Mednarodni jezik Ido. (V odgovor.) Gospod kritik »Slov. Naroda«. ki mu ie bila moja »Učna knjiga« v oceno predlozena, je storil kratkomalo to-le sodbo: Mednarodni jezik — umetni jezik — je utopija, igrača. — Tako se sodi pri nas često o kulturnih problemih! Kot glavna napaka mednarodnega jezika se seveda sniatra njegova umetna konstrukcija, za^aj nekateri iilologi vidijo v jezikih orga''iznie ali vsaj produkte organskega razvoja, kar pa menda ni res, ampak oni so le Produkti socialnega razvoja, in le govor k(Jt tak je funkeija organizma. Nekoliko umetnosti nahajaino v vsa^t-m knjižnein jeziku, ne izvzemši klasične grščine in latinščine. Naši narodni "asprotniki — med njimi tudi Slovenci-odUadniki — smatrajo našo pismeno sloven^ino za umetni jezik. Nimajo li nekoliko Prav? Dotični gospod vrže Volapiik, Espe- ranto in Ido vse v en koš ter omenja, da so se v vsakem stoletju našli čudaki, peča.oči se s problemom mednarodnega jezika. Baš to dejstvo nam jasno priča, da se jc Cutila potreba po mednarodnem jezIku vcuno bolj, odkar je zbledela veljava Idiinščiiie kot takega jezika. Ko bi bil Voiapuk nekoliko bolj srečno sestavljen, bi gotovo že danes igral važno vlogo kot posredovalen jezik med narodi. Tako pa, ker ni bil osnovan na pravem temelju, je propadel zaradi vzrokov, ležečih v njem sanieni. Vendar se je že Volapiik mnogo praktično rabil, še bolj Esperanto, in sedaj tudi že Ido, ki se od slednjega le malo razlikuje. Besedni zaklad Ida je sestavljen iz šest glavnih evropskih jezikov po principu največje mednarodnosti. Torej se v njem ne nahaja izumljenih besed, ampak vse imajo svoj izvir v naravnih jezikih. Kdor se n. pr. v mladosti priuči Idu, si prisvoji s tem precejšen germansko-romansko besedni zaklad, ki mu more pozneje pri učenju kateregakoli narodnega jezika izborno služiti. Umeten je jezik !e v slov- niški konstrukciji, ker je njegova slovnica kolikor mogoče enostavna, in ker pravila ne trpe izjem. Zaradi tega je jezik seve jako lahek, praktičen, logičen in v izražanju misli sposobnejši, nego marsikateri današnji knjižni jezik. — Za tiste, ki imajo osebno mržnjo do umetnih jezikov, napišem te-Ie besede: »Čung, čang čin čen čon.« Cenjeni bralec se bo gotovo nasmehnil ter vprašal: »Kaka spaka pa je to?< No, to so besede naravnega (!) kitajskega jezika in pomenjajo po našem: >Vsi visoki uradniki se izprehajajo na vrtu.« V Idu se pa ta stavek glasi: »Omna alta oficisti promneas en la gardeno.« Sedaj pa primerjajte stavke in sodite, kateri se vam zdi umeten in čuden in kateri bolj naraven! Vsak naroden jezik, ki se ga učimo, se nam zdi izprva umeten in nenaraven, in šele, ko se mu po dolgih in mučnih vajah nekoliko privadimo, nam postane naraven. Mednarodni jezik pa tudi ni utflpija, kaj takega zahteva že potreba sedanje dobe in današnji vedno rastoči mednarodni promet. Saj na primer izobraže- nim Slovencem že ne zadostuje več znanje slovenščine in nemščine, zakaj priporočajo se poleg glavnih slovanskih jezikov tudi še: italijanščina, irancoščina in angleščina. Blagor mu, kdor ima v mladosti čas in priložnost, učiti se jezikov, toda kaj pa trgovec, obrtnik in delavec, ki se imajo že v zgodnji mladosti pečati s praktičnimi stvarmi, ki so za obstanek kakega naroda gotovo najvažnejšega pomena? Se li morejo ti tudi izlahka naučiti več jezikov? Za te sloje na primer bi bil lahko priučljiv mednarodni jezik eminentne važnosti. Nekateri nienijo. da bo kdaj uvedena irancoščina kot občni svetovni jezik. To so samo pobožne želje, ki se jim iz umevnih vzrokov (razlogov) protivijo drugi veiiki narodi. Sicer vse spoštovanje lepi francoščini in Franeozoni, ki se kot dalekovidni in praktični ljudje v prvi vrsti štejejo za navdušene pionirje mednarodnega jezika! Nemški, francoski in drugi filologi, filozofje, zdravniki itd. se ne sramujejo na javnih zborovanjih govoriti in predavati v umetnem jeziku Ido. Pred par meseci je jezik mednarodna zveza »Die Briicke, Institut zur Organisierung der geistigen Arbeit«, v kateri so včlanjeni znameniti učenjaki,* ki se gotovo ne dajo nazivljati utopiste. Utopija se nam zdi sploh vsaka nova ideja, dokler ni udejstvena. Pred petdesetimi leti na primer je bila utopija, misliti na svetovno poštno zvezo in na uvedbo enotnih metrskih mer. Danes so v tej sprejela ravno ta jezik kot pomožni uradni zvezi vse kulturne države, metrske mere * Opozarjali bi na tem mestu na knjigo »Weltsprache und Wissenschaft« (Jena — G. Fischer 1909), kjer zastopajo idejo mednarodnega umetnega jezika in osobito »Ido«-jezika možje kakor L. Couturat, bivši univerzitetni profesor v Parizu; O. Jespersen, univerzitetni proiesor v Kopenhagnu; R. Lorenz, politehnični profesor v Ziirichu; W. Ost\vald, bivši profesor na lipski univerzi; L. Piaundler, univerzitetni proiesor v Gradcu. Vseučiliški proiesorji se vendar ne bodo — »igračkali«. To je naše skromno mnenje. Op. ured. pa so ravno letos uvedli še v sledečih deželah: Dansko, Malta. Kitajsko in v peterih ameriških državah. Tudi na Angleškem se že resno tla za nje pripravljajo. H koncu še to-Ie: Mene se morda pač napada, ker sem Ie ljudskošolski učitelj, ki mu nekateri ne dovolijo sodbe v jezikoslovnih vprašanjih. Saj je nekdo celo dejal: »Ko bi bil spisal ,LJčno knjigo" kak akademiško naobraženi, bi jo še uvaževal, a ker ji je avtor le učitelj! . . .« Tako torej! Kar se pa tiče časa, ki sem ga bil z dobrim namenom porabil za spisanje slovnice, pa pripominjam, da poleg tega gotovo nisem zanemarjal svojih narodnih dolžnosti, ki mi čestokrat prinašajo še brce, zapostavljenje in druge prijetnosti od strani nemških nacionalcev. V takih odnošajih je človeku treba gotovo veliko idealizma, da more še vztrajati na svojem mestu! Šent Vid pod Juno na Koroškem, dne 22. aprila 1912. Jakob Kovačič, nadučitelj.