati dovoljenje, da bodo nemške vojne zločince za-naprej sodili belgijski sodniki. Nadalje je rekel justični minister, da se vse dosedanje razsodbe direktno norčujejo iz justice. POGREB GENERALA GOMEZk. Havana, Cuba, 17. junija. — Tri eubanske bojne ladije, ki bodo privedle domov truplo prejane-ga predsednika Jose Gomeza, so odplule danes od tukaj proti Key West. Truplo bo najbrž dospelo v Havano v soboto zvčer. Truplo bo ležalo na odru tekom nedelje predpoldne in pogreb se bo vršil ob treh v nedeljo popoldne. Več kot dva tisoč vojakov bo korakalo v sprevodu ali pa tvorilo špalir na cestah. General Gomez bo počival v velikem mavzoleju iz mramorja, ki je bil pred kratkim dovršen za družino Gomez na Colon pokopaliiču. -m Potni listi. Po najnovejši odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni^ list. delavska aH vojaška knjižica,' krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo žele mcgel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Frank Sakser State Bank, 82 Cortlaadt St., New York, N. Y. ......- (A*mtlB«uBU FEDERACIJA PROTI ENOTNI VELIKI UNIJI KONVENCIJA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE, KI ZBORUJE SEDAJ V DENVERJU. JE SOGLASNO ZAVRNILA TO IDEJO. — NIKAKE ZVEZE Z MEDNARODNO FEDERACIJO. Denver, Colo., IG. junija. — Ameriška delavska federacija je I danes soglasno zavnrla idejo "ene velike unij«'* . Brez vsake razprave ali debate je letna konvencija federacije [ vzdržala akcijo organizacijskega komiteja, da se ne sprejme resolucije. ki zahteva eno zastopstvo delavcev potom amalgamacij. federacij in pretektivnih dogovorov. Konvencija je prišla v veliko zmešnjavo, ko je več delegatov j-otom ugovorov zanikalo delegaciji črncev dovoljenje, da predloži ■jesolucijo. ki obstoja gledo "nasilja druhali" Ku Klux Klana ali — lAYhite Caps na jugu. j Predsednik Ciompers je imel velike težkoče, ko je zopet skušal napraviti red, kajti več kot dvajset delegatov je skočilo s svojih :sedežev ter zahtevalo imena delegatov, ki so nasprotovali. Predsed-.nik na ni hotel navesti imen. | Resolucija je nadalje pozvala, naj se stori korake, da bo vlada odpravila to nepostavno organizacijo, in da naj federacija uporabi iA.se svoje sile, da zavaruje organizirano delo. zastopano j»o črnih delavcih. i Veliko ovicijo se je priredilo reverendu Laeklend metodistov-sko - episkopaine cerkve v Denverju. Nazdravijalo se mu je pogosto, ko jo obsojal sovražnike organiziranega deJa —Globoka nevednost na drugi strani bo izvojevala zmago za delo, — je rekel pastor, ki je obrazložil poskus trgovcev, podjetnikov in pragih,,da zatrejo preiskavo glede stavke na pouličnih železnicah v Denverju tekom preteklega poletja. Mrs. Lucy Robbins, tajnica konference centralnih delavskih zastopstev, ki je vprizorila napore, da izposluje amnestijo za jetnike, ki se nahajajo v ječi na temelju vojnih postav, je opisala konferenco med delavskimi voditelji ter vladnimi uredniki. "Rekla je. da ni hotel predsednik Wilson pomilostiti Eugene Debsa raditega, ker ni mogel komitej izposl»vat:. osebni pogovor s predsednikom. — Nekaj političnih jetnikov je še vedno v ječah, — je izjavila ter rekla v nadaljnem. da jo oproščen je vseh onih, ki se nahajajo že na svobodi, v glavnem pripisovati naporom Ameriške delavske federacijo. Danes zvečer ni bilo mogoče dobiti potrdim vesti, da bo John I. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, objavil svojo kandidaturo za predsedništvo v Ameriški delavski fedcraeiji v opoziciji proti Sam Gompersu. Voditelj premogarjev je »Klklonit vsako izjavo v tem oziru. Zastopniki Številnih unij. ki podpirajo Le-\vLsa, trdijo, da je pokazalo povpraševanje med delegati, da je Le-wisu zagotovljenih od 14.000 do 22.000 glasov od več kot 35.000 gla-• sov, zastopanih ua konvenciji. Denver, Colo., in. junija. — Eksekutivni svet Ameriške delavske federacije je končno in popolnoma zavrgel Mednarodno federacijo strokovnih unij, kol se jo vodi sedaj. Tozadevna objav;- jo bila napraVljena zvečer v konveneijškein glavnem stanu predsednika Gompersa, ki jo objavil kopijo pisma, [poslanega tajništvu evropskega strokovno - linijskega gibanja v Amsterdamu. Vprašanje zveze z evropskim strokovno - linijskim gibanjem bo odločeno na konvenciji sami. kajti mednarodna zveza strojnikov ir. kurjačev je predložila resolucije, v katerih se zahteva, naj se da predsedniku Gompersu in eksekutivnemu svetu takoj navodila, da takoj zopet združita Ameriško delavsko federacijo z Internacijona-lo, koje glavni stan se nahaja v Amsterdamu. Chicago, III., 1 7. junija. — Mrs. Margaret Eunis, stara dva in sedemdeset let. bogata udova, je bila umorjena danes v nje-iu m stanovanju, ko je streljal ua njo seržant Thom. Smvth, star petdeset let, prej« v angleški armadi in eden najboljših rokoborcev na Irskem. Po umoru Mrs. Ennis je Smyth izvriil samomor. Soglasno s po-lieijo je bil umor posledica ljubosumnosti. ANGLEŠKI PRINC NAJ OBIŠČE INDIJO. . --— London, Anelija. 16. junija. — Indijski podkralj lord Reading jo povabil valeškega princa k se- Ibi na obisk. {Kot vse kaže, se princ še do-sedaj ni oddahnil od "silnih" vojnih naporov.) STAVKA ANGLEŠKIH MAJNERJEV ŠE TRAJA, Velikanska večina glasov je bila oddana za nadaljevanje stavke. — Povratek tekstilnih dclavcev. GRŠKA OFENZIVA JE BILA VSTAVLJENA Ministrski predsednik Briand je odločno proti vs?ki novi vojni na bliinjen iztoku. London, Anglija, 17. junija. —' Zastopniki štrajkujočih premo-garjev 4o danes soglasno zavrnili predloge delodajalcev ter sklenili, naj se stavka nadaljuje. Cela zadeva je bila prej dana ua javno glasovanje. Za sprejem predlogov je bilo oddanih sto osemdeset tisoč glasov, proti spre-j jonm pa skoraj petsto tisoč. Vlada je takoj dobila sporočilo o u-spehu gla.^ovaiija. Izvrševalni odbor premoga rje v se je takoj zatem sestal i; posvetovanju. Jako značilno dejstvo je, da se jo glasovanja vdeležilo le G4 odstotka štrajkujočih delavcev. ' Iz^l gnasovanja je jako presenetil javnost, ki je bila uverjena,| da je stavka že skoraj končana. 1 Manchester, Anglija, 17. junija.' Danes je bila tukaj končana stav-1 ka tekstilnih delavcev. Obe stranki sta popustili za polovico. Carigrad, Turčija. 17. junija. — Grška ofenziva pro i turškim na-cijonalistom je vstavlejna. To se j*1 zgodilo vsled tega, ker Grki ae nt vedo, kaj oo storila Anglija, namreč. Če jih bo podpirala Angliji ali ne. Kljub temu bodo pa Grki vprizarjaU lokalne napade vzhodno od ("šaka. kjer so turške postojanke jf«ko izpostavljene. General Isinet paša, vrhovni poveljnik naeijonalistov v okolici Eski-Sehira, se je takole izrazil o grških pozicijah: Grki se nahajajo v takem položaju kot mož, ki hi rad kihnil. pa niu v zadnjem trenutku nos odpove. Zunanji minister naeijonalistov Jusuf Kemal, ie odpotoval v Ada-lijo. odkoder so bo najbrže podal v Pariz. . .Pffriz, Francija, 17. junija. — Ministrski predsednik Briand ni hotel danes v poslanski zbornici razlagati podiobnosti o položaju na bližnjem vzhodu. Rekel je samo, da je treba vojno na vsak način preprečiti. Pristavil je: Prepričan sem, da bomo s potrpežljivostjo in pametjo popolnoma uspeli. SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK SE ŽENI NA FRANCOSKEM. Pariz, Francija, 15. junija. — Ko se je mudil pred kratkim tukaj srbski prrstolonaslednik Alek sander, se jo posvetoval s kne-ginjo d'Aosta glede svoje ženitve. Baje hoče vzeti za ženo neko bur-honsko prineezinjo. LOLESTEN IZBRUH FRANCOSKEGA MAŠČEVANJA. Cherbourg. 17. junija. — Soglasno z določbami mirovne pogodbe je dobila Francija razen drugih nemških ladij tudi slavni podmorski čoln "Deutschland", ki je dvakrat, prodrl zavezniško blokado na poti v in iz Amerike. Ker se vrše sedaj v Franciji mornariške vaje, so uporabili Deutch-l^nd za cilj. Neka križarka je oddala več strelov na privezan submarin, ki se je krnelo, nato potopil. Dogodek so fotografirali iz zrakoplo- • '¥1 vov. (To so zadnji napori nizke osve-tcželjnosti.) . šf AMERIŠKA PEINCEZTNJA ŽE V TRETJIČ OPERIRANA. Pariz, Francija, 16. junija. — Grška princezinja Anastazija, rodom Amerikanka, je bila danes že tretjič dperirnua. Operacijo je iz-| vršil dr. Robert Turner. Zdravniki pravijo, da je bila to zadnja operacija ter da bo princezinja v kratkem ozdravela. BELGIJSKI ŠTRAJKARJI ZADOVOLJNI Z ZNIŽANO LAČO. ___ Bruselj, Be!pija, 16. junija. — Delavci, ki so že par tednov štraj-kali, so se začeli vračati v predilnice. Njihovi zastopniki so se po dolgotrajnem prerekanju sporazumeli z gospodarji. Delavci so se slednjič zadovoljili s trinajst odstotnim zn'zanjem plače. Chicago, IU., 17. junija. — Cene giožkih oblek in drugih predmetov vsakdanje rabe so padle za 25 do 30 odstotkov z višine vojnih een, soglasno z objavo National Association of Retail Clothiers, potem ko se je sestavilo podatke, katere se je dobilo od 700 prodajalcev na drobno. Le šest odstotkov trgovcev je objavilo, da so znižali cene za 25 odstotkov. Večina prodajalcev Je objavila znižanje cen od 30 do 40 odstotkov in poročalo se je tudi o nekoliko nižjih cenah za e revije. ČASA MOŠTA $400. Catskill, N. Y., 17. junija. — V Green County, je bila ravno proglašena prva obsodba na teme-tlju nove državne prohibicijske postave. Neki Pollack iz New Yorka, posesmik hotela v bližini Catsl^Jl, je bil spoznan krivim, da je prodal eno čašo "trdega" jabolčnika. Tudi dva nadaljna sta I bila spoznana krivim kršenja prohibicijske postave ter obsojena na globo po $200. GLAS KAftODX 13 JUN. 1»2I Velika potrata. K< r j<* v Anpliji konj predmet pozornosti In ljubezni, ne morej biti nobenepra dvoma, da bo vzbudila objava ansrleške vlade, da sej bo pomorilo na hladnokrven način približno 30.000 konj v Mezopo-i tarniji, pravcat vihar ogorčenja. Mr. Churc hill, ki je govoril v par-j Iamentu v imenu vlade, je pojasnil vzroke, ki so dtrvedii vlado do »prejema tejra krvoioenrga načrta. Rekel je, da je angleška vojaška J naprava v Mezopotamiji potrebovala 47.000 konj, da pa jih bo po-j 1 icbovala le 17.000, ko bo reorganizirana. Preostalih konj ni mogo-, prodali na lieu mesta in ee bi se jih dalo domačinom, bi slednji 3»'al*o postopali ž njimi Ne kaže poslati jih nazaj v Evropo, kjer bi; l.iliko .služili še naprej, kajti stroški takega prevoza bi izdaleka presedali svote, katere bi vlada lahko dobila za te konje, prodane na dražbi. Čeprav si Angleži sedaj na vse načine prizadevajo varčevati in j. skrčiti vladne izdatkt, je vendar dvomljivo, da bi odobrili prihra- , ju k par tisoč funtov, uveljavljen na ta način, ki se upira njih navadam in čustvovanju. Masaker :t0.000 konj bi se smatralo za pravea-to grozoto ter je nevrjetno, da bi se kdaj odobrilo tak načrt. Evropa je uboga, a ni še tako uboga, kot misli Churchill. Zakaj pa se teh konj ne bi moglo vporabiti v Mezopotamiji in sosednih deželah? Mezopotamija je bila nekoč zelo produktivna dežela ter ob-Mojujo upanja, da bo zopet mogoče napraviti je produktivno. Arabci uživajo nadalje sloves, da znajo dobro postopati s konji ter ni nobenega povoda za domnevanje, da so se v tem oziru izpremenili. i Rusko cepljenje proti legaijn. V zadnjih par letih so imeli zdravniki na Ruskem izvanredno priliko opazovati legar ali tifus, kajti v času cd 1918 do 1920 je divjala v Rusiji epidemije te bolezni, ki je pobrala do 420.000 Iju-di. l>r. B. Sdlolov, ki je bil eden izmed sodelavcev Mečnikova pri proučevanju raka, je preživel nekaj časa v Butirka jetnišnici v Moskvi, pot cut ko je bil obsojen oil boljševikov radi političnih rovar-stev. Tekom -vojega bivanja v jetnišnici je b;_l v stalnem stiku z ljudmi, ki so zboleli na legar ju. Po oproščen ju i/ ječe je nadaljeval .s tozadevnim delom v družbi svojih tovarišev ter napisal dolg članek za Lancet v Londonn, v katerem opisuje uspehe eksperimentov, katere so vprizorili nekateri najbolj slavni ruski zdravniki. Najbolj važni med temi so bili oni. katere so vprizorili profesor llatogorov in dr. Seahečev v Petrogradu in doktorja Marzenevs-ki in Rosenthal v Moskvi. Uporabilo se je dva sistema cepljenja in zdravljenja. Pri prvem se je uporabilo kri bolr.ikov ali kot eepilno sredstvo ali kot zdravilno odredim. Pri drugem Se je uporabilo le serum. Na temelju poskuscv se je dognalo, da je na ta način cepljeni Človek petkrat manj izpostavljen bolezni kot pa necepljeni in da bo v bodočnosti mogoče preprečiti slične epidemije z uporabo tozadevnega seruma. Iz Slovenije. Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrli Marija Hemic, rojena Obreza, trgovčeva soproga, in Katarina Najstran, posest ni kova soproga s Homca pri Kamniku. V Spodnji Šiški je umrl Alojzij Pave, ključavničar, star 22 let. Neznan utopljenec. V 'savi v Pogoniku pri Litiji se je dne 15. maja našel utopljenec moškega spola, star od 32 do 38 let. srednje postave, svitlo-rjavih velikih las in anjpleško -pristriženih brk. Oblečen je bil v rjavo križasti suknjič, *ive belo črtane hlače, črne čevlje na zadrgo. Peter Zgaga Vsakdo mora živeti — se je o-pravieeval zdravnik, ki je zahteval res malo preveliko plačilo. Jaz-moram živeti, lekarnar mora živeti.... ---in jaz moram živeti —: je odvrnil bolnik ter vrgel zdravilo skozi okno. * . * V neki slovenski naselbini, kjer je posebno veliko število najrazličnejših evetk. se je po veselici vršilo glasovanje, katera je najlepša. Glasovanja so se vdeležile samo cvetke mladenke. Glasovanje je bilo neodloČilno, kajti vsaka je dobila le en sam glas. . * » * Francija hoče pošiljati v Združene države vina, v katerih ni nobenega alkohola. Hvala lepa! Mi znamo sami izdelovati vina, v katerih je alkohol. * % * — Ali mi veš kaj povedati o opicah — je vpraša! učitelj nčen-ca. — — Da, opice imajo tudi na nogah roke. • • • Nekaj o kralju. Kdo bo kralj? Kdo jemal bo, kdo dajal ? Če jemal bo, kaj bo dal? ItttjnslntmttBka Ustanovljena 1. 1898 KatnL 3te&turta lnkomorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. \ \ sumljiv in ga je poklieal na mal pogovor, tekom katerega je kon-statiral, da je to 161etni 1. Sehle-gel, sin lesnega trgovca iz Kamnika, ki je ukradel nekaj čez 78 tisoč kron in se s to »voto podal na potovanje, katerega zanimivosti in veselja pa ni dolgo užival. Nadzornik Haibe ga je pcrvafbil .seboj in ga oddal v varstvo sodišču. Od ukradenega denarja je zapravil šert tisoč kron. Nasilen mož. Železniški delavec Vrač-ko je prišel 14. niaja zvečer domov k svoji ženi Mariji, viničarki pri št. Tlju. Ker ni mogel takoj najti ključev, ga je to tako raztogotilo, da ko je žena prišla domov, jo je z debelim kolom tako silno udaril Roparski napad v Št. Vidu nad Ljubljano. Posestnik Anton Breme se je pozno -potioči vračal iz Ljubljane po glavni cesti proti Poljana-m pri St. Vidu. Na koncu Aiške se mu je pridružil neznan Človek m mu govoril, da ga veseli njegova družba, ker ima mnogo denarja pri sebi. Pozneje ga je -zvabil, da sta krenila na pot ob železniškem tiru. Ko «4a se že približevala domači vasi. je neznanec nenadoma skočil proti Bremen, ga podrl na tla, ga začel tolei po glavi in mu je z naglico izmaknil denarnico, v kateri je bilo 15,000 K gotovine. Neznani ropar je nato pobegnil v smeri proti Ljubljani. Dva nevarna tatova aretirana* Orožniki na Brezovici so aretirali krojaškega pomočnika Ignacija Kolarja iz Dravelj in njegovo prijateljico Franeiako Oiglarič. Oba »ta nevarna tatova. Klatila sta se po Krasu, po Gorici in Trstu. Kolar je vdrl v hišo uoeest-liika Ivana Koširja v I>ragomerju • ter skušal odnesti mnogo perila in obleke. Pri tatvini pa ga je zalotil posestnikov sin Filip. Kolar je pobegnil »kozi okno. Orožniki pa so ga kmalu prijeli, kakor tudi njegovo prijateljico Crglaričevo. Kako je mladi razsipnež dobil denar? Pred kratkim se je poročalo, kako je mladi 161etni Albert ' Schlegel, rodom i* Šturij pri Aj-I do večini, zapravljal denar na zabavišču v Lat term aimo vem drevoredu v Ljubljani. Schlegla so izročili državnemu pravdniku. Sam I baje trdi, da je denarnico, oziroma papirnati zavitek s 95,000 K 'gotovine pobral n* tleh v gostilni Kod bo vstal ? Kdo bo na prestolu stal? Dva sta: narod ali kralj. Kdo bo vsem poveljeval: Narod? — Kralj? S Črnino vstran! V viharni burji še črni jurji so vsi zaman. " * • Pogum v srce S in kramp v roke: vsi klanci bodo poravnani, zidovi silni sezidani in kralj bo vsak, vsak bo vladar. če med zidarji bo zidar. Ljudje se pritožnjejo in pravijo, da jih napadam, da jim slabo želim in mi še druge pregrehe očitajo. » . • no živel Kupoval si je raeuie dra-goeenesti. med drugim steklenico linega parfuma, ki ga je l>il u^rne-nil svoji znanki, dalje dozo mazila za l>rke in veliko svetinjo Matere Božje, da bi ga varovala pred sovražniki. V afero je zapletena tudi neka natakarica z imenom Zemljan v Kamniku. Mlada deklica izginila. Hči železničarja Sofija Petrn". -tara 14 let, jt* neznano kam odšla in se ni vee vrnila. Deklica je za sroja leta dosti razvita. Izgubil jugoslovansko državljanstvo. Odvetnik dr Kare! Tsclielmll (Čebul) v Marihoi-u je bil v»b- sestavine pametno izbrane, je izdelek mojstrsko delo kot je Trinerjevo Grenko Vino. Če pa sestavine niso pametno izbrane je celota grda prikazen kot so razne potvorbe slavnega Trinerjevega zA ravila. Popolnost- Trinerjevega Grenka Vina je bila dosežena po večletnih skrbnih študijah, neštetih poskušnjah in težavnih preizkušnjah. Sestavine (easeara sa-Razne tatvine. jjrrada. ter druge grenke rože in j -. T. . ... , .!korenine) niso samo pametno iz- Ignaeij Kranjc, ki je služil priU 7 • .. ... , 4 '' . ■ . brane, ampak je tudi n.nhova ka- Avcrirstu rrpmcu v Kamniku, le . . . . . i - kovost neprestano prvovrstna, o kradel svojega gospodarja za; bo za to v Jaz nikomur ne želim ničesar slebega, niti mojemu prijatelju1kvo"„: Pok,oril • o. .težki ie<*t b tefliif>v Skazi ne. Svet se pa mora mešati. „, , , ,, _ v , . , 4 Hlcde sta kradla Anton Rožane Kadar sem jaz prizadet, se ne cme- , , . „ . . „ J K ' m Jakob Kranic iz Topola. Ohso rim, ampak udarim nazaj ee le jena sta hila vsak na 14 dni ječ«*. morem, ce n- pa tiho prenesem.l Fram, Tri}W iz Krania je kra. In vsi, ki so bili kdaj v tej ko!o-jdo, na kranjskem kolodvoru deri imenovani v slabem ali v do- ske in je nagovarjal Ivana B.. naj Companv V.m brem pomenu naj si zapomnijo, pr«>(i sodiščem tako priča sodilo na pa bodisi že to ali ono. Če bi bili ničla, bi se niti cucek ne obregnil vanje. * . • Z vsakim bi menj'al, samo general Sims, ki je v Londonu imenoval Amerikanee osle, bi ne ho-5 tel biti. Sedaj se vozi v Ameriko. [ O njegovem sprejemu bo časopis- { jc- pisalo vee kot pa če bi prišel • sem sam ne vem kdo. i neapolisu je bil maja med gra- jduanti t ud? John F. Stran*, sin m tpol meseca težke ječe. poostrene s po^to.n >n trdim ležiščem na leden in s temnico vsakih 34 dni lim naAi slavni Jugoslovanski Katoliški Jednoti, katera mi je tako Vsak. ki trpi vsled plinov v črevesju., zaprtju, slabemu teku. glavobolu iid. naj s polnim zaupanjem vzame Trinerjevo Grenko Vino. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil je dobro založen s Triner-jevimi zdravili. — Joseph Triner 4.") Ashland \ve., Chicago, 111. f Advertisement) ZAHVALA. Tem potom se prav lepo zahva- Slovenske novice. St. Paul, Minn. V De la Salle institutu v Mm- hitro in pravilno izplačala posmrtnim* mojega soproga Ignaca Derganc. Po kojni je bil član dru-ištva sv. Jožefa -;t. 12 v Pitt.^bur-ghu. Pa., skozi JJ let. kakor tudi vstanovitelj društva in jako vnet in ve?ten /pri društvu. Obenem se tudi zahvalim za v^> podporo, katero sem ledno sprejela za časa .njegove bolezni. Še enkrat ?*e tudi Posebno srečanje z Irci mu bo ostalo v ved nem spominu. | našega rojaka Johna Strausa iz V « J Afinneapolisa. Poleg diplome 'oreiel tud; 4• t,-^• • j j-zahvalmi vsem članom, kateri so M^e ponavadi „e jedo radi.^ <*«*? 5« . sel*Mo družim Miwko in družini iPov-set ker so se tudi vdeležili po- V Sr. Paulu je mestna in okraj-r"4®. Pokojne"a- Zahvaljujemo na bolnišnica, ™ — VSI skuPaJ onega, kar jim žene skuhajo. To' . * , - . & , , I na pisalni stn-). V jeseni misli še je ze vkorenmieno v nas. Ze Adam ■ . . *' ««i>.u se . , ... naprej študirati se je branil pred Evinim jabol kom. Vojna je začrtala življenju povsem novo smer. Nove metode in nove navade. Tako imamo naprimer v Ameriki par tisoč pohabljenih vojakov, ki se morajo preživljati samo z medaljami. # • # Veselje m žalost sta v istem ena največjih in najmodernejših na severozaspadu-Bolniških strežnic je okoli 260. Štiri Slovenke se zdaj zraven drugih vežbajo za bol. strežnice. Žalujoči ostali: Frances Derganc, soproga. Ignace. Frarrk. Carl, Albert, Anthony in Henry, sinovi. Gisella in Frances, lu'eri. Pittsbui'gh, 13. junija 1921. (2x 18&2J—6) Poplar Bluff, Mo. Slovenci živimo tukaj po farmah. daleč od mesta, od 2 do 32'pATElfTIP«,te Se danes za našo milj. Rojak Krivea s<' je z druži- ■ breipiaCno knjižico o pa- ... ... I tentih. Advokati za. uatenie- lavežbini no prei-eln tu na farmo, ki jo je Mne*uivi. tornt. pošteni, a.m*, wilson*.* rtzmerju kot prijatelj in zavist, kupil za $:J000. Frank Lazar se je Inc" v,ctor Bdin* • Washington, d c. J m -i >i . (AdvortlsetnenU • 0 • tudi preselil nazaj na farmo; bil . Iz starega kraja poročajo, da jugoslovanska ustava še ni dovr- šeiuk Hvala Bogu, da že ni. Ko bo dovršena, se bo trubel namreč šele začel. pod "Skalo" v Kamniku in to v trenotku, ko je številna družba pivcev, - med njimi t» trt i »t j tu« i—t-Amm/m** '' to *J*">lkgir'--—, ■s Sm^h__tuS ** _£5 • (.AtNARSSA ** btmtš mvu Hy ** t^iNMiti) n AtfNrttMSMl m —miiiirt &£tf ""^fA'ffi 'iniiTiMil ^r^.arr "y^fr— • LAINAROOA m m—mamm Umil BotmhIi o* Menhatta*. New Vtrk. H. V. T»I»H>BWI CsrtlaaSt S87S __ Glede rapaliske pogodbe je v pogovoru kriiiziral dejstvo, da se je prišlo do nje zgolj po strategi enih interesih kraljevine Italije, — eesar mu pae nihee ne more zameriti, Mc$je večje veljave so priporočili Italiji, da bi bila bolj varna taka meja, ki bi zadovoljila oba soseda in odstranila že vnaprej povod vseh sporov. Italijani so bili pri tem vprašanju preveč pod vplivom nekake geografiene estetike, češ. da gre za mejo, ki jo je prerokoval sam Dante in začrtal sam prst božji. Glede načina končne ureditve jugoslovanskega vprašanja tudi niso točni podatki v italijanskih listih. O načinu te ureditve se je izrazil dr. Wilfan z vso jasnostjo in od'oenostjo na deklara-eijski proslavi. 30. majnika, in nato v polemiki, ki jo je imle z "La-voratorom''. Ne gre za enostaven sporazum s primorskimi Italijani, ki naj bi se jim zavarovale njihove kulturne pravice, marveč za — sporazum med jugoslovanskim in italijanskim narodom. to je sporazum, ki ga želi in za katerega bo delal z vsemi svojimi močmi kljub vsemu zlobnemu podtikanju in zavijanju. Ta sporazum bo delo ne ene same, nego več generacij. '"Era Nuov«" ni povedala točno tudi Wilfanove misli o nevarnosti vojne med cbema sedanjima kraljevinama. Lista "Sera" in "Era" sta poročala tako, kakor da dr. Wilfan želi in išče oboroženega konflikta med Italijo in Jugoslavijo. Resnica pa je ta. da je dr. Wilfan z vso odločnostjo odklonil vsako željo in tudi samo misel take vojne. V bistvu je rekel le eno. da bi namreč mogel nastati položaj, kjer bi ravnanje z Jugoslovani v Italiji utegnilo služiti v povod sporu z narodno državo Srbov, Hrva-čtov i ji Slovencev in priznal, da se morda samo radi Jugoslovanov pod Italijo ne prične vojna. Danes dodaja dr. Wilfan. da je stvar modre in miroljubne politike, da- se ogne tudi podrejenim povodom oboroženih konfliktov. Iz razgovora posnemamo še, da zahtevajo Jugoslovani v vprašanju samouprave vzpostavitev goriškega, tržaškega in istrskega deželnega zbora. Ako bi prišlo v Italiji do splošne upravne decen-tralizacije, bodo zahtevali Jugoslovani posebno avtonomijo za vse Julijsko pokrajino, da postane neodvisna in se tako uresniči tista "republika", ki jo je predlagal Pittoni leta 19181 Jugoslovanski poslanci se pripravljajo na preudarno delo v rimskem parlamentu. Upoštevajo obstoječe razmere in hočejo v okviru sedanjega stanja doseči za svoje pokrajine kar le mogoče. _ Grdo pa je to, da pride italijanski žurnalist do moža. ki je takore-koč že določen za voditelja jugoslovanske delegacije v Rimu, ga prosi za razgovor, dr. Wilfan mu ga dovoli, pot^m pa zanese v italijansko časopisje izvajanja, ki so v diametralnem nasprotju z besedami razgovora, in tako ustvari novo sovraštvo do jugoslovanskih poslancev. Listi se kar po vrsti oglašajo in tako se je tudi ugledna rimska "Epoea" obregnila ob dr. Wifanov govor, češ da so njegova izvajanja dokaz politične slepote, ki ne dela časti realnemu intelek-tu dr. Wilfana. Res pa je. da se dr. Wilfan in ž njim vsa delegacija pripravlja na možato in resno delo v rimskem narlamentu, ki bo ta- I ko, da mora dobiti priznanje in vpoštevanje pri italijanskih poslancih. "Skokov" pa naj se jugoslovanski poslanci otresejo! Naloga jugoslov. poslancev v laškem parlamentu. Italijansko naeijonalistično časopisje ima sedaj velike skrbi z vprašanjem, kako nastopijo jugoslovanski poslanei v rimskem parlamentu, kake želje in zahteve bodo obsegale njihove izjave, kaj porečejo o aneksi ji, kako stališče zavzamejo naprom vladi itd. Angelo Scocehi, dopisnik milanskega lista "Sera", je imel že pred volitvami razgovor s poslancem dr. Wilfanom, ki je bil pa šele sedaj objavljen. Segla je po tem razgovoru tržaška "Era Nuova" ir. ga ra/tolmačila po svoje, kakor so to storili tudi nekateri drugi Tisti v Italiji. Na te objave se je uglasil v "Edinosti" sam dr. Wilfan, ki izvaja nastopno: Glede samoodločbe je res, da je izrazil mnenje, da morajo Jugoslovani podati izjavo, s katero se zavaruje njihovo stališče napram nedvojbenemu kršenju praviee. ki jo ima primorsko, kakor vsako «lru(?o ljudstvo, do svobodne samoodločbe. Italija sama se je zedinila ravno na podlagi plebiscita, zbog tega ;e pričakovati za to stališče v rimskem parlamentu vsaj nekaj razumevanja! Rezervacija ne more imeti nobene sovražne osti proti Italiji, ker mora imeti značaj pravnega pridržka. Naša delegacija se v Rimu ne bo zavzemala samo za narodni obstoj jugoslovnskega ljudstva v Primorju. marveč bo imela pred očmi mnogolične velike potrebe in težave prebivalstva. Zato delovni program ne more biti samo narodno - ob-ianibni. Gotovo pa je, da stopi takoj v ospredje narodno vprašanje \ obče in jezikovno posebej. Italijani v Rimu bodo videli v naših primorskih poslancih predvsem Jugoslovane, potem šele zastopnike ljudstva z raznjjui gospodarskimi in drugimi, ne zgolj narodnimi interesi. Glede jezikovnega vprašanja v teh krajih dodaja poslanec, da je povdarjal na raznih svojih shodih, da se bo moralo to vpraša-* nje pač urediti z upoštevanjem jedinstvenega narodnega značaja države, h kateri smo priklopljeni. Nobena rešitev pa ne bo pravična in tudi ne trajna, ako bi zasledovala tisti "neizogibni proces prostovoljne asimilacijeki jo Italijani toliko nanašajo. Ako je mogočna Britanija prebivalcem na otoku Malti priznala avtonomijo tudi v narodnem in v posebno jezikovnem oziru. potem tudi Italiji ne bo v sramoto in ne v škodo, ako bo postopala slično z mnogošte-vilnejšim delom naroda, s katerim hoče živeti v dobrem sosedstvu. Dr. Wilfan je povdarjal tudi potrebo vzporednega, če ne že skupnega postopanja x Nemci v onih vprašanjih, v katerih je jugoslovanski poiošaj res enak njihovemu. Dr. Wilfan je smatral v tej toeki, kakor tudi v vseh ostalih, največjo odkritosrčnost za potrsfcno in koristno, ker hoče pripomoči z vsemi silami, da mora biti razmerje med Jugoslovani in Italijani povsem jasno. Da se Nemci obnaiajo proti Italiji bolj sovražno, je pripisovati opori, ki jo jim daje zave*t da imajo za seboj velik narod, ki pride gotovo prej ali alej do stare svoje moči. . Najden otrok. Dne IG. maja s;> našli v Zado-brovi, občina Skorja vas, pod se-j neno utico razpoloženo okoli se-jdem dni staro, «e živo dete moškega spola, ki je bilo povito v dve beli iu dve iz domačega platna plenicfi « belim povojem in je j imelo tudi eno belo srajco, eno jopico in eno kapico iz belega kosmatega volnenega blaga. Izpo-loženja ssta nujno sumljiva moški okoli 40 let star, popolnoma črno oblečen, srednje postave Ln je nosil črno potno torbico seboj. Za njim okoli 15 korakov je hodila ženska srednje velikosti, razogla-va, z dolgo rdečo jopico in dolgim temnim krilom ter je nosila na rokah zavitega otnoka s seboj.. O-sumljenca sta se dne 15. maja zvečer v bližini omenjene uticč potikala ter sta potfem brez vsakega sledu izginila. . Orožnika je napadel. Ivan Mlakar iz Zlatoličja pri Št. Janžu na Dravskem polju je nevaren nasilnež, ki se niti orožnikov ne boj L Ko ga je orožnik iskal radi nastopa neke kazni in ga zasačil v neki gostilni v Zlato-ličju, se je Mlakar branil aretaciji. zagrabil za < »rožnik o v bajonet in zbežal. Isto je ipomOivil še enkrat, ko se je vrnil nazaj in je mislil, da je orožnik že odšel iz-gostilne. Šele z asistenco dragega orožn>ka so Mlakarja spravili v! zapor. Ko bi 1)11 Mlakar pameten, bi si bil prihranil hujšo ječo, kajti ona kasen, katere se je tako branil, je bila anmesHrana, tako pa bo radi napada na orožnika sedel 3 mesece v strogem zaporu. Prijeti tat. Okrajni nadzornik Habe v Ljubljani je imel srečo. Pod Tivoli jem, kjer so postavljene gugal-nice in strelišča, je opazoval rnla-'dega in elegantno oblečenega fanta, ki si je s svojim streljanjem pridobil že prece>j papirnatih odlikovanj. Hdbetu m je dečko add I BT MOSAKL JTAROGAJTE 8E NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-mm V SDK. DRŽAVAH. PradacAnik: BUDOLF PERDAN, 933 A I85tto SU Cterplao", O. Podpredsednik: LOUIS BASiANT, Box 100, Fearl Avenue, Locate, a Tajnik: JOSEPH FISHLBšL Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BHGZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizpiafcalU mrtaln: JOHN MOVEBN, «M II. 2nd Ara« W. Dciutfc, Mitt. fiWnd riknrik: Dr. JOB. ?, fiEAHHK, MS B. Ohio Bt, N. Pittatovgh, Pm. Naiamfl «*«: MAX KERZiSNTK, Box 872, Bock Springs, Wra MOHOR VLADlO, 2003 Sou Uwsdtle Ave, Chicago, IU. FRANK fiKRABEG, 4822 Washington St., Denver, Goto. Feretal eAer: LBONARD SLABODNTK, Bar 480, Ely. Minn. GREGOR J. POBENTA, Box 176, Blade Diamond, Wash. FRANK ZORTCH. 6217 St Glair A ve., Cleveland, O. VALENTIN PIKO, BIO Meadow Ave., Rockdale, Jollet, m. PAULINE ERMENO, 539 — 3rd Street, Im Salle, HJL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan. Hi. 1-- Jednotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA", r-i r »n Vse stvari, tikajoče se trradnlh saiev kakor tudi denarne poAlja-tvo naj se poSUjajo na glavnega tajnika. Vee priiotbe naj se poiilja na predsednika porot>iega odbora. Prošnje ca sprejem novffc* Qanov in bobJSks spričevala naj se dcMIJ* na vrhovnega »dravnika: Jugoslovanska KatollSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor Zeli postati dan te organlcsc'Je, naj se sglasi tajniku bljUnega drufitva J. S. K J. Za u?tanc i te v novih drultev se pa obrnite na gL tajnika. Novo drufltvo se lahko vstanovl s B. ali wi» Razmerje Slovencev napram Srbom. Dr. Leopold Leonard ▼ "Slov. Narodu". Pravijo, da so se združila tri plemena: Slovenci, Hrvati in Srbi, da na podlagi medsebojnega dogovora Žive v -kupnem gospodarstva v medsebojnem sporazumu, ne da bf eden majoriziral drugega. Ako se možki in ženska združita k skupnemu življenju, se lahko zgodi na različne načine. Združita se .v zakonski zvezi, katero Kog blagoslovi in državna post r. v a utrdi, ali pa živita v takozvanem koruznem zakonu brez bočjega blagoslova in brez državne postave. >akon ae razdrnii na t« način, da se na postavni nrfin ločita od mire in postelje kakor pravi cerkveno pravo, ali pa da se zakon celotno razveljavi, {česar pa katoliška cerkev za katoliški zakon ne-j Trušča. Koruzni zakon se razdruži tako, da se med seboj skregata in morda ie stepata, potem pa gresta zopet narazen. I Meni se zdi, da si nekateri predstavljajo našo zvezo v skupni državi kot neke vrste koruzni zakon. Stopili smo v zvezo s Srbi pro-j stovoljn«, ker se nam je takorekoč podrla streTia nad glavo in nismo prav vedeli, kam. Izrazili smo željo, da živimo v skupnem gospodarstvu po skupnem dogovoru tako, da ne bo njl-če ukazoval druge-iru, ampak bo veljalo samo tisto, s čim ur bomo zadovoljni vsi. Ako bi hoteli na ta način izdelati ustavo, ri se morali najprej; izločiti vsi oni poslanci, ki se ne prištevajo nebenemu teh treh ple-( aren, na prion.*' bosanski Muslimani. Srbi,'Hrvati in Slovenci bi to-j rej morali sestaviti tri plemenske kurije in vsaka točka ustavnega' načrta bi morala biti sprejeta od vseh treh kurij. Tako bi se v istini lahko reklo, da je sprejeta ustava brez majorizacije. katerega teh treh j piemen. Toda v tem slučaju bi tudi po posameznih kurijah ne smelo biti majorizacije v klubih različnih strank. Kecimo, da bi v slovenski kuriji bili proti neki točk komunisti in socijalisti, bi to bilo že 12 glasov, a polovica je 20. Žnjimi bi glasovali še nekateri poslanci drugih nt rank, ako bi ne bili vezani po sklepih klubov, in predlog bi padel. Ako bi pa bili navezani, bi predlog z naga!, čeprav bi za njega ne bila večina poslancev slovenskega ple/aena Slovenska ku-lija bi štela 40 poslancev. Komunisti bi bili gotovo \edno proti vsaki točki ustavnega načrta. Tudi socijalisti bi bili večnoma v opozi-^ < iji. NSSS in JI>S imate, tako malo članov, da bi prišli le malo v po-štev. Mnenje slovenskega plemena bi prišlo torej le tako do izraza, dn bi bili enotnih misli nIjS in SKS. to je, 23 poslancev, in temu bi se reklo; **Volja slovenskega naroda". Za večino bi bilo potreba 21 »'d Zraven pride še predsednik, ki ne glasuje. SLS in SKS bi imeli torej skupno 1 glas čez večino. To se pravi, ako bi en sam mož glasoval proti, bi načrt pri slovenskem plemenu propadel. S tem bi p:i tudi propadel za vso državo. Tako bi imel nnpriraer dr. Vošnjak možnost, da samo reče: "Nie pozwalam", pn bi predlog padel. To bi bil torej čisto pristni "libernm veto", ne samo posameznih zastopnikov slovenskega plemena. Sistem majorizacije gotovo ni idealen, a še slabši je sistem minorizacije. Se bolj čudno bi bilo s Hrvati. Na Hrvaškem ima Radič za se-I o j večino poslam-ev Ta mož pa stoji na stališču, da njega Belgrad ni« ne briga in priznava samo ustavo, katero j? sam izdelal in za J katero samo on ve. Napačno^je mnenje, da ne gre v Belgrad zaradi) zaklet ve. Sam ni nikdar rekel, da ne gre zarad: zaklet ve, obratno: povdarjal je, da ne ure zaradi svojih načel, ker po njegovem mnenju mora vsako pleme samo zase izdlati ustavo za svojo državo in 1'otrm bi šele zastopniki posamnih zveznih držav stopili skuuaj k skupnemu dogovoru. Ker gora ne mara k preroku, bi moral torej prerok h gori. Sporazum z Radičem bi bil mogoč edino le na ta način, da bi Pašič vzel klobuk in portfelj in šel t svojim načrtom v Zagreb k Radiču in ga primerjal z njegovim. Ker Radič nikdar ne odneha, bi moglo priti do sporazuma samo na ta način, da bi v vsaki točki odnehal Pašič. Ker pa Radič ne mara biti načeloma nikdar istega mnenja, kakor kdo drug. bi popoldne zopet izpremenil točko, zaradi katere sta se dopoldne sporazumela s Pašu-em. Ako bi se pa končno sporazumela Pašič in Radič, je vprašanje, kaj bi rekel k te-' tuu na primer dr. Vošujak. kajti sporazum mora biti vseh. Praktič- I no bi bilo tako, da bi moral vedno imeti prav — Radič. • Jasno je sedaj, da je nemogoče delali ustavo, potom sporazuma j treh plemen. To bi privedlo do položaja, ko bi razmeroma majhno število oseb narekovalo svojo voljo vsi državi, ali pa bi zavladal splošen prepir ter bi se tri plemena zopet razšla. Prav, kakor se godi v koruznem zakonu. Edino mogoč način je. da se izvede ustava parlamentarnim potem, z glasovanje rapo večini. Manjšina ima pri tem pravico in dolžnost, da kritiku je, stavi protiprrdloge in jih zagovarja. Pri prihodnjih volitvah pa se lahko razmerje strank izpreir,eni in tudi ustava — popravi. * Nas ni dovedel skupaj samo mehanični dogovor in iz razmer ni.stala potreba. Pripeljala nas je dobra zvezda usode, ali da govo-lim krščansko, previdnost božja in volja Gospoda bojnih truin. Družit* nas kri in jezik, druži nas tisočletna usoda suženjstva in trplje-i je vseh naših plemen, kri mučenikov, žrtve rodoljubov, napori naših genijev. Zvezani smo s trdpimi vezmi božje in naravne postave, a ne samo z mehaničnim dogovorom. Tej tesni združitvi pa veliko . bolje odgovorja parlamentarni sistem. Toda, pravite v tem slučaju bomo vc'zio od Srbov preglasovani! Zakaj pa ravno od Srbov? Saj ni treba in 'udi ne bo, da bi se vedno delili po plemenih. Srbski komunist bo glasoval s slovenskim, sibski agrarec s slovarskim itd. Sicer pa mora biti v parlamenta- 1 rizmtt neko preglasovanje, in ali je kaj hujšega če sem preglasovan od Pašiča, kakor pa če bi bil od Radiča ali od dr. VošnjakaT Srbi imajo, tako slišimo, zelo trde glave, si ne dajo ničesar do-povedati in mislijo samo na svoje. Toda ne morem si misliti, da bi bili vsi Srbi tako trdovratni, da bi jim ne bilo mogoče dopovedati ničesar ali tako hudobni, da bi nam želeli samo hudo. Trdo glavo bo pa imel tudi ae kdo drugi med poslanci, ne samo Srb. 1 Med nami mora biti torej kakor v dobrem zakonu. Tudi ako moraš trpeti več kot je potreba, potrpi! Če ti zakonski sodrug dela 1 krivico, potrpi! Pomisli, da imaš rodbino, kateri ne smeš razdirati ^ ognjišča! Ako te mož tudi tepe, potrpi raje, kakor da bi razdrla ' rodbino! % Seveda, v skrajnem slučaju in pod gotovimi pogoji dopušča tu- ' di cerkev "ločitev od mize in postelje". Ali pa veste, kako bi prak- 5 tična bila ta ločitev T < Ravnokar sem cital srbski list "Balkan", najnovejšo številko, 1 kjer poroča o glasovanju o ustavi. Uvodnik je pisan z izredno debe- i litni črkami. V njem povdarja, da so se vsi srbski kraji izrekli za i centralitično ureditev in za ozko zvezo s Srbijo. Hrvati in Slovenci pa po velikanski večini proti. Čemu torej majorizirati Hrvate in^j Slovence? — sklepa ''Balkan" — ter jim vsiljevati našo srbsko i ustavo f Združimo, kar hoče biti z nami: Bana t, Bačka, S rem, Slavo- i nija, Bosna, Dalmacija. Ostalo naj se pa uredi kakor hoče! To se.1 pravi: Če nočejo živeti z nami kakor prija nam, naj se izvrši ločitev|< (•d mize in postelje. "Balkan" je vpliven srbski list, in separatist ič-i na atruja narašča med Srbi naglo. Ta ločitev bi bila približno taka-ji le: Skupne zadev«, katerih ni mogoče razdeliti, ostanejo srbske. To(i je čisto logično Srbi bi rekli: Imeli smo jih poprej, prinesli smo jih ] v zakon, pa jih vzamemo nazaj. Mi bi za skupne zadeve samo pla- i če vali naš del. a govoriti ne bi imeli ničesar. Del, katerega bi pla- i # Nova kanadski postava rešila prohtem prodaja opoj- «h pijač. Salon in njegova da so bila izločana, ko je vlada prevzela celi tozadevni poteL — Ceni se, da je bilo pijančevanje skrčeno za celih pet- inaedemdeset odstotkov. Poroča George Buchanan Fife. V provinci Quebec v Canadi je uveljavljena nova postava z ozi-rom na posest in prodajo opojnih pijač, o katerih so uradniki z narodom province vred prepričani, da predstavlja rešitev pivskega vprašanja. Postava je dobila odobronje visokih cerkvenih dostojanstvenikov obeh veroizpovedovanj. zastopanih v provinci in ti jo smatrajo za zmernostno odredbo. Oni. ki izvršujejo to postavo, jo imenujejo "odredbo zmernosti in prostosti*". Ta postava pomenja vse preje kot prohibieijo. Dovoljuje umeten nakup žganih pijač, piva in vina ter tudi dovoljuje zopetuo prodajo teh pijač pod gotovimi pogoji, vendar pa je potrebno storiti vse prvotne nakupe pri komisiji, katero je ustanovila provincijaina vlada. V ta namen se je lotila provinea Quebec trgovine s pijačami na drobno in debelo ter ustanovila prodajalne 7a prodajo žganja, vin in piva za gotov denar. Določila je cene, po katerih se sme prodajati to pijačo ter predpisala tudi ure za njih prodajo. D očim je ohranila iu zavaroval.-i prvotne napise in lepake je komisija določila avoj lastni zunanji omot za vsako steklenieo, potrdili, svoj lastni pečat ter opremila zamušek z vladnim znakom. Nova postava je dosegla naslednje: — Odpravila je salon. Ubila je praktično * ^bootlegger"' industrijo. Prepovedala je prodajo opojnih pijač onim, ki pijejo čez mero, duševno zaostalim, onim. ki s svojim zapravljanjem uničujejo svoje družine in ljudem v starosti manj kot osemnajst let. Skrčila je pijanost za približno 75 odstotkov. Dala je vino na razpolago onim, ki ga hočejo v majhnih množinah. Podvrgla je kemični analizi vse opojne pijače, tako da se čistost istih lahko zajamči kupcu. Določila je stroge kazni za kršenje postave. Prepovedala je prodajo opojnih jfijač, razen med deveto uro zjutraj ter deseto uro zvečer in prepovedala prodajo pijače v nedeljo in na gotove praznike. Ustvarila je svoj lastni policijski department za izvedenje postave. Ta nova postava je stara šele š mož-' nosti vsako zlorabo. , I Ko je prišel sedanji ministrski predsednik v urad dne 13. julija preteklega leta. je bila ena prvih nalog, katere se je lotil, vprašanja pijače. On in njegovi sveto-' valei so spoznali, da je pohlep po dobičku glavni vir vseh zadreg v J tei zadevi in os je možno te za-' drege odstraniti le s tem. da se uveljavi provinco kot prodajalko opojnih pijač. | Nova canadska postava sledi v gotovih točkah švedskim in norveškim postavam ter je ustvarila komisijo, ki tala Berlin in Dunaj pri »t a rem, če nista dejanski celo izgubila na prebivalstvu, bo Buenos Aires kmaht zavzemal šeMo mesto v številu velikih mest na >veiu, bajti pred njim bosta stali Ie dve metropoli v Evropi. Lor.dou in Pariz, dve v Severni Ameriki. New York in ( hieago ter ena v Aziji _ Tokio. To veliko mesto je središče kulture, misli, politike, ekonomije in soeijalnega življenja argentii ske republike, i«>r tudi kanal, »»kozi katerega tečejo milijoni funti-v »vežega me. i in milijoni hušljev pšenii-e. s katerimi prispeva republika pri zak!.-*danju lačnega *ve-t;i stare Evrope. Na Innauje pr« dstavlja Hueni - Aires kombinaeijo Now Yorka in P;. riza. .lezik me> a je jezik Spam ke. a številne druge španske stvari vn bile poti-njene na stran. Prebivalstvo mesta Buenos Aires bi se smejala sprič » misli na opoldansk? ]>očitek ali — '"siesto". ki je tako splošno uveljavljen v vmMi špan>ko-amer!ških deželah. Trdovratno navado takozvane "inanjan" **. to je odklada-nja vsake stvari na drugi dan. -c je vrglo med staro šaro. Narod Buenos Airesa živi v Imeni sedanjosti ter liodi za v»ak«lanjimi pnsli po u'ieah. kojih vrvenje in bučanje je prav tako milo Newyorvanu, ki hrepeni po domu in k i^-i misli. f?a ne more biti koneem konea da!ef-proč od doma. od Broaduaya, 42. eeste. kjer je velikomestno vrtenje največje. Iluzijo povečujejo še bolj visoka poslopja, kot jih ni v nobenem drugem iužno-aineriškem mestu. llitri razvoj Argentine je r stvari I neštevili.n hokastva in reka ziata se je prešerno ::livala v n.iročje Buenos Airesa. Y nobenem diugem mestu na svetu ni mogoče videti tako presenetljivega razkazovanja bogastva in razkošja in tako^številnih znakov slednjega. Dočim pa je pretežna večina prebivalstva pretei dobro stoje<"-u. ne manjka vendar kontrastov, posehno v slučaju najnovejših priseljencev. ki žive v umazanih brlogih na nekaterih zunanjih robih mesta. Cilede napredka in posestvovanja vizije n • prekašajo prebivalci Buenos Airesa mogoče niti n< umorili grydilci mest Severne Ame-|iike. (*ela_stoletja po ustanovljenju mesta je bil Buenos Aires brez ,vsakega pristanišča. Ladje s<> se zasidrale na mi!*«- proč <«1 plitve, peščene obali iu ves lovor je bilo tr« ha preložit; na čolne ter prevesti v mesto. V teku z::dnjih petindvajsetih let pa je občina zgradila največje umetne pomole na svetu. Ti pomoli nudijo vse potrebne ugodnosti tisočerim oceanskim parni kom in obrežnim ladjam, ki prihajajo vsako leto v pristanišče. Ozke ulice v trgovskem mestnem delu. katere je kolonijalni Buenos Aires zapustil današnjemu svetovnemu mestu, so predstavljale «talni vir zadreg vspričo zahtev moderne trgovine in modernega prometa. Obč na je razširila nekatere teh ozkii' cest s stroški več milijonov dolarjev ter jih izpremenila v lepe in široke ceste. Sedaj pa si skuša priboriti pot počez, skozi najbolj goli trgovski okraj in je ustvarila tam prometno arlerijo. v katero se bo vse stekalo. V novejših delih mesta se je ztrradilo eeste in u!i«*»*. ki so zado- široke in prostorne. Številne teli modernih eest s«> obrobljene od rizkošnih palač argentinskih multi-milijonarjev. V tem mrstnein delu in v napol trgovskih Avenues kot je napriir»er z drevjem okrašena Avenida de Mavo. kjer stoje na razdaljo me milje ali več šte-\;ini hoteli, klubi kavarne in Inksurijozne trgovske hiše. se potnik nehote spomni na Pariz Primera se opazovalen >.«>pet vsili popoldne ko se pelje skozi Palermo park. liois de Boulogne Buenos Airesa ter postane del navidezno brezkončne procesija majhnih ekvipaž. ki — prevažajo množiee dobro oblečenih ljudi. Ti ljudje iz Buenos Airesa so moderni in napredni v vseli stvareh, ženske so videti celo še pred časom. Nosijo namreč najnovejše pariške stvaritve, celo predno jih oblečejo Parižanke same. Podnebju je treba dati 'pravo mesto v pojasnilo tega paradoicsa. Poletne modele se zriše in naredi v Parizu decembra meseca in nasprotni letni časi na jugu ekvatorja omogočajo ž nskam Buenos Airesa nositi te nove stvaritve v januarju in februarja, ke je v Argentini poletje, dočim morajo Parižanke še čakati na najnovejšo poletno mo-do. Buenos Aires leži na južni širini, ki odgovarja rni Charleston«. S C. severno od ekvatorja. Podnebje tega mesta je približno tako kot v ozemlju med Chariestonom in Norfolkom. Va., čeprav bolj suho. Nekako več kot prloviea prebivalstva glaviicjra mesta obstoja iz pravih Argentrineev. Dve najbolj važni nadalini skupini obstojata j in španskih in italijanskih priseljencev. V mesnj živi le sorazmerno majhno število Angležev, severnih Amerikancev Francozov in Nem cev ter nekaj zastopnikov drugih narodov. ne da bi ji bito treba navesti za te kak vzrok. Cene v komisijskih prodajalnah s oza enkrat še precej visoke čeprav se na prr. prodaja rdeče vino po 40 centov kvart. črno vino po 75 centov in vermuti. tako italijanski kot francoski po — $1.65 steklenica. I Ena izmed posebnost i teh proda-jalen je, da bi jih človek nikdar sam ne našel, kajti komisija prepoveduje vsako raziskovanje in povprašševanje. Kljub temu pa jih je lahko najti, kajti vsak člo-^vek na cesti bo tujcu lahko pokazal najbližjo oazo, kjer lahko dobi vse. kar po/.eli njegovo srce. I Načelnik komisije, Simard, je rekel poročevalcu: j — Mi smatramo to postavo za postavo zmernosti in prostosti. Vzrok za sprejem te postave tiči v dejstvu, da ie večina živečih v tej provinci francoskega izvora in temperamenta. Zelo konservativni so glede svoje osebne svobode. Oni hočejo, da lahko pijejo kadar si žele, ne da bi se morali pri tem skrivati. Nobeua postava bi mi ne smela reci, da ne smem piti, ker je slabo ali ker nekdo drugi ne pije. Vsled tega je bila volja večine, da ne sme biti nobe-J ne prohibicije. da pa ie treba n-; veljaviti zmernost v pijači. —■ Pri sestavljanju postave se je vzelo skrbno vpoatev tempera-raent obeh tukaj živečih narodov Franeozov in Anglo - Saksov. — lOni, ki hočejo imeti alkoholične pijače, jih lahko dobe na temelju te postave s tem. da prosijo to ko misijo, naj odpre v njih občini — 'prodajalno. Občine so lahko suhe ali mokre, kot jih pač izberejo, j Če so suhe. tie sme komisija ustanoviti v lijih nobene prodajalne, jin tudi pivovarji ne smejo proda-ji;ti nobenega piva. Ljudje v teh |občinah, ki niso suhi. pa lahko pridejo v Montreal ali v kak drugi kraj, kjer je kaka vladna prodajalna ter lahko kupijo, kar ho-(čejo. Človek ima lahko pijačo v j suhi občini, a je ne more kupiti i tam. To je v polnem soglasju s , principom osebne svobode. To je j primerna postava, ker ne vsiljuje nobeni občini ničesar in je dosegla v prvi vrsti uničenje salonov, kar je bila njena glavna naloga. Pogovor. /'Sovražnik te zopet ljuto napal je, s peresom ti rane skeleče zadat j jet" /'Sovražnik? O ne! Saj sovražnikov ni! Kdor najbolj preišče srce mi, ob-1 isti, j v resnici mi tak le največ koristi : spoznavati mnogo slabost me uči, srce in dušo najbolj mi Čisti — prijatelj mi je, tako drag kakor ti." Ksaver Meško. flMS SABORA. tt JC* 1»21 Spiral Ks&ver Mesko. Potrkajo je narablo m l»oj«ee. Odložil pwo, z«f>rl pisalno mapo. vstaV i>d pisalna mixe iu setn eakal. Jelica?" Obstala je pri durih. v zadrgi, s povwno glavo; niti pogledati 5,1 ni upala v me, "jeliea!" Gledal sem jo zavzet. ko je s*a-( In tako pri durrh, bleda, prepade-na, v*a revjia in ponižana. Spomnil ** nehote, kako krasna je bila. ko s*- j«* poslavljala zadnjič od mene — dve leti bo m^ntla kiualn od l^a. Domislil .sem se, in zazeblo me je v srce. Tako težko mi je lei»l<> na sree, da je ni»eni mogel ogovoriti veselo in je ne pozdraviti prijateljski in jrisreoo. Mojee sem ji stupil naproti, molče sem ji p zfc udejia, ka- j kor ne bi mogla verovati. Sekaj nekdanje lepite mi je zrlo na- j proti iz tega pogleda. _ ln da vaia umkitev m pomagala nič! Saj ste vendar du- J hovuik!" Kakor nifcoii v »ivljenju. uu je bilo triko tu hip, da nisem čel v u jeni d.tši uov in težak dvom. Trpi pod ujem m |>rKaku- ; je, da ji ura odvzeiheui. "Munbjfti tuolil proin®lo... 1 A nisem mrslil, Jelica..." Niacin m«>gel icgovoriii, ker je J nimem aiarml raniti še globlje, ne I je pojitaaii *e b<4j Molčala je m je zrla ,n otožno ut mizo. Položil win ji roko n« ramo in sem ji govoril ! mehko kakor boinetnu oUnuko: ' ^JeKea, ^o^ejt«« v * J Morebiti pa ni vse r*»..."-" Vm» je res... O Botfl" Kirkor vrisk je zazvenel njeu * glas po s«Fbi, kakor bi poeti« struna. Pt*gledala me je za bio. Men * da je videla, kako sem |>rebledel j ker jp naslonila glavo hipoma na " mizo m je zamakala pridušeno in ' bolestno. Sedel smu nem in luiiien ob nji. j Gledal sem jo « aočutjem, in -srce J mi je prekipevalo od pekoče boli. * Prj^iajab *> mi m*?omu i«a prešlih let. Privedli so mi nazaj we leye minule <*ni * *ae j nekdanje urice. Spominjaj sem se JeOc« kakršno *rm jo videl prvo-.1 krat: kra<«io kakor popek tejin, -ki «C vrfci v ujem ravnokar akriv- j uoatm preporod, d« ga r*vije v earobeii. dived evet. Vaa kipeča ! življenja je bila m e£a namena. Saj zle^ja ni; moglo misliti to čarobno deklet-i ee: p«irok tega so mi bile njene oči, ki so me gledale vedno tako otroško, kakor zro o6i petletnih dekletc, in tako nedolžno, kakor zro oči mladih svetnic na slikah najbolj vernih mojstrov... Spominjal sem se, iu »globoko v *ree so mi rezali ti spomini in so m i zadajali rane, da je trepetalo kakor ob smrtni uri. .. Nekdaj je bilo tako — a danes je od- jteguila roko naglo, kakor k« je ne bi bila upali, pustiti počivati v moji. Povesile so m- danes pred mojimi nje«ie čudovite ne- kdaj kakor skrivnosti apokalipti-ške. Krasne poprej kakor kra.sota nebes, so zdaj kalne od solza. ]Oreh mi gleda iz njih naproti in a-orjup obup in tiho očitanje: Kako ru, tako sveta. Tako ne-1 JoUno zro nje„e oči, in njeno sr-ce ^ vse cinto: dotaknila se ga ui ** nikoli grda k, Ijriser Jn * drugače ne more bki nikoli — nikoli lie, moj H««.. I* A /daj je sedela prej menoj—'1 ,'7 drugače. YuU4 in' -m. da je ^ • i endar niseui mog,l verjet! ^ ' ionoma, da je, resnka v. Zj iirhko sem se dotaknil njene ro-1 kc in sem menil tiho: «l Xe plakajte, JHica, morebiti! pa *e m izgubljeno vse " Zaihteta je na i^ je udarila'' s celoni ob mizo. Ne, Zame je VS«. izgubljeno— i, vse." i5 Tdaeilo me je, da sem se prijel za eelo. V duii pa mi je vpilo'' glavno in ahuprK>: "Kako j. pri.I »i<> tO. kako je bilo mogoče J«*«j pa je prišlo tiho i,, ne-1' vidno .pri zaprtih vrtfih ki je pri' k meni. a nevidno roko je -Klprlo knjigo življenja in je raz-f »rrnilo pred m«K,j ^ njeno iiv . «jenje od trenutka, ko j« po.it sj«*viia od mene in od dom^ ia je i «1- v t-jjmo, v s-ver. ki je teko ve ' Ilk in širen iu tako pohl Bevamo-'J Sti, skritih za«ed in i>oguJbnih pre-' padov. .. Bilo je življenje, kakr-'\ je življenje stoterih itx tisočerih na»«i hčera, morajo zapu- , Ntiti dom v svojem cvetu in gre-r da j,h P^e tujina in jim uni- , J ni,h,ov ^ Jim pogubi mla-! j ejal jljuljko nied pšenico * 1 n ljuljka ji ! pognala kali iu j.* ra.sla... Bohot-| na ljuljka je prerasla tudi tvoje misli, »*eJk*u. izmučene vid dvoinuv' t«u vidnega boja... '^aj mi hoče res dobro. Ljubi me, x»<»roči me — (on, gospod, mene revno dekle..."' j in prijel je spel oii hujJi, ob (nesrečne j* i uri, in ti, .Jeliea. si mu' . verovala. Na.smehuila si t»e " mu toplo in hvaležno; vUujw. si mu (naslonila * glavo ob iarno; j*odala si mu roko, da te dvigne do one neskončue višine, ki ti jo je kazal «>d tUiler • šla si za njim iii si s*1 mu vtlala vsa. da te »»srevi z ono maiuečo, nenkončuo srn-o, ki ti je govoril o njej tako čudovito, ki si .sanjala njej v nemirnem snu, in I ti jo je slikala domišljija v dolgih noe^h brez spanja in sna... i Kako da se nisi d<>mi*liia tedaj. Jeliea. da so hrepeneli tudi angeli jk» neskončnih visočmali in so jiatili v 'breailanje brezdno? Kako da se Jiisi spomnila. Jeli-(ca. ob tisti hudi in nesrečni in najnesreenejsa uri grol»a svoje mamice, ki te je vzgajala v čisto-jsti in v svetosti, za Itojja in za tvojo srečo t | J Kako da se nisi spominjala, kaj si obljubila meni, predno si odšla I v tujino, da se vri*eš taka, kaskr-šiia odhajaš! Kako da se nisi do-imislila tega. Jeliea? ' I Zakaj si mi storila to. ko si ve-I dela, da te ljubim kakor rudno se-I strica i ji mislim nate in uiolim za-ite? Zakaj si uu zatlaJa rano, ki ne zaeeli nikoli, zakaj, mala Jeliea! j 44Dovolj — ne morem več." A skrivnostno in nevidno, sedeče ob meni, je lisfaJo dalje v (knjigi njenega, življenja. Odpiralo je list. za Liitfom, polagalo mi je pred dušo sliko za sliko. In druga |je bila /aJostnejša od druge, druga st rasne j ša od druge___ "Res, vse je izgubljeno — vse to krasno mlado življenje — Zakril sem si oči z obema roka-, ma in sem naklonil glavo na mizo. . Med drhtečimi prsti je polzela na mizo soka za solzo. I "O Jeliea___" j ^ • • • ( (M tedaj molim dan na dan s j podvojeno gorečnostjo za vae one, ki ostavljajo dom ir nemih letih, vse e v Hoče, krame, nedolžne m svete, in gredo v širni svet, med ljudi brez srca in brez ljubeznr in brez usmiljenja, ki morajo vne (nežne v tujino, kjer pres nanje stotero nevarnosti, kjer iztega pogubljenje po njih tjsoeero rok, da jim stre mre ▼ najlepiem eve-. 1 Razne vesti. f - Premestitev sedeža Lige Narodov. Finančna komisija strokovnjakov Lige narodov je v svojem poročilu ugotovila, da je Ženeva dražje mesto, kakor so drugi kraji in da bi se moglo kaj prihraniti, ako se sedež IJge narodov premesti, recimo v Turin ali na Dunaj. Prijeti ponarejevalci bankovcev. Kakor poročajo dunajski listi, ^s«. je posrečilo dunajski policiji aretirati več ponarejevalcev bankovcev. Ponaredbe štejejo mnogo I milijonov. Voditelja delavnice sta bila namišljena rabin ska kadida-brata Fraenkel. Enega izmed njiju in njegovo sestra so aretirali. Glavnega voditelja, starejšega Fraenkla, doslej še niso mogli prijeti. Razen tega so zaprli tri kamenotiskarske pomočnike, ki sc delali za Fraenkla. Ponaredbe so obstajale večinoma v ponarejenih kolkih na starih avstrijskih bankovcih. r Stanje jug. papirnatega denarja. Narodna banka je izkazala, da se je stanje papirnatega denarja zmanjšalo od zadnjega izkaza za 15.209.730 diurjev. V prometu se rahaja za 3.697.457,180 dinarjev novcanic. KKMAT. PAŠA JE ODKLONIL LONDONSKI SPORAZUM. 1 Že zadnji«* smo poročali, da je Bekir Sami. ki je ta sporazum podpisal, odstopil. Turki se bodo s Francozi najbrže spoprijeli in v < ilu-iji. General Gonraud 1 . je že dobil tozadeven ultimat. — Grkom se približuje zadnja ura. Neka aii£roi>ka konjeniška četa jih je te dni napadla in natepla par kilometrov pred — Smirno. Avstrijska vlada in plebiscit za Nemčijo. "Politiscbe Korrespondenz'" piše: Kakor javlja Češkoslovaški tiskovni urad, je češkoslovaško zunanje ministrstvo napravilo pri avstrijskem poslaništvu v Pragi korak in stavilo vprašanje, kaj misli poslaništvo o gibanju za pri-klopitev Avstrije k Nemčiji in katero stališča zavzema avstrijska vlada k temu vprašanja. I Avstrijski epravnik je je odgovoril, da smatra avstrijska vlada ljudsko glasovanje za priklopi! ev k Nemčiji kot popolnoma privatno zadevo, s katero avstrijske o-blast i nimajo ničesar opraviti. iu in jim umori duao ca vefce. Poln sočutja in w^tj—ij* m ljubezni in poln atrabn molim ca vse te -tisočere. iy«na*M» mi, d| se vrnejo v rodne dome srečnejše, kakor se je vnula mala napa Jeliea. .. 1 Kaj js Mm Mžan samostanem. Skozi temo noči turško vlade sp menihi vzdržati gorečo plamenico prosvete in znanosti. — Ha gori Athos je prava žaldadnlca knjig,! umetnin in dragocenih rokopisov. Vzhodno od Soluna še Siri polotok Kalcidik? ter razteza svoje i šlevilne prste v vodovje Egejskega morja. Titkaj je par najbolj za-nrmivih samostanskih naprav na vsem svetu, tn so slavni samostani! gore Athos, izvajajoči tako posvetne- kot cerkveno oblast..Tukaj sol v veljavi različne čudne odredbe, med katerimi je tudi ta, da ne sme nikdar nobena ženska stopiti na samostansko posest. To odredbo sej strogo izvaja in lahko si predstavljate potrtost očetov, ko je grška, kraljica sklenila obiskati goro Athos po padcu Soluna. Gora Athos je ena najbogatejših meniškili naprav na celem svetu, ne le z ozirom na obseg dohodkov ter rodovitnosti ozemlja, ki pripada samostanu, temveč tudi radi knjižnice ler rokopisov ali ma-nuseriptov prvotnih oettov krščanske cerkve. Le malo teh rokopisov je bilo dostopnih učenjakom in nobenega dvoma ne more biti. da bi se našlo v nedostopnih eel zaklad informacij tako <»lede krščanske vere kot glede drugih stvari, če bi se te rokopise izročilo učenemu svetu v presojo in šiudiranje, Pravoslavni samostani na Bližnjem vzhodu ?o igrali zelo važno vlogo v zgodovini teh dežel. Početek teh samostanov je seveda večinoma zavit v mistično temo, a mesto, ki je za\zemajo ti samostani v srcu naroda, je odlično in to po vsej pravici. V teh samostanskih zidovih se je namreč vzdržalo in ohranilo krščansko vero živo tekom dolge noči turške vlade na Balkanu. — V teh samostanih se je tudi ohranilo jezik tega ali onega plemena in Grki, Bolgari in Srbi, — naj so bile vazlike med njimi še tako velike in boji med njimi še tako obupni, — so združeni v spoštovanju in ljubezni do cerkve kot narodne naprave. Krog balkanskih samostanov se ovijajo u^katere najfinejših tradicij Bližnjega vzhoda. Tako je naprimer neki samostan na Cetinjah posvečeno svetišče vere in prostosti v C'inigori, kojega izvor sega nazaj najmanj pol tisočletja. Ta samostan stoji na me stu, kjer je Ivan C'rni ustanovil svoj sedež vlade, ko je pobegnil pied Tnrki in tukaj je tudi postavil prvi tipkarski stroj za tiskanje v jugoslovanskem jeziku. Pogosto oblegan je samostan enkrat kapituliral pred Turki, a je fcil kmalu nato zopet zavzet od junaških borileev, ki so prišli z višin Lovčena. kamor jim Turki niso mogli slediti. Enkrat so samostan menihi sami pognali v zrak ter rajše poginili s svojimi dragocenimi knjigami in dokumenti vred. kot da Li pustili, da b* posvečeno zidov-je onečasti! turški sovražnik. V svoji sedanji obliki sega —I zgradba samostana nazaj le v o--semnajsto stoletje, čeprav izgle- i da poslopje veliko starejše. Tukaj počivajo številni vladi-ke, ali škofje - princi, ki so tako dolgo časa vladali deželi ter zdru že val i v sebi ecrkveno in posvetno oblast in tukaj je tudi videti topove, katere se je odvzelo Turkom v tej ali oni slavni bitki. — Tukaj se je tudi ohranilo eno stran iz prvega £>v. Pisma, katero se je natiskalo z omenjenim slavnim tiskarskim »trojem, katerega se je pozneje stopilo, da se napravi iz njega krogle. Vsled tega se je treba le malo čuditi, če se črnogorski kmet. ki gre na trg v Cetinju. ustavi, ko zagleda od da^č ta samostan, se pokriža tei zmoli molitev za svojo deželo. Nad samostanom se dviga zvonik lobanj, starodavna eitadela branilcev samostana. To ime je dobila eitadela vsled tega, ker so lobanje ubitih Turkov do pred kratkim cal je natančno poročilo o zločinu s številnimi posameznostmi. a se je izdal popolnoma, ko je ideii:ificiral neko hišo na 24. cesti kot ono. v kateri je izvršil zločin. Ta hiša je stala na drugi si rani ceste, direktno nasproti resničnega pozorišča zločina. Ko se mu je predočilo to dejstvo, je mož priznal, da ;e fabriciral celo povest in da je bil dejanski izven mesta, ko se je završil zločin. Sličen slučaj se je tikal mlade dekliee. hčerke nekega policista, ki je obdolžila svojega očeta, da jo je grdo pretepal ter po pognal v mrzli zimski noči ven na sneg. brez čevljev ali odeje. Dobrodelne družbe so se dale preciganiti od deklice ter zasledovale ubogega policista z veliko strogostjo. Odpuščen je bil iz službe in vsi njegovi prejšnji tovariši so se ga izogibali. Dr. Schlapp je pozneje pteiskal celo zadevo ter našel, de si je deklica sama razpraskala hrbet z žeblji ter pozneje trdila, da so to sledovi udarcev z bičem, s katerim .iu je baje pretepal njen oče. Pobegnila je z doma« ter nalašč pustila, da so ji zmrznile noge v namenu, da lahko ookaže dobrodelnim »"•ružbani sledove grdega postopanja očeta. Priklenila se je celo na posteljo ter nato toliko časa vlekla, da je bilo zapaziti na zapestjih sledove. 1'bogi oče je bil miniran in osramočen, predno je znanstvenik razkril resnico ter prisilil deklico, da je priznala svojo krivdo. še bolj značilen slučaj je oni nekega grdega umora, ki je bil izvršen v Bronxu in ki je razburil eelo tozadevno okolico. Truplo neke deklice so našli v nekem zaboju na nekem praznem lotu in deklice je postala očividno žrtev perverznega kriminalca. Nekega popoldne po razkritja umora je prihitela neka deklica brez sape na policijsko postajo ter povedala urf.dnikom. da ve kdo je izvršil dotični umor. Rekla je. da se ji je približa Ineki star možki, da je on morilec one deklice. Uradniki so spremili mlado deklico ter aretirali nedolžnega starega možka, ki je dremal na solneu ter užival svojo starost. On je ogorčeno zanikal vseko zvezo z zločinom iu vsak pogovor z deklico. Le s težavo in s posredovanjem psihiatra ae je posrečilo oprali s-tarega moža. Tudi v tem slučaju je deklica konečno priznala svojo izmišljotino in laž. * Konečno pa imamo slučaj dr. Schlappa o deklici ,katero hočemo imenovati Alice Smith. Ta si »čaj navajam na koncu, ker nudi najbolj jasen ključ k razumevanju vseh teh slučajev. Ta deklica je itnela navado pripove-devott najbolj nevrjetne stvari glede same sebe, tudi če je bila uverjpma o razkritja in kazm. Ob neki prliki je pisala svoji učiteljici. da je one, Aliee Smith, umrla io da j* bila pokopana prejšni petek. Sporočilo se je »prejelo v dobri veri, dokler aiee videli de- t klice žive in zdrave. Ob neki drugi priliki je prišla v šolo s povezano roko. katero je nosila v pentlji ter pričela pripovedovati romantično povest o nezgodi z avtomobilom, tekom katere je bil njen oče ubit in ona težko poškodovana. Njen živi oee in njena zdrava roka sta dokazala lažnji-vo«t te trditve. Konečno, ko se je vršila vojna, je prišla deklica nekega dne v šolo v žalni obleki. Povedala je, da je bil njen brat ubit v bitki pri St. Mihiel ter tu-'di povest * njegovem junafttvu in njegovih trpljenjih. Ona ni imela dejanski nobenega brata in sploh nobenega sorodnika v armadi Najti je t*.tdi zelo sogestivni slučaj. Gordon Fa wee 11 Hamby-ja, brook!ynskega bančnega roparja, ki je bil spoznan krivim ter usmrčen na električnem stolu v Sing Singu. Jaz za svojo osebo sem sumil H'.mby-ja patološkega laganja od prvega tedna njegove aretacije naprej. Mene je treba šele prepričati, da je bil on dejanski bančni ropar in najbolj odlični- psihiatri dele z menoj te dvome. Sedaj je skoro nemogoče ugotoviti resnico, a dvom bo obstajal. Več kot mogoče je. da je diil nedolžen nevrotik poslan na električni stol kot krvoločni bandit. za katereea se je izdajal. Kaj pomenjajo vsi ti slučaji? Kakšni j so ti nesrečni ljudje? Kako jih jč. treba klasificirati ? Kaj jih napoti do takih blaznih dejanj? Kakšna je dušeslovna pojasnitev Likih pojavov? Dr. Healy spravlja vse te slučaje pod splošno zaglavje psihološkega laganja, katerega defini-la na naslednji način: — Falzifikaeija. ki ni v nobenem stiku s kakim vidnim ciljem, katere se posluži človek, katerega ni ob času opozavanja mogoče proglasiti blaznim, slaboumnim ali epileptikom ... To je napačna obdolžitev, vprizorjena brez vsakega očividega namena. Definicija dr. Healy-ja je posebno dragocena, ker pojasnjuje ■ navidezno zdravo duševno stanje takih ljudi. Človek, ki dolži samega sebe, ki laže ali ki spravlja na dan napačne obdolžitve proti ' drugim, je šo v.sled potrebe tudi duševno bolan človek. Na drugi j strani pa trpe tudi številni blaz- ^ ni, nevrotiki in tako dalje na tej cbliki duševne zmote. Pojasnil ^ za tako postopanje je najti v velikem številu v vsakdanjem življenju. Mi vsi dobro poznamo možke j in ženske, deklice in dečke, ki ne ^ morejo trpeti pomanjkanja po-zornosti ali zanimanja od strani drugih. Človek se pri tem spom- 1 i: ite ali one osebe, ki je izvršila najbolj presenetljiva dejanja, či- . ne proti dobremu okusu ter primernemu obnašanju edinole v ramenu, da se ohrani v prvi vrsti pozornosti te ali one skupine ljudi. Kdo ne pozna tega ali onega človeka, ki je drugače obdarjen z velikimi duševnimi silami, kij' pp ne more trpeti, da bi dal dru-j gemu besedo le za en trenutek, I ki preti, če obrača kdo drugi na- 1 se pozornost in ki ne zna dobro konverzirati. dočim bo sijajno go ' voril. če ga bodo drugi pustili pri miru ter molčali, dočim bo on izvajal svoje teorije? To so 1 milejše oblike istega pojava. Zgoraj navedena deklica, ki je 1 celo trdila, da te mrtva, je per- ■ fekten vzgled tega stanja. Izjavi- 1 la je, da je bila poškodovana pri,! neki avtomobilski nezgodi, edino-j: le v namenu, da obrne nase po-l( zornost. Pripovedovala je povesti (• smrti svojega brata v Franciji,' ker je hotela biti sestra junaka. Storiti korak od misli, da je i človek junak pa do one. da je izvršil velik zločin, ni posebno težka stvar. Notorični kriminalec jej bil ob vseh Časih narodni idoL v Leta 1880 je .Jesse James vzbudil več navdušenja kot pa Garfield. , Du Guesvlin. bandit iz štirinajstega stoletja, je narodni junak ▼ Franciji. Preiskava možkih in žensk, dečkov in deklic, ki izvrže taka presenetljiva dejanja, pokaže v skoro vsakem slučaju, da so v večji ali manjši meri udani laganju, ki nima nobenega dna. Taki tipi ljudi se pečajo vedno intenzivno s svojo lastno osebo. V domišljiji se stavljajo na jiaoka in> romantična mesta, katera bi radi! zavzemali. Vsa človeška bitja delajo to v privatnem in večina smrtnikov daje tem sanjam izraza v basnih. Še nikdar nvjgglo zaljubljenca glede sebe. Na neki nedoločeni črti pa postanejo te stvari nenormalne in pojavi bolezni V takem stanjn stopi bolnik naprej ter se obdolži kakega velikega zločina. Ko je aretiran na temelju svojega lastnega prizna-' nja, bo navede! posameznosti, ka-j tere je bil ie preje izdelal v svoji domišljiji, stopil pv«d sodnika a' PODOBE IZ SANJ Spisal.' Ivan Cankar Te "Podob« Is as bil* napi—n« .v letih strahote 11,14—1917 Zato Je raxumljtvo. da marsikatera MMt nI tako Dostavljena, kakor bi po vsej pravici morala biti. in da je marsikatera saatrta in zabrisana. Vendarle pa. naj ostane vss. kakor je bilo; za ogledalu teb teftktb dni in sa spomin. _ IVAN CANKAR Jeseni lfl?. OTROCI IN STARCI. Otroci so imeli navado, da so' se pogovarjali, preden so sli spat.' Posedli so po široki peči in so si pripovedovali, kar jim je pač prišlo na misel. Skozi motna okna je fried al v izbo večerni mrak z očmi. polnimi sanj, iz vseh kotov so se ^ile kvišku tihe sence In so nosile prečudne bajke seboj. Pripovedovali so, karkoli jim je prišlo na misel, ali na misel so jim prišle samo lepe zgodbe, iz sobica in toplote, iz ljubezni in upanja spletene, Vsa prihodnost je bila en sam dolg in svetel pravnik ; med Božičem in Veliko nočjo ni bilo Pepelnice. Tam nekje za pisanim zagrinjalom se je vse življenje migljajoče in utrinku-joče prelivalo tiho iz luči v luč. Besede so bile napol razumljivo šepetanje; nobena povest ni imela začetka, ne razločne podobe, nobena pravljica konca; časih so govorili vse štirje otroei hkrati in nihče ni motil drnf?ega; vsi so gledali zamaknjeni v tisto prelepo luč nebeško, tam pa je bila zvonka in resnična vsaka beseda, je imela vsaka povest svoje čisto živo in jasno liee, vsaka pravljica svoj sijajni konec. Otroei so si bili tako podobni med seboj, da se v mraku nI prav nič razločil obraz najmlajšega, šti- izzivalno pozo ter šel mogoče celo v smrt na električnem stolu ali* z vrvjo krog vratu, do konca glumes in v sane ga sebe zaljubljen junak. V navadnih slučajih ve dotični, da fabricira laži ter najde velik užitek v pozornosti, katero mu posvečajo uradniki. V skrajnih slučajih pa je vrjetno. da vr-jame žrtev dejanski v svoje fantazije. Nekako v 1o kategorijo spada Hamby, če ni bil dejanski bančni ropar v Brooklyn u. kot se domneva. Njegova hladnost in njegovo obnašanje na sodišču, njegova teatratična poza in konečno njegov bombastični nastop vspri-čo električnega stola, — vse to potrjuje domnevo sleparije. Sedaj pa nastane vprašanje: Zakaj in kako pride navaden patološki lažnjivec, ki ni preje de-li.l drugega ket sanjal romantične stvari «rk-de samega sebe, do tep». da se vrže v blato kakega si rasnega zločina? V zvezi s tem se moramo spomniti slučaja deklice v Bronxu, ki je šla na policijo ter obdolžila nekega nedolžnega starega moža strašnega zločina ter rekla, da ji je dotični mož zločin tudi priznal Nobenega dv.ima ne more biti. da je ta deklica strastno hrepenela po pozornosti in pohvali. — Hotela je biti središče stvari, — zvezda, okroir katere se suee vse drugo. Ta deklica je gotovo tesno zasledovala posameznosti umora Vedno bolj in bolj se je razburjala radi tega. Njene misli njena 'domišljija, vse to se je osredot^. Čilo okrog tega dogodka. Sredi tega duševnega razburjenja je videla na klopi v parku starega slabo oblečenega moža. ki se je solnčil. Mislila je, na trampe in na svarila svojih staršev, da ne sme imeti nobenega opravka s tujci, kojih zunanjost je zane-i mar jena. Njeno oči so % grozo počivale na tem slabo oblečenem starem ntožn. Naenkrat pa se je pojavila v njeni glavi misel, da mora biti ta človek v zvezi z umorom. i Tedaj pa se je vzbudilo v njej tudi sebično samoljubje. Hotela jc postati javen značaj, junakinja. Mislila si je, da ji je stari mož priznal zločin. Ta misel je še nadalje podžgala njena čustva. — Pohitela je na policijsko postajo, kjer je povedala najbolj strašno izmišljotino. Treba si je zapomniti, da ne mor© tak človek kontrolirati svojih čustev in da vsled tega ni odgovoren za °voja dejanja. Slučaj 'te deklice pojasnjuje vse druge | Ženske so bo*j izpostavljene tankim boleznim kot pa možki in mladi ljudje bolj kot starejsL riletnega Tončka, od obraza desetletne Lojzke, najstarejše med njimi. Vsi so bili v lica ozki in drobni in vsi so imeli velike, na-stežaj odprte, vase in v daljavo zamišljene oči. i Tisti večer je z nasilno roko poseglo v nebeško luč nekaj neznanega iz tujih krajev, udarilo neusmiljeno med praznike, povesti' in pravljice. Pošta je bila oxna-' nila. da je oče "padeF* na Las-' kem. "Padel je." Nekajr neznanega, novega, tujega, čisto nerazumljivega je stopilo prednje, je stalo tam visoko in široko, pa ni imelo ne obraza, ne oči, ne ust. Nikamor ni sodilo; ne v to glasno življenje pred cerkvijo in na cesti. ne v ta topli mrak na peči, tudi ne v pravljice. Ni bilo nič veselega, pa tudi nič posebno žalostnega; kajti bilo je mrtvo, saj ri imelo ne oči. da bi s pogledom razodelo, čemu in odkod, in ne ust, da bi z J>esedo povedalo. Misel je stala pred to ogromno prikaznijo uboga in plaha, kakor pred silnim črnim zidom, in ni mogla nikamor. Približala se je zidu. tam je obstrmela in je umolknila. Kedaj pač se zdaj povrnejo?" je zamišljen vprašal Tonček. Lojzka ga je ošinila z jeznim pogledom: * * Kako bi se povrnili, če so padli f' Vsi so molčali, vsi štirje so stali pred silnim črnim zidom in niso videli čez. "Tudi jaz pojdem na vojsko!" se je nenadoma oglasil sedemletni Matijče, kakor d« je bil z urno roko zagrabil pravo misel in vse, kar je treba reči. "Si primajhen!" ga je z globokim glasom posvaril Tonček, štiriletni, ki je hodil še v krilu. Milka, najdrobnejša in najbo-lehnejša med vsemi, zavita v preveliko mterino ruto, da je bila podobna popotni culi, je prosila s tihim, mehkim glasom, kakor ,odnekod izpod sence: "Kakšna da je vojska, to povej, Matijče.. povest pripoveduj!" Matijče je razložil: "Vojska je pač taka, da se ljudje koljejo z noži, sekajo s sabljami in streljajo s puškami. Kolikor več jih pokol ješ in posekaš, toliko boljše je, nobeden ti nič ne reče; ker tako mora biti. To je vojska." "Pa zakaj se koljejo in sekajo?'* je vprašala Milka, nebogljen-ka. "Za cesarja!" je rekel Matijče in obmolknili so. V daljni daljavi se je prikazalo pred njih zastrtimi očmi nekaj silnega, od svetle glorije obžarjenega. Niso se genili, sapa si je komaj upala iz ust; kakor v cerkvi ob velikem blagoslovu. Nato je Matijče vdrugič zamahnil z naglo roko ter zagrabil svojo misel, morda le zato, da bi na obe strani razmaknil tišino, ki je mrko ležala nad njimi. "Tudi jaz pojdem na vojsko--nad sovražnika pojdem!" "Kakšen pa je sovražnik., ali ima rogove?" je iznenada vprašal tenki Milkin glas. "Seveda jih ima., kako pa bi drugače bil sovražnik?" je resno in skoraj jezno zatrdil Tonček. Tudi sam Matijče ni vedel pravega odgovora. "Mislim, da jih nima!" je rekel počasi, toda beseda se mu je predoč ustavila, "Kakor bi imel rogove.. Človek je, kakor mi!" se je oglasila nejevoljno Lojzka; nato pa se je zamislila in je še rekla: "Samo duše nima!" Po dolgem preudarku je vprašal Tonček: - "Kako pa je, če človek pade v vojski., takole vznak T" Pokazal je, kako človek pade vznak. "Pobijejo ga,. do mrtvega!** j emirno razložil Matijče. "Oče so obljubili, da mi prine .sejo puško seboj V "Kako bi jo prinesli, če so padli!*' ga je osomo zavrnila Lojzka. "Pa »o jih pobili., do mrtve-gaf" I "Do mrtvega!" Osmerno mladih, nastežaj odprtih oči je zamolklo in plaho strmelo v mrak., strmelo v nekaj neznanega, srcu in pametni nerazumljivega. | Ob tistem času sta sedela stari oče in stara mati' pred hišo na klopi. Zadnja rdeča zarja se je svetila izza temnega listja na vrtu. Tih večer je bil; samo od hleva sem se je pridušeno glasil za-tegnjen. že hripav jok; najbrž je bila tam mlada mati, Ki je bila šla krmit živino. Stara dva sta sedela globoko sključena, tesno drug ob drugem in sta se držala za roko. kakor že dolgo ne poprej; gledala sta v nebeško zarjo večerno z očmi brez solz in nista rekla nobene besede. — • Zastopniki "Glas Naroda" kateri so pooblaHenl pobirati aarot olno ss dnevnik "Glas Naroda". Vsak saatopnik lsds potrdilo aa trota katero Je prejel ta Jih rojakom prtpo ročamo. Naročnina ss "Glas Naroda" JeZa celo leto 98 00; ss po) teU $8.00 za Štiri mesece 12.00; m 3etrt leti tLSt San FkancflSMt CaLi Jacob Lofla Domr, Cela.: Frtnk Škrate«. Peter Colls. John Gena. Vra»» Janesh In i. Koctevar. laBfla, Cele.: Lunij Ooetello. SesMne*. Cel*: Math. Katnelj. lBHinipilii. bi: Alois Bndata. CUntan, ML: Lambert BoUkar. J. Verblfi, «35 Aaron Arms. CUcag* a: Joseph BoetK. Jeseph Bilsh 1» Joseph Bwfll MM, HL Frank Bamhlch, Frank fill Ub to John ZsleteL Mmrestsh, HL: Frank fl nulla La BrnOm. DL Matija Kom Nerth CUeaffe, DL: Anton Kofaal to Math. Offta. flieth CMeagst HL: Frank Ceras. SprtogfMi, HL: Matija BartnrH. Wsakafan, DL: Frank PetkovasC. Pi—h Hit, Kans. to okollee: Frank Leekorle. Rok Firm. BIms Vaaeaa e OJOHii Mike Pencil. Kttsmlller. KM.: Frank Vodopirea f^MflBt^ABB Mm« • vUDOHf tXUU* e Frank Gewia _ _ r,l"lL F.'Ste to Paral Behalte GvsMfc, mm: Loota GOTHL tiObert, Mfaa.: L. VeseL Ivan Poria Vbftoto, Mtaa: Frank Hrontlak BCIhh* • * Frank Gov*« la Jsaaffe J. ~ rrf St. Imh, Me. : ICIke GrahHaa. Frank Brett«. " Math Urfh. C i ar?« la^JL "lit Karl SteraMa. Little Fetts, N. ll Frank Masla, fflltntw, 0M«: A. Okoliah, F. Poje to Albln Poljanec. Math, gliplk '""Soots Bele at. J. T—li la IK trnm, OH«: YiMUfnia. OM«: Amtmm SIW1J AahrHto Fh: Frank JaUa. ' AUjevoSjenk pobeljen? Ako je. vzemite to naznaoje kot za I svarilo. Jezik, ki je pokrit z belo aii j rjavo plastjo navadno pomeni, da j so v neredu jetra in prebavni 1 aparat. Severa's j Balzol (preje Severe* Življenski balzam) in balzams tableti, kakor tudi tekočina in tableti skupaj, popravi tako pokvarjenost. Popravi jetra. Kzroča tek in uredi prebavo, ▼o zdravilo za ponavljajoča se zaprtja. Cena 8 Sc. Pri lekarjin. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA r.....■■ink r> Ivan Pajk to TM "----TUf * Oaridce, Pa.: Anton Jerlna Is Anton Knasi aiov. Anton Oshahsn. KspeH, Pa.: Louis Snpsnaa, } fsrest CKy, Fa: Mat. Kamin. i farreil. Pa.: 'j . ) 1 Jerry Okont. | , J , * & Imperial, Pa.: ; f 2 Valentine PeterneL ttreeinsbnrg, Pa: Fnuik Novak. Irwin, Pa.: Mike Pavfck. ] -Johnstown. Pa.: John Polanc. '-uxerne, Pa.: Acton Oeolnik V sdravl s tflmr' •ovitem tO«, ki xa ie IsuhmI dr. prat BrUck. Ce haate mosolje an akeker-Bke Mi—, v criu. lspada^je las. bolečine v kosteh pridite la lsOstU mm bom krt. Ne 6ekajte. Ihs ta kolesen nalsse. ▼ee mofti boteeal ■araylae po o-krajisnl stetodt Kakor bltro epeatte fc vam prena^O« sdravf«w ae aikaj. te. čemvee prldfte ta Jas rmm ga bom •opet povrnil. Hyroeolo all vodno kOo oaflravtm v M. unh in sicer bres operacije. BcSesiii mehurja, ftl povzročajo bo-leHne v krita te hrbta ta vfleeffc tmm prt poiCanjn voda, isimle a asto-VMtJo, BevmefTsms. trsanje. Iin1ems> o-teJOtee^ Mrofle la droce ko- vte krvi. esdravtai v kratkem flasa h ni potrebno letal Nekateri drugI sds-vmkf rabijo tol. —da vaa rmaamejo. Jaa , ■s Is Stareca krsja. sata m hS (drLvtn. ker vae rammen eoreiai Uredite a ret ob deiavalklfc od Lat Ob nedeljah ed t. de K __ GT+AS NAKOPA, 18. JT7K 1921 _ SKRIVNOST ORCIVALA. Francoski apisal Krnile Oaborian. — Za O. M. priredil Q. P. 1"» (Nadaljevanje.) S — Ej — je odvrnil zdravnik, — pa kaj zr. to! Le en glas je, |»o mojih mislih. kaUiega zpia«-a poslušati, -- namreč glas vesti Kar n#* ti«"e laknzvanega 'javnegaa mnenja", ki pi nič drugega kot skupno mnenje ti«.o Ne dogovorili, da bo zdravnik nadaljeval z raztelese-i koro sem izgubil svojo pot. Vidim nekaj pod vsem tem, — a kaj, kaj T Obraz «rov|M>da Planta je ostal miren, a njtsove gfM-e imate prav — je rekt-l brezskrbno. — Mogoče tiči i.ekaj pod vsem tem. Detektiv Ne j»- ozrl vanj. a on se ni premaknil. Njegov obraz je1 bil videti najbolj miren na celem svetu. Nastal je precej dolg molk, tekom katerega je posvetil gospod Lekok vso svojo pozornost sliki "ranjko". | Vidiš, moja Irajra. — je rekel sam pri sebi, — ta čestiti mož je prebrisan star lisjak in skrbno moram opazo ati vsa njegova de-jj. nja in \ se njegove kretnje. On se ne prepira s sodnikom. On ima mejo. katere ne upa povedati in to mora in o iznajti. Na prvi po-jjed me j« s poznal, kljub tej sivi lasulji. Dokler je mislil, da me bo mogel speljati na stran ter me spraviti na po! gospoda Domini, mi j«- sledil, pomagal ter mi kazal pot. Sedaj, ko pa vidi. da sem na Niedr je prekrižal r«.ki ter se umaknil. On mi hoče prepustili čast razkritja Zakaj ' On živi tukaj. Mogoče se boji da si bo pridobil s«>vražnke. Ne. On ni mož, ki bi s.- bal kake stvari. Kaj potem? On se In.ji sv«.jih 1. sinih misli. On je našel nekaj tako presenetljivega, • a ne upa pojasniti tejra niti samemu sebi. Nenadna msel je izpremenila smer njegovega razmišljanja. Sto vragov, si je mislil. _ Vzemimo, da nimam prav. Vze-n inio. da ni ta *n!ri dečko prebrisan. Vzemimo, da ni ničesar razkril in da se pok«.ri le inspiraciji slučaj«. Videl sem že čudne stvari. I o/.nal sem toliko teh ljudi, kojh oči so bile videti tako skrivnostne o ki so oznanjale taka čuda. Pozneje pa nisem našel ničesar ter bil os lepa r jen. Iiočeui pa dobro preizkusiti tega starega dečka. Nato pa je napravil najbolj idiotskifobraz, ki ga je mogel ter rekel ua glas proti gospodu Planti: ' O prt mislimo natančno, gospod,, preostaja le še malo? Dva i/med glavn I. sokrivci-v Nta na varnem in k«, bosta pripravljena govorni. — kar Ne bo g, ,ovo zgodilo. — bomo vedeli vse. reber ledeno mrzle vode, katero bi >e vlilo na glavo gospoda plante. bi g« ne mogel bolj presenetiti ali ozlovoljiti kot ga je ta govor. Kaj? — je vzkliknil ves začuden. — VI, mož izkušnje, vi... Vzradoicen vsled uspeha te svoje poteze, ni mogel Lekok zadržati svnjega izraza in Planta. ki je spoznal, da se je dal ujeti v nastavljeno zanjko. se je odkrito zasmejal. Niti ena beseda pa ni bila izmenjana med tema dvema človekoma, ki sta bila oba izurjena v znanovi življenja in oba prebrisana. Popolnoma sta razumela dmg drugega. Moj vse časti vredni prijatelj. — si je mislil L^kok, — ti imaš nekaj v svoji vreč1. To pa je tako veliko in strašno, da ne mo-i-i pokazati. Ti ho<"eš. da se te prisili. Dobro torej. — On je zvit, — si je mislil Planta. — On ve. da imam jaz idejo ter jo skuša dobiti. Dobil jo bo. Gospod Lekok je zopet utaknil svojo škatljico z bonboni - žep kot je veti no storil, k. dar se je resno lotil dela. Njegovo samoljubje je bilo prizadeto. Igral je svojo ulogo ter bil izvrsten komedijant. — Sedaj, — je vzkliknil. — spustimo konja Soglasno s sporočilom župana se je naJH nro.jjc .s kater m se je razbilo vse te stvari. — V sobi v drugem nadslropju. — je odvrnil gospod Planta, _ ki se je oziral na vrt. — smo našli na tleh sekiro, v bližini kosa poli :štva. ki je bil načet, a še ne razbit. Prepovedal sem vsem dotakniti se te sekire. — To ste »torili dobro. Ali je to težka sekirr. T — Tehta približno dva funta. — Dobro. Pojdimo jo pogledat. Odšla sta v imenovano sobo in gospod Lekok, ki je pozabil na svojo ulogo branjevca in brez ozira na svojo obleko, je legel na svoj trebuh, 1er pričel preiskavati izmenoma sekiro, — ki je bila I težko, strašno orodje — ter spolzka, dobro povoščena tla iz hra- hiovine. — Mislim, — je pripomnil Planta, _ da so prenesli morilci to sekiro sem gor ter napadli to kredenco izključne le v namenu, da nas spravijo sledu in da komplicirajo celo skrivnost Kot vidite, ni lilo to orodje prav nič potrebno, da se odpre omaro, katero bi lahko razbil s svojo pestjo. Zadali so le en udarec. — le enega. _ter nato mimo položili sekiro na tla. Detektiv je vstal ter se pričel brisati. — Jaz mislim, da se motite. — je rekel. Ta sekira ni bila mirno položena na tla. Vržena je bila s silo, ki izciaja ali velik strah j li pa veliko jezo. Poglejte semkaj. Ali ne vidite treh znakov, drugI poleg drugega, na tleh! Ko je morilec vrgel sekiro, je padla najpr-l' v o na rob, — odtod ta ostra rareza. Nato je padla preko, na enoj stran. Tukaj je znak, ravno pod mojim prstom. Vsled tega je bila vržena s tako silo, da se je preobrnila ter'pustila te znake. — Res, — je odvrnil Planta. Izjave detektiva so brez dvoma zavrgle njegovo lastno teorijo, kajti dostavil je s presenečenim izrazom : — Jaz ne razumem ničesar o tem. Gospod Lekok pa je nadaljeval: — Ali so bila okna odprta danes zjutraj, kot so sedaj ? | — Da. — Ah, lopovi so culi ta ali oni šum zunaj, š!i ter pogledali ven. Kaj so videli? Tega ne morem povedati. Vem pa. da jih je to, kar so videli, preplašilo, da so vsled tega vrgli sekiio z jezo ob tla ter jii-ginili. Ozrite se na pozicijo teh treh zarez in videl: boste, da je to sekiro vrgel mož, ki ni stal poleg kredence, temveč poleg odprtega okna. (Dalje prihodnji?.,) Akademski kolegij v Ljubljani. 44Slovenski Narod" piše: — Na inciativo in pod vodstvom deželne vlade se je vršil v zbornici ljubljanskega vseučilišča ustanovni občni zbor stavbene in konsumne zadruge "Akademski kolegij", j Poleg drugih zastopnikov in predstojnikov poverjeništev ministrskih oddelkov univerze, akademske rnladir.?, strokovnih organizacij i in korparacij. je posetil ustanovni občni zbor tudi predsednik dežel-J ne vlade dr. Vilko Baltič. Ustanovni občni zbor je otvoril in vodil poverjenik za soeijalno skrbstvo Adolf Ribnikar, ki je uvodoma obrazložil nujnost in potrebo ustanovitve akademskega doma v Ljubljani. Zadeva je postala najbolj pereče soeijalno vprašanje. Ker živimo v narodni državi, je razumljivo, ako je smatrala deželna vlada za svojo dolžnost vzeti inciativo za to akcijo v svoje roke. Naloga naroda — zlasti gospodarsko - krepkejših slojev v narodu — pa je. ! da započeto delo z vso energijo s sodelovanjem vlade nadaljuje in konča. Ideal onih, ki so dali inciativo, je bil: čimpreje zgraditi v, I Ljubljani zadosti veliko, vsem modernim zahtevam ustrezajočo — zgradbo, v kateri naj se m:si akademski mladini nudi stanovanje. I hrana ter vse prilike za izpopolnitev izobrazbe in olike. Načelno naj [I • sprejel akademski kolegij pod svojo streho vsakega slušatelja — Jugoslovana — posvetnih fakultet ljubljanskega vseučilišča, čegar pridnost in vedenje odgovarja strogim predpisom hišnega reda. — Politike to vzgajališče mladine ne sme poznati. Deželna vlada je da-, la incijativo za ustanovitev zadruge, ker je prišla do prepričanja, da je s to modernejšo, gibčnejšo in prožnejšo gospodarsko obliko mogoče najpreje in najsigurnejše doseči pričakovani uspeh. Nato je poročal o pravilih Akademskega kolegija predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron. Stavbna in konsunma za-' druga '•Akademski kolegij" ima mmen, da na podlagi skupnega go spodarstva preskrbuje in vzdržuje svojim članom visokošoleem in članom visokošolskih korporacij. ki so včlanjeni v tej korporaeiji, zgradbe in prostore za staovanja, čitalnice, knjižnice, telesna vežba-lišča itd. Zadruga " Akademski kolegij" je čisto humanitarna ustanova, nad katero si je vlada pridržala ves vpliv zlasti s tem, da so se sestavila pravila po njeni odobritvi ter da je deželna vlada predložila tudi spisek reprezentantov javnih korporacij, ki smejo biti list anovni člani Akademskega kolegija. Razen te!i lahko postane član zadruge le oni. ki si je stekel s svojim delom za dijaštvo posebno odlične zasluge, ter oni. ki nakloni zadrugi nenavadno visoko darilo.' Premoženje zadruge nikakor ne more pripasti članom,zadruge, tem-! več je tudi za slučaj razdružitve določeno drujri zadrugi ali institu-' ciji, ki zasleduje iste cilje, kakor ta zadruga. Za sestavo zadružnih pravil je bila izrečena poročevalcu dr. Majaronn od občnega zboia topla zahvala. BIVŠI BOLGARSKI GOVERNER ARETIRAN. Bolgarska vlada je dala aretirati bivšega bolgarskega poslanika na srbskem dvoru in kasnejšega bolgarskega guvernerja za zasedene srbske kraje v Nišu. Ca-prasi kov je kot guverner zlorabljal svojo oblast in je zagrešil več zločinov na srbskem prebivalstvu v Nišu in ouoliei. C'apra-šikov se nahaja na listi onih. o katerih zahteva Jugoslovanska država, da jih kaznuje Bolgarska radi zločinov, izvršenih med okupacijo v Srbiji. KASNO SPOZNANJE. # V članku 44Der 1'nfug cTer Au-schltiysbewegung" prihaja Tel-mann do tegale zaključka: "Zadosti dolgo je nemški in angleški trgovski potnik vodil svoje bor-! be na naših hrbtih. Ali naj tudi I v bodoče tako ostane? Mnenja jsem. da bo dobro in razvoj bo 'nas, ako bomo še živeli, prisilil i na to pot, da ne bomo več mi j Avstrijci zrli v Berlin in Ilam-j burg, marveč da borna uprli naše j poglede proti Zagrebu, Reki in Kotoru."" CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 CorU&ndt St. New York ftmftM knjig«. N« v Ameriko. Hitri računar .68 ftasti dal }J| Nemški abcednik M Nemško-angležki tolmai .60 GladaUfln Iff*. Plavilo dostojnosti JO BeTfek Andrej£«k .M Blovenako-angk&i slovar. trdo t platno ▼•> filjulffl. 1.W Združenih držav .15 Sh.vennko-nemSki alow _ KmI^ de4aU lf iJanezi* Bartol) 4.00 atm Slovenako-nemiki do- Zemljevid Evrope JO ▼arfek 140 Velika atenaka mapa ^^fajST**"1*1 z Vmw Tork< * HL, Kans., Colo., Moat, to Amerik«- Pa.. Minn., WU, Wjo„ " , 900 W. Va^ Alaska Knjiga sa lahkonOfeln« m ljudi spisal 1. Cankar 1.75 ^ ** Pet tednov v zrakoplovu 2 00 MbHfcva^hL Doli s orožjem JBQ Zbrani spisi Jakofc Bajsb Glasovi, Aleiovee ▼ platn ovosano .90 Kako aem m jas likal. ▼ ™jo vecano 1.90 Prvi del 1M r kort L70 Dragi del 1^8 SveU Ura, Tretji del M9 v platno tihih UOO Ljubljanske etiko. t vanjo vmao 2.00 Četrti to prti del 1M v koet veaano 1.90 OpeMba: HaroUtam jo priloim doano mdnoet, MM . ▼ l^tad, poAUd iihli ali potato m» tek. Fotatoa |a prt 1Mb mm* ireiaajaaa. / * * -m VABILO NA PIKNIK, katerega priredi druitvo "Mladi Slovenci" št. 383 SNPJ. v Rett* Pa..» pri sobratu Mike Beitkotu v Middletown. Veselica se vrši dne' 3. julija, zafto, ker sta kar dva praznika, tako da lahko vsak pride. Ker je veselica v korist društvene blagajne, zato se poziva vse člano, da se "deleže svoje veselice. Ako kateri ne pride, bo kaznovan po društvenih pravilih, naj bo od blizu ali dalee. Zato »te vsi vabljeni, da se vdeležite brez izjeme. Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance, da se bo vsak kaj veselil in za mal denar kaj dobil, mogoče janca ali pa či-ko in še kaj dingega. Preskrbljeno bo, da se bo lahko vsak naple-sal, naj bo stari ali pa mladi. Za d«»ber prigrizek iu osvežujočo pijače bo skrbel za to izvoljeni odbor. Na svidenje z. julija! Lovrenc Bizjak, zapisnikar. (17-18—6) POZDRAVI IZ NEW YORKA. ' Predno se podamo na :pamik( *4 Belvedere". pozdravljamo vse prija.telje in znance v Neivburg-Clevelandn. Ohio, posebno q>a tiste. ki ni! — Janez Flerin, Vrh-' polje pri Kamniku. a — Pred rnHiodom v staro domovino pozdravljam vse svoje prijatelje v Clevelasidu, Ohio, poselim pa družino Gornik na 1007 E. 72.' St.. ill se prav lepo zahvalim za postrežbo. Xa veselo svidenje v Jugoslaviji! — .Jos. A'rko. Predno stopim na parnik "Bel-vetlere". pozdravljam svojega brata Janeza Krišička in tri bra-' trance v Chieagi ter vse tiste, ki' so me spremili na kolodvor. ZBj;-' goni ! — Alojaij Košček. • * • Pred odhodom v staro domovi-' no pozdravljam vse prijatelje in /nance v ('oil in wood u in Notting-liamu, posebno pa tovarnarja pa-lio, ki ne seje in ne žanje, a vendar dobro živi. — Frank Zupančič. v Pred odhodom na parnik "Belvedere. ' lepo pozdravim svoje' Itrate in «ina Franka Turk v De j troitu, Mich., kakor tudi prijatelja Mat. Matkoviča in njegovo družino, Geo. Pajniča in njegovo soprogo v Detroitu. Srčna hvala' vsem za postrežbo in -spremite v i na koktdvor. Pozdravljam tudi' svojega brata Valentina Turk v j Kansas Oitv, Kan., svojega svaka' in svakinjo Ivana in .Marijo Bar-' tolovie ter svojega brata Johna J Turk Ln njegovo družino v Ros-' lynu, Wash. Hvala muzikantu Josipu Fale za razveseljevanje — Filip Turk. NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca, naprej. ■sf■! ss wmttm mi IS de U ifctrih^ Pišite Mm tekal »o Mfl «* s - Ivan Pajk j 24 Main St, Conemangh, Pa. J KRETANJE PARNIKOV KRDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW TOREA. AMCRICA 22 luni. — Cherbourg I MAURETANIA 14 tul. — Cherbourg PARIS 25 luni. — Havre LA SAVOIE 14 lull. — Havre FINLAND SB ]Unl. — Cherbourg P. MATOIKA V* lull. — Genoa OLYMPIC 25 Junl. — Chwrboura LAPLAND 16 lull. — Cherbouro COLUMBIA 28 lun. — Trat OLYMPIC 1ft lull. — Cherbouro BERENQARIA 90 lun. — Cherboure ARGENTINA 21 lul.la — Tre« POCAHONTAS SO Junl. _ bero* AMERICA 23 lull. — Cne. hour« LAFAYETTE 2 lull. — Havre KROONLAND 23 lull. — Cherbouro ZEELANO 2 luf. _ Ch«r-ouro ROCHAMBEAU S3 lull. — Hi.vre AQUITANIA 5 lul. — Cherbouro AQUITAN;a 2« I 'I. _ Cherbouro LA LORRAINC S lull. — Havre I PARIS 27 Jull. — Havr* ADRIATIC S lull. — Cherbourg FINLAND 30 lull. — Cherbourg PRANCE T lull. — Havre WASHINGTON 80 lull — Cherbourg PRES. WILSON « lullla — Trt- ADRIATIC S avg. — Cherbouro FINLAND 9 lull. — Cherbourg OELV'iDEfll 11 aug. — ,r*t CRET1C 12 jull. — Geree » MAURETANIA 11 avO. — C'.srbourg SAXONIA 14 lull. — Cherbouro Glede cen » vozne listke In vae 6mge pojssnlls, obrnite ee no crdko TtAMt S\KSEK STATE BANS 82 Osrtlsndt S*.. Nnr YoHl NAREDBA GENERAL. I JUGOSL KONZULATA V*sk bo lahko dobil potni list, kdor ima doknxe, da je v resnici jugoslovanski podanik. i - ! Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva zf zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem tržavlj&nom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvaiov, ki fcodn svojim prošnjam za potni list pri ležili tudi zadostno dokaze o ju goslovanskem državljanstvu. Ko se bo kunzulttt prepričal, d* so predloženi dok*imeuti pristni n radostni, bo dobil prosilec pot ni !is». V «lučajn, da bi pa na stali kaki poui«sleki, bo izdan pot ni list tele z dovoijenjt«n ntini&tr stvs. Ker je ite*ilo prosilcev ogromno ip z vsakim dnem nara££a, ni kcnnlatn mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bode prišli vsi na vrf*o. Nihče naj ne kupi šifkartc prej, predno se oseb-|no ne zglasi na konredatu ter do-bi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, .i.'« če ladja, za katero so vzeli • karto, odpluje brez njih. j V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, doinov-laico, vojaško knjižico, delavsko j knjižico, krstni list ali potrdilo 1 okrajnega sod i .še a v starem kraje. Kdor tega nima, bo dobil potni list sele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. I __ InT-i-iu svojo sestri eno TON ("K O GliAŠK'. ki jf pred par n»es*-ci prišla iz star»'«r:i kraja in s»- ba- . je nahaja v \Vauk<*ganu, lil. ( o ! kateri rojakov v«* za nj«ii na-1. sl<»v. prosim, da ga mi naznani, l| nli naj se p« sama javi na naslov: Frances Zaiin ik (rojena Delavec11!» W. 111. Place, t'liieago. III. (1H-24—(J) NAZNANILO in PRIPOROČILO. 1 Naš stalni zastopnik Mr. JANKO PLEŠKO pol»ira naročnino za Glas Narfnla na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od! tam, glede denarnih pošiljate v in .sploh v vseh drugih zadevah. Ima j v zalogi tudi knjijjo Peter Zgafra.' Uojakom ga toplo priporočamo. ; lrpra\Tiištvo Ola.«« Xarr^da. French Line lOHPABIIE 6EIEIULE TRAKSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE CHICAGO .................. 25. junija PARIS ...................... as. luni Ja LORRAINE .................. 6. Julija -RANČE ..................... 7. julija SAVOIE ...................... 14. julija Olrsktna ltlazallka zveza iz Pariza « vm okvn« toCk« Juoosiavlta Hitri pamlhl • itlrlml In tvtmi vIIbKo ■na. Poseben zabtoonlk Jugoslovanih« 'tad* bo prtCakal cctr Ike ob prihodu na« lih parnlkdv v H