L Stev.10 1926 '//'¿vi 'J 'hI •rt'/,. • i'!."' ■ /T" r»' • : • "'i/',;. Uv/siv Nt m m / '¡¡¿¿iL i\l/<} ■¡p- '•Ir, jiiii f ¡•j r,v5r • v* >»\V> »v»«- i/ v. 7 (CEBEHAIR GLASILO ČEBELARSKEGA DRIMVA 2A 510 VEN W0 Vsebina: f Frančišek Črnagoj.........145 Opazovalne postaje..........157 Čtivo za začetnike..........147 Društvene vesti...........159 Poročilo o občnem zboru »Čebelarskega dru- Vesti iz podružnic..........159 štva za Slovenijo«.........148 Blagovni oddelek Čebelarskega društva v Ljublfanč. Kovinski deli za A.-Ž. panj: a) 6 finih palic, 40 cm, a Din 1*25 . . . Din 7'50 g) 2 zaporici za zaklopnico b) 2 nosilca za matično rešetko a Din —'20...........Din — 40 a Din 1-51) c) 2 tečaja za vratca a Din l-40 . d) 4 tečaji za brade a Din —'75 . e) 2 mreži za okenca a Din 4'— . f) 4 zapahi za okenca a Din —'75 Din 3-— h) i/4 kg kvačic............Din 5'— Din 2"KO i) 1 kljukica za vratica . .....Din — 35 Din 3'— j) rešetka za 1 panj, zelo močna, Din H-— brušena.............Din 12' - Din 3'— k) cevka za A.-Z. panj z verando . . . Din h-— Naprodaj VSI letnih! „SiOV. Čebelarja" (I.-XXVII. letnik), dobro ohranjeni in vezani v plutno. — Nova Kad M med s pokrovom in pipo. Kad drži 150 kg medu. Cena po dogovoru. M. Humek, Ljubljana, Langusova ulica 21. Partija ^ i " ki se 3e razprodajala po znižani ceni, knjige li1'«® E.J ^ je pošla. Odslej stane vezana 40 Din, broširana Din 35"—. Razprodajo je prevzela Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pozor Čebelarji! Ugoden nahup! Prodam po zelo ugodni ceni, tudi na mesečne obroke 10 popolnoma novih kunčevcev dvojakov (neobljudenih panjev). Panje na vpogled ozir. pismena pojasnila daje Mlkiavec Franc, železniški uradnik, Moškanjci. =aii=l!l=lll=lll=|||=lli=||t=|||=|||=|||=|||=|||=|||=||| =IH=Eii= --- m ¡0 | = Blagovni oddelek Ili - = Čebelarskega društva za Slovenijo IN ISI m v lfublfani | = kupuje vosek 1,1 po najvišjih cenah. 'jlj m__| Ml EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlElili HI GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Letnik XXIX. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1926. Številka 10. v f Frančišek Crnagoj Dne 15. septembra t. 1. je za vselej za-tisnil oči dolgoletni predsednik našega društva, Frančišek Črnagoj, šolski upravitelj in nadzornik šolskih vrtov v p. Predsedstvo čebelarskega društva je prevzel 1. 1899. v izredno težavnih razmerah. Takrat je viselo življenje našega društva na eni sami nitki, toda Črnagoj ni obupal. Zbral je okoli sebe peščico navdušenih čebelarjev, večinoma samih stanovskih tovarišev učiteljev, ki so skrbno čuvali, da ni ugasnil slabotni plamenček mlade ustanove. Na njegovem domu na Ljubljanskem barju, na tistem vrtu, ki je bil svoje čase velika privlačna sila za vse mlade sadjarje in vrtnarje, sredi lepega sadovnjaka in nepreglednega števila najlepših rož nas je sprejemal preiskreno, Tam smo snovali načrte za bodočnost, z mladostno vihravostjo besedovali o strokovnih zadevah, hov. Črnagoj nas je znal prijeti s prave strani, kadar je bilo treba navdušiti, združiti, pomiriti. Če ni zalegla be;seda, so pomagali velikanski šopki cvetlic, ki jih je prepletal z nedolžnimi dovtipi. Trmo odbornikov je preganjal s polnimi košarami najlepšega sadja s svojega vrta . . . Z mirno vestjo lahko trdimo, da je bil Frančišek baš za takratne društvene razmere kot predsednik mož na mestu in da je storil za društvo, kar je bilo v tistih časih sploh mogoče. Konec leta 1904. se je predsedništvu odpovedal, pa ne za dolgo, ker je bil že leta 1908. vnovič izvoljen. Društvu je načeloval do 1. 1912., skupno torej 10 let. S Črnagojevim imenom je združen lep kos zgodovine napredka našega čebelarstva. Za časa njegovega predsedstva je bilo zlasti naše učiteljstvo izredno delavno na čebelarskem polju. To je bila obupavali in se radovali skromnih uspe- nemajhna njegova zasluga, ker je imel z učiteljstvom mnogo zvez in prijateljskih stikov ter je bil zaradi svoje osebnosti med stanovskimi tovariši priljubljen in uvaževan. Tudi kot sotrudnik »Slov. Čebelarja« ima Črnagoj znatne zasluge. Znal je pisati prepričevalno, ljubeznivo in mikavno. Ni se sicer bavil s težjimi čebelarskimi problemi, toda kar je napisal, mu je privrelo iz srca in našlo pot v srca. Zadnja leta življenja je čebelarstvo opustil in se posvetil samo vrtnarstvu in sadjarstvu. V teh panogah je bil mojster samouk, kakršnih je le malo. Razpolagal je s temeljitim znanjem, ki je slonelo na mnogoletnih praktičnih izkušnjah. Bil je idealen in navdušen vrtnar, ki ni gojil cvetlic zgolj zaradi dobička. Svojih bogatih skušenj ni hranil zase. Kjer je le mogel, je z na,svetom in z dejanjem pomagal in izpodbujal. Bil je tudi v drugih gospodarskih zadevah dobro pod-Kovan ter je užival velik ugled pri barjanskih kmetih. Sodeloval je pri najrazličnejših društvih in gospodarskih ustanovah. Kot strokovnega pisatelja ga bodo pri marsikaterem listu pogrešali. Vse življenje je delal od zore do mraka — učlo-večen delavni stroj... Pred štirimi tedni se je po več letih nenadoma pojavil na mojem vrtu. Trudna mu je bila hoja, izmučen obraz. Stal sem kakor vkopan in nisem mu mogel naproti. Slutil sem takoj, da je prišel po slovo . .. Šla sva od rože do rože, občudovala žareče plamenice in kramljala o raznih novih dalijah. Pregledala sva vse dragocenosti med novimi gladijolami, pri tem pa čisto pozabila na zemeljsko gorje, na težke trenutke, ki morajo priti ob slovesu. Kaj bi pravil, kako je potem bilo! Šel je in vedel sem, da ga ne bo nikoli več . .. Umrl je vprav mučeniške smrti. Za-vratna bolezen ga je podrla sredi najlepših načrtov .. . Med vrstami stare čebelarske garde je zazijala nova vrzel. Legel je k počitku cel mož, iskren Slovenec, ki zapušča za seboj čvrsto sled dela za napredek naroda. Prijatelji čebelarji! Ohranimo časten spomin svojemu nekdanjemu tovarišu in predsedniku! Urednik. Čebelnjaki članov ljubljanske podružnice. Čebelnjak bratov Babnikov v Zg. Šiški (Pri Smodinovih). ffcTlVt)^ mimm Iv. Jurančič, S septembrom mesecem je konec delovne dobe za čebele. Čebelar že ima pred sabo vse uspehe ali neuspehe celega leta. Na letošnje čebelarsko leto bo imela večina čebelarjev v gmotnem oziru slabe ali pa prav slabe spomine, toda tudi marsikatero dobro in koristno izkušnjo. Če je živel kak čebelar, zlasti kak začetnik, v domišljiji, da ima že vso čebelarsko spretnost v mezincu, se je prepričal, da v dobri letini zna vsakdo čebelariti, a v slabih je pa čebelarjenje vsekakor umetnost. Baš letos so čebelarji lahko pokazali svoje zmožnosti; še bolj pa resno voljo, poklic in skrb za čebele. Neštetokrat naletimo na »čebelarje«, ki imajo neprestano v ustih plemenite besede, da so vneti za čebele, da so jim v največje veselje, da skrbe zanje in store vse njim v prid. Če pa pogledamo v njih čebelnjake, nam presenetljivi prizori povedo vse kaj drugega. Uspeh takih izrednih letin, kakršna je baš letošnja, je pravo merilo za čebelarje ve zmožnosti, njegovo zanimanje in dobro voljo. Seveda, pri tej sodbi moramo vpoštevati tudi krajevne razmere in druge okoliščine, ki so v glavnem merodajne za celotni uspeh ali ki nanj slučajno vplivajo. Baš letošnja ajdova paša je pokazala, da so bile čebele v ravninah mnogo na boljšem, v hribovitih krajih pa dosti na slabšem. Ponekod niso nabrale niti zimske zaloge. Na vprašanje, kaj je v čebelarstvu najvažnejše, je neki čebelarski mojster odgovoril: »Prvo je paša. ozir. vreme, drugo je čebelar, tretje čebela (njene vrline in moč panja), in šele četrto je panj sam na sebi. Za pašo, ki je seveda glavni pogoj za uspeh, pride takoj čebelar s svojimi zmožnostmi, ki so istotako v glavnem odločilne. Panj, dasi je tudi važen faktor, je le pripomoček in ga je vpoštevati šele na zadnjem mestu. Saj je znano, da v dobri paši doseže dober čebelar z vsakim panjem uspehe, če sta panja po prostornini približno enaka in družini enako močni. Reden čebelar je s koncem septembra meseca že izvršil vsa čebelarska opravila v notranjščini panja. Zlasti plodišča ne bo več razkopaval, da morejo čebele razpoke dobro zadelati, zimsko zalogo urediti, sploh vse uravnati tako, kakor jim najbolje ugaja. Glavno opravilo sedaj je še, da panje zavarujemo pred mrazom od vseh strani, tudi od spodaj, toda ne površno, ampak dobro. Kdor ima dobro urejen čebelnjak in pravilne panje, ima z zapaževanjem malo dela, ker so panji sploh že stalno dobro zavarovani. Spredaj imajo dvojno končnico, stoje na topli podstavi, so tesno drug poleg drugega, skrajni pa od zunanje strani dobro odeti. Ako čebelnjak tudi dobro zapira, so čebele skoraj povsem zavarovane. Treba je še prisloniti blazine ali slamnate pletenice k oknu, pa so v redu. Pri urejevanju panjev za zimo greše čebelarji mnogo, ker jih dostikrat pomanjkljivo zapažijo. Tam, kjer je v panju najhladneje, se nabira vlaga, ki provzroča plesen in grižo. Vse to so pa posledice pomanjkljivega paženja. Že spodnja polica za panje mora biti topla. Pripraviti jo moramo že iz početka tako, da za stalno postavimo spodnjo vrsto panjev na 8 do 10 cm debelo plast suhega mahu, strugotin, lesne volne ali listja. Te tvarine rabimo tudi sicer za paženje in da zatlačimo z njimi prazne panje in medišča. Nikakor pa ne smemo uporabljati žaganja, otave, plev, rezane slame itd. V žaganju se rade naselijo mravlje, otava navadno plesni, v plevah in slami se pa kaj rade naselijo miši. Ako čebelnjak od vseh strani ne zapira dobro, se razgubi mnogo toplote, ki jo čebele s težavo proizvajajo. V dobro zaprtem čebelnjaku je celo v hudi zimi za 4 do 10 stopinj bolj toplo nego zunaj. Koliko toplote čebele proizvajajo, opažamo na paviljonu, kjer je streha položena neposredno na panje. Na sredini strehe, torej baš nad čebelnim gnezdom, se sneg takoj začne tajati, ob robeh pa ostane, dokler ga zračna toplota ne vzame. Dobro je tudi, da z gori omenjenimi slabimi prevodniki toplote zatlačimo tudi medišča in tiste prazne panje, ki so med zasedenimi. V medišča denimo namesto mahu ali strugotin tople blazine. Glavno pri tem pa je, da je panj od vseh strani enakomerno topel, oziroma odet, sicer bomo imeli opravka z mokroto, z vlago in s plesnijo. Vsa dosedaj omenjena opravila moramo izvršiti, še preden nastane zima, da s šu- mom in z ropotom ne dramimo čebel iz zimskega počitka. Vznemirjene zapuste zimsko gnezdo in otrpnejo ter umro. Ne bojmo se, da bi bile čebele zaradi prezgodnjega odevanja preveč na toplem, saj baš v panjih z dvojnimi stenami, ki so leto in zimo enako odeti, prezimujejo tako dobro, da cela desetletja ni nikakih zimskih izgub. Baš tako je prazna bojazen, da bi zaradi pretoplega paža začele matice spomladi prezgodaj zalegati. Toplota sama ne provzroča zaleganja; v poletni vročini, ako paša mine, omeji matica za-leganje bolj, nego je čebelarju ljubo. Po končani jesenski paši se v nekaterih krajih pojavlja smrtoglavec, t. j. oni veliki nočni metulj, ki v mraku hodi v panje na medeno gostijo. Dobimo ga, ako ga zvečer čakamo pred čebelnjakom ter ga, ko pride iz panja, s kako letvico ali z dolgim nožem pritisnemo na panjevo brado. Ta ponočnjak se veliko pogosteje prikrade v panje, nego domnevamo. Pri nekem čebelnjaku so jih dobili 20 do 30 eno jesen. Mnogo jih tudi čebele same pomore. Poročilo o občnem zboru „Čebelarskega društva za Slovenijo" v Ljubljani dne 8. septembra 1926. Letošnji občni zbor je pokazal, kako živo se zavedajo naši čebelarji važnosti in pomena organizacije, kajti še noben občni zbor po vojni razen jubilejnega ni bil tako dobro obiskan in živahen kakor letošnji. Med udeleženci smo s posebnim veseljem pozdravili starosto notranjskih čebelarjev gosp. Sajovica. Obilna udeležba in razpoloženje na občnem zboru je vesel pojav, ki nam priča, da je društvo polno življenja in da lahko z veseljem zremo v bodočnost. Vkljub temu, da so bila zadnja tri leta za čebelarstvo skrajno neugodna, se naše čebelarstvo vedno bolj modernizira in napreduje, ker smo vsi prepričani, da mora priti ze dežjem solnce, in takrat bodo naš trud in naše žrtve obilno poplačane. Občnega zbora se je udeležilo 73 čebelarjev. Zastopanih je bilo 34 podružnic s 55 glasovi. Ker smo čakali še štajerskih delegatov, je otvoril gosp. predsednik občni zbor ob 10.25, pozdravil navzočne ter ugotovil sklepčnost. Udeležencem občnega zbora je pojasnil, zakaj se vrši občni zbor šele sedaj in ne, kakor je običajno, dne 15. avgusta. Pozval je delegate, naj si ogledajo zanimivo in poučno kmetijsko razstavo. Gospod predsednik je poudarjal, da pravi čebelar vkljub prav slabi letini ne sme obupati, ampak skrbeti mora, da preteče nevarnosti omili. Vse tri slabe letine, ki smo jih sedaj zapored imeli, so za nas zelo poučne. Dokazujejo nam, koliko grešimo, ker ne skrbimo za izboljšanje paše z nasajanjem mede-čih rastlin in pa s prevažanjem v pašo. Tajniško poročilo. Poročal tajnik Jože Okorn. Osemindvajset let društvenega delovanja je za nami, toda še nobeno leto, odkar obstoji društvo, ni bilo za čebelarstvo tako neugodno, kakor je letošnje. Kriza je dosegla višek v času, ko smo običajno imeli najboljšo pašo. Za lakoto je letos umrlo na tisoče plemenja-,kov in rojev. Pa tudi zadnji naš up, ajdova paša, po večini ni izpolnila naših nad, tako, da bo treba seči globoko v žep, če bomo hoteli ohraniti vsaj del plemenjakov za bodoče leto. Delovanje društva je bilo osredotočeno v izpopolnitvi organizacije, listu, potovalnem pouku in blagovnem oddelku. Zato prosim, da mi dovolite, da vam v imenu odbora poročam o njegovem delovanju v preteklem poslovnem letu. 1. »Slovenski Čebelar«, List je pod uredništvom g. Avgusta Bukovca izhajal redno. Poleg rednih ilustracij se je lice lista z novimi lepimi začetnimi črkami še polepšalo. Tiska ga Jugoslovanska tiskarna. List razpošiljamo v 1724 izvodih, in sicer 1407 izvodov članom podružnic, 142 izvodov (direktnim) članom društva, 11 izvodov brezplačno delegatom »Saveza«, 33 izvodov v zameno, od teh 21 v inozemstvo, 63 izvodov naročnikom v inozemstvo, 10 članov pa si je naročilo namesto »Čebelarja« druge liste. Celotno število članov se je od lanskega leta znižalo za 41. 2. Organizacija. V tekočem letu sta na novo oživeli dve podružnici, na Jesenicah in v Središču ob Dravi. Društvo ima sedaj 88 podružnic s 1487 člani. Število članov se je znižalo za 140. V neposredno področje društva spadajo naslednje podružnice z navedenim številom članov: Osrednje društvo. članov 1. Bled........................12 2. Bohinjska Bela................7 3. Bohinjska Bistrica..............19 4. Breznica na Gorenjskem..........19 5. Cerklje pri Kranju..............8 6. Cerknica na Notranjskem .... 18 7. Črnomelj ..........20 8. Dobrepolje....................12 9. Dolsko......................9 10. Domžale ....................13 11. Gorenjska dolina ..............10 12. Gorje pri Bledu........27 13. Horjul ......................11 14. Hrušica pri Ljubljani............16 15. Jesenice ..........23 16. Jezersko ....................13 17. Kamnik...........33 18. Kočevje...........23 19. Kranj ...........25 članov Prenos . . . 318 20. Krka pri Stični................6 21. Krtina pri Domžalah............12 22. Laze pri Planini................13 23. Leskovec pri Krškem......28 24. Ljubljana in okolica*......54 25. Medvode ....................13 26. Metlika....................31 27. Novo mesto..................19 28. Poljane nad Škofjo Loko.....24 29. Predgrad pri Črnomlju..........5 30. Račna ......................7 31. Radeče pri Zidanem mostu .... 24 32. Radovljica..........31 33. Raka pri Krškem..............4 34. Rob pri Vel. Laščah............10 35. Selca nad Škofjo Loko.....14 36. Stari trg pri Rakeku............16 37. Škofja Loka.........23 38. Šmartno pri Litiji ....... 12 39. Št. Rupert na Dolenjskem .... 13 40. Št. Vid pri Stični..............11 41. Tacen nad Ljubljano......14 42. Velike Lašče.........22 43. Vič pri Ljubljani .......27 44. Vodice..........15 45. Vrhnika ....................12 46. Zagorje ob Savi........33 Skupaj . . . 811 Mariborska podružnična zveza. članov 1. Breg pri Ptuju........20 2. Celje in okolica .......22 3. Čadram pri Oplotnici......26 4. Dobova......................8 5. Jarenina ..........21 6. Kapela-Radenci................17 7. Kozje ......................9 8. Laško ...........23 9. Limbuš......................11 10. Ljutomer ..........28 11. Marenberk....................4 12. Maribor...........34 13. Nova cerkev pri Vojniku .... 9 14. Ormož......................17 15. Rogaška Slatina................18 16. Rogatec...........15 17. Ruše........................19 18. Savinjska dolina........49 19. Slovenjgradec..................9 20. Slov. Bistrica..................17 21. Središče ob Dravi..............14 22. Sv. Andraž v Slov. goricah .... 10 Odnos . . 400 Odnos ... 318 * Končna pridelitev članov ni še izvršena. članov Prenos ... 400 23. Sv. Benedikt v Slov. goricah ... 15 24. Sv. Ilj pod Turjakom............9 25. Sv. Janž na Dravskem polju ... 16 26. Sv. Jurij ob Ščavnici............9 27. Sv. Lovrenc na Pohorju..........7 28. Sv. Lovrenc v Slov. goricah ... 8 29. Sv. Marjeta pri Moškanjcih .... 29 30. Sv. Peter pri Mariboru..........5 31. Sv. Trojica v Slov. goricah .... 8 32. Sv. Urban pri Ptuju............10 33. Šmarje pri Jelšah..............6 34. Šoštanj......................12 35. Št, Jurij ob južni železnici .... 21 36. Trbovlje...........25 37. Vojnik pri Celju................15 38. Zgornje Dravsko polje.....20 Skupaj . . 615 Guštanjska podružnična zveza. članov 1. Črna pri Prevaljah.......22 2. Guštanj......................9 3. Mežica...........20 4. Prevalje ..................10 Skupaj ... 61 Skupno število članov. Osrednje društvo 46 podružnic z 811 člani Mariborska zveza 38 podružnic s 615 člani Guštanjska zveza 4 podružnice z 61 člani Skupaj ... 88 podružnic s 1487 člani (140 manj). Poslovanje podružnic je bilo v splošnem dobro. Prenehali sta podružnici v Podbrezju in v Borovnici. 3. Popotni pouk. Popotni pouk je bil zelo živahen. V tem poslovnem letu je društvo priredilo 58 poučnih sestankov, in sicer 21 predavanj in 37 celodnevnih tečajev. Na teh prireditvah so predavatelji poleg praktičnega čebelarskega dela opozarjali čebelarje zlasti na kužne bolezni čebel in če-belne zalege, kako jih spoznamo in zatiramo. Z veseljem moremo poudarjati, da ta pouk ni ostal brez uspeha. V krajih, kjer je bila nevarnost za okuženje velika, odnosno kjer se je posamezno pojavljala ta bolezen, so se pregledali vsi čebelnjaki. Naj bi ta zgled posnemale še vse druge podružnice, V neposrednem delokrogu osrednjega društva se je vršil pouk v naslednjih krajih. a) Predavanja: 11. oktobra v Cerkljah pri Kranju; 18. oktobra v Sostrem; 25. oktobra v Gorjah; 6. decembra v Škofji Loki; 27. decembra v Tacnu; 28. decembra v Kamniku; 3. januarja na Jesenicah; 10. januarja v Zagorju ob Savi; 10. februarja v Ljubljani; 18. aprila v Gorenji vasi nad Škof jo Loko; 9. junija v Ljubljani. Skupaj 11 predavanj, b) Tečaji: 20. septembra v Vodicah; 27. septembra v Leskovcu pri Krškem; 17. januarja v Boh. Bistrici; 28. februarja v Radovljici; 25. marca v Leskovcu pri Krškem; 28. marca v Kamniku; 5. aprila v Selcih nad Škofjo Loko; 11. aprila v Kočevju; 25. aprila v Domžalah; 2. maja v Šmartnem pri Litiji; 4. maja v Vodicah; 9. maja v Radečah pri Zidanem mostu; 16. maja v Dobrepoljah; 24. maja v Dolskem; 6. junija v Zagorju; 6. junija v Lazah pri Planini; 20. junija v Velikih Laščah. Skupaj 17 tečajev. V območju mariborske zveze so bila: a) Predavanja: 23. avgusta v Cankovcih pri Ptuju; 2. maja v Št. Janžu na Dravskem polju; 13 maja pri Sv. Benediktu v Slov. goricah; 16. maja v Kapeli; 24. maja pri Sv. Urbanu pri Ptuju; 30. maja v Slovenjgradcu; 6. junija pri Sv. Ani v Slov. goricah; 13. junija v Mali Nedelji; 20. junija v Veliki Nedelji; 25. julija v Trbovljah. Skupaj 10 predavanj. b) Tečaji: 23. avgusta v Središču ob Dravi; 30. avgusta v Št. Pavlu pri Preboldu; 4. oktobra v Šmarju pri Jelšah; 6. januarja v Mariboru; 7. februarja v Hrastniku; 21. februarja v Vojniku pri Celju; 14. marca v Ljutomeru; 18. aprila v Rogatcu; 2. maja v Mariboru; 9. maja v Ptuju; 13. maja v Laškem; 13. maja v Šoštanju; 16. maja v Slovenjgradcu; 23. maja v Središču; 30. maja pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; 13. junija pri Sv. Marjeti pri Ptuju; 20. junija v Rogaški Slatini; 27. junija v Rušah; 29. junija v Kapeli-Radencih; 11. julija v Mežici pri Prevalah. Skupaj 20 tečajev. Predavali so gg.: potovalni učitelj Okorn 38 krat (9 predavanj in 29 tečajev), g. prof. Verbič 11 krat (3 predavanja in 8 tečajev), Jurančič 9 krat (predavanja). Poučni sestanki so bili vkljub izredno slabi paši večinoma prav dobro obiskani. Stroške za predavanja je deloma trpelo društvo (za 30 prireditev), deloma pa veliki župan ljubljanske (za 19 prireditev) in mariborske oblasti (za 9 predavanj), za kar jima izrekamo naj-iskrenejšo zahvalo. 4. Opazovalne postaje. Sedaj jih imamo 22. Imena postaj in poročevalcev so večinoma ista kakor prejšnje leto. Prenehali sta postaji v Žužemberku in v Mostah, na novo pa sta bili ustanovljeni na Ja-vorniku na Gorenjskem (poročevalec g. Šetinc) ter na Rovih pri Kamniku (poročevalec g. Golmajer). 5. Knjižnica. V knjižnici imamo 233 vezanih letnikov »Čebelarja« in 187 drugih knjig in listov. Število knjig in listov se je tekom leta pomnožilo za 23. 6. Društveno zemljišče. Ker je odbor izprevidel, da mu v dogled-nem času ne bo mogoče uresničiti ideje »Društvenega doma«, poleg tega bi pa bila stavba zelo oddaljena od sredine mesta, vrednost zemljišč pa še vedno pada, je sklenil, da zemljišče v zmislu sklepa občnega zbora proda. Za izkupilo, ki ga mora blagajnik izkazovati kot zaklad za »Društveni dom« in skrbeti za njegovo primerno obrestovanje po naročilu in odobrenju odbora, se bo ob ugodni priliki kupila prikladna stavba, v kateri bo potem društvo nastanilo društvene prostore in blagovni oddelek. 7. Zveza jugoslovanskih čebelarskih društev. V dneh od 22. do 29. avgusta se je vršil čebelarski kongres in razstava v Dubrovniku. Društvo je zastopal na skupščini in na kongresu društveni tajnik. 8. Vseslovanska čebelarska zveza. V Bratislavi se je ustanovila vseslovanska čebelarska zveza. Naše društvo zastopa v tej organizaciji g. urednik Bukovec. 9. Čebelarska razstava na Dunaju. Društvo se je udeležilo mednarodne razstave in kongresa na Dunaju. Razstavili smo paviljon s 6 družinami v A-Ž panjih, 2 prašilnika za 4 matice in neobhodno potrebno čebelarsko orodje. Tem razstavnim predmetom je bilo priznano prvo darilo, diploma od »Gartenbau-gesellschaft«. 10. Odbor. Odbor je imel v poslovnem letu 1925/26 11 sej, in sicer 3 seje širšega odbora in 8 sej načelstva. Sklepi so bili objavljeni v »Slov. Čebelarju«. V odboru so bili gg.: predsednik prošt Andrej Kalan, podpredsednik Martin Humek, odborniki: Janko Babnik, Ljudevit Černej, Ivan Jurančič, Ivan Mesar, Peter Močnik, Jože Okorn, Alojzij Peterlin, Janko Strgar, Ivan Šmajdek, Ivo Verbič, Josip Verbič, Viktor Vokač, Anton Žnideršič ter urednik »Slov. Čebelarja« v zmislu društvenih pravil, Tajnikovo poročilo je občni zbor odobril. Nato je ravnatelj g. Ivan Mesar podal Blagajnikovo poročilo. Upravni oddelek izkazuje v I. polletju med dohodki članarine 56.000 Din dohodkov. Če prištejemo k temu še 4000 Din, ki se utegnejo nabrati za članarino v II. polletju, bo imel upravni oddelek konec leta skupnih dohodkov 60.000 Din. Do konca junija meseca je imel upravni oddelek 46.700 Din stroškov. S temi stroški so skoraj vsi dohodki s članarino že izdani, ker ostane komaj 10.000 Din. Ker ne bo imel upravni oddelek v drugi polovici leta nikakih dohodkov, plačati pa bo moral tisk in upravne stroške za »Slov. Čebelarja« prav tako kakor v prvem polletju, bo tudi letos konec leta v upravnem oddelku precej primanjkljaja. Tudi proračun za leto 1927. izkazuje 24.000 Din primanjkljaja, kljub temu, da ostane dosedanja članarina neizpremenjena (40 Din, oziroma 35 Din za člana). Eventualne želje, da bi se članarina znižala, ne moremo z ozirom na razmere vzeti torej, resno v pretres. Članarina pa bi se znižala prav lahko, če bi naraslo število članov vsaj na 3000, kakor smo jih imeli v letih po vojni. Parcele so se prodale za 110.000 Din. Ta denar je naložen po 8 % pri blagovnem oddelku. Orodja se je po odborovem sklepu naročilo mnogo. Ker je pa bilo leto izredno slabo, se orodje ni razprodalo (ob dobrem letu bi bilo že davnaj pošlo). Glede na to, da sem moral baš zaradi slabe letine nakupiti toliko medu in voska, kolikor sem ga le dobil, da bo čez zimo in na pomlad za satnice blago na razpolago, ni trenotno denarja, ki pa prihaja z izkupilom za med polagoma v blagajno. Zato mislim, da smo delali le v korist društva, če denarja za parcele nismo vložili v hranilnico, marveč smo ga vtaknili v blago. Slab trgovec, ki svojega denarja ne zna spraviti v promet, temveč ga nalaga na majhne obresti v hranilnico! Prošnjo, za odpis prirastkovine od nepremičnin v znesku okoli 10.000 Din za prodane parcele sem vložil, in, kakor nam je bilo povedano te dni, smemo pričakovati, da se bo o t- I 2 C 5 ooomn m o cr> co t- to — — nj m o — 0 ^ -Nlriri 00 CM — -s >1/1 o Ih C/) (u £13 0 -5 s0 So 4 A a) ._ C 'ČT g "5 a 3 ■ C o ■ tO . C -a ■ 3 rt rt ■a g ^ Q a -rt a) C t-i D. O C nt •-H cd rt >0 ^ »M , " 5"« « S '«tN -- e — -a « —. o — -c rt o U 3 ,tA — O O / O M .Ji « oj "O 'C H c/5 Z a. t/3 e Q om 1 d m t- I — ■>t iD o m f cnca: IDOCt-Tf oi o -rf — ro to t- oi in *a o o O >U t/3 O* d. -M X« O L. C/J m o\ "o a ca N «C ¿5 13 ns T3 O CS 0) C s» o G) (8 0/ >0 3 CQ N •pn C/5 C 3 CS -a T3 O X O 3 m o 1 1 ot-iotM 0101 I I — in co — ooin^mM-in« nnio-mo-ff. o -t--lorMcct— r- to c-- tu TJ G -O "" O rt rt-2 ■Cj G S >' O o "S "ca •Ofi C0 Ih ca «5 4> S «J > .„-'S 0 > 'c m £ rt S ZwQ> 3 C "«.S ■eo C > rt 3 -Č > d d^ . . . tu ifiinin"^ M N r\ix C* CT* O ~ 3 rt _rt aj g a O * fl! —"— — G O O O S a» S c a a 3. o o o 3 ¿¿¿¿¿¡i rt rt rt "aj O o o J > > ^ Si o O O o- o o o -c OOOa. to O) tc r— ro m o -i in to r^ ^t- in cn-rXOin 'thCjNn ^ rO o ni cn -«t ai o \D (N cd D C iS OJ (M <13 C -a c .2. 3 ¡J C Q lO o CN C- o-ooioninocofooomcng K ro M - t-; O — 00 OO CO 00 JC oo 10 oor^rocvi— oi c-i — —• — — o V© s —I o ft Cd N Cd J* 1) -d TJ o cd ta a> c cd U ft ¡3 p* o» >o •p—> (S s • p* p* Cfl p >o ca P* j» >CA O h C/5 c tO -a o»-5 So ca . "Oi c .m ~ o M ^ ni -M lH m o. 3 ga- o — >M S .. o '5 > ~ 2 co-o B S lo >y 41 ^ "S o. m h O..2 Of-OPCu »•S-3-Š «S -se -M a „ >W >C/3 »N H o o v £ ¿3 a > ¿75 in W hS o C o N V} rt o 0S&4 X CJ co — oo m o C — CN M O — m t- o to o — o — ffl » u tx n, >- 3 M _B ■oc-° 'C o O) cd a> >o 2 co N •i—< ¿A C/5 C =s >o cd P* CN M OO (O -S- TI- monmiooio m(o c^ r» CN .c? '•M co 3 >N i ° ^ O, .S a o O U C s m c: — 3 3 w > > <5 VO O i (J - 1,1 '•o fl M b a 183 S Ji?« o. a 3 8 ¡3 fe B B nI B ZZNN O COOlOt-GO tMCXin«50 toai-oion cp ir oo c^a oo iri oi M r- —' oo o e 3 .2L B C 3 «3 -o g - S o B 2-« N J3 O B OD C > 3 B JSfti -D ■Sp hJ B — > e . . B co a ¿3 > > tn m in EJ (M CN a^ -n 5 3 _S> K « g O " a 2 > ft B U, tO «m S w a» t, » cd C 3 T3 Oi IH ni -O «io IH a « >u is N M J2! (/) C 3 'O L, ai vO rM CT^ TO O is 4) 5 o O o O a, 3 o a. m (N <11 C T3 G .2. 9 J > m a. u E O tO > m a o. ta > M < I g II I III 00 o^ooo )Ct-OOi) CO — CM m CT) d CM CM — CM -D ■J _o C/5 vd E ■ 1« . 'C- o • -5 ' o . -M ' o • 'S >N .O 2. s !»T3 2 o ~C/5 > Ji "S . 'e M« •si- >M 5 'C ~ •■S o.-o ' o u o ' M .2 C« N *ofi » « « , 2 N > ^f u ■§! ' 00 C >Č2."S 2 S o 'M m o B «•CJfiiH N O. n ~ 3 C B O o u "o o, e a > a rt B s s.- - 3 E o 3 C C b 3-Bj a3 SiK! Si S o M. •od OH t _ "J ~ ~ rt 3 B N a N .2 J* 4> ' E S 3 » £ 'SiS ° 04 X ra q (D o o čo o — 2. "i; 3 rt "3 "3 jo -a KJ o i 3 .s e IZ) o B > i» O O j« ■on B-S -S xi a> "" O "3 !ŠL 'C o a y «a co O O E C S -O 5 B u 4) >Q nO (N On CO .'ST C p O to C TS cd ¿j na o (d D) D Sh > o O) cn cd o C • pH CQ CO CM — m — m cm r- co CO CO-- 00 CM tO — S2 lO o ai CNI CO ca -a -o 13 O rt « 41 v J= . 3 — B- "iS B >00 • o TO >o :£- «fS nj B • rt o 3 „ o o « o. °> >u B B 3 3 o> ;> rt rt -B" o Ji «—i — TO r" O. XI JO 4) B g U (J rt rt O. t. o C C « a-| ««CO o • N CA "o o «.2 o ODKoft, o r- o oo m co 888?^' ___> o m <_ ■«s; — r— CM in S co to — cn iri co o r^ — CM m CN 0 01 CM CO c e o > 3 j* a 3 • rt rt ■ b ■ J0 3 • . 3Q . rt-5 > S .5 > ■ -E £ ■ . o ■ p. a-oo 'S JO -o o o . a. rt eo 41 41 TO TO TO TO O o " ^O sD vO CN fM TM * o^ on o ca rt ca ^ 'b 'B '5 "3 3 3 3 T3 —M rt rt rt o u ca - 4) 4) N - . M » (5 g c rt > > O o O "S . rt rt rt U h H n c M > ca .S .5 .5 o -s > > > B •2. S ° o o TO i>oooi HmOOO> S u u u O >co aj C P T3 4) 03 T3 •o« CJ u Oh nO u fNJ 5 on o ctf 4» (N C>) 4) C T3 '5 .2. 9 > c 5 jt >ce O h 000000000 >000000000 >000-^00(000 > tO -t rf oi ^ iri ci-t ja tj >0 o > rt u -a rt o ~ o a dO c . > £ o .S .2 « o .i '5" a 2. ca -IT o,",3 . o o O, •S g S 2 -m rt a) aj > C rt S g** a ■o > _o č/5 * rt e-2 rt »ji o . "o — «-s js ■ ° ^ — T? o o. o .2 ' > ■S s S ¿55:2 D.' . >c/3 * | »co ¿rf C C . ¡-i •SisMS »»-o rt S ° 0 » al 1 S « ' o a CVN rt -oi > -o : — D. rt rt o C OOO OOO ono a^ ~ ta davščina odpisala, če ne popolnoma pa vsaj deloma. Računski zaključek upravnega oddelka izkazuje torej posojilo blagovnemu oddelku 101.000 Din, ker mi dosedaj ni bilo mogoče knjigovodstva tako preurediti, da bi vsak zaklad izkazoval svoj poseben račun. Čisto premoženje blagovnega oddelka je napredovalo od lanskega leta za 48.000 Din. To, izkazujejo bilance, ki jih je pregledoval g. Flere kot preglednik računov. Sestavljen je tudi proračun blagovnega oddelka za leto 1927. Poročilo pregledovalcev računov. G. Emil Flere je poročal, da sta z g. Pe-trovcem pregledala vse blagajniške knjige in jih našla v najlepšem redu. Predlagal je, naj da občni zbor odboru absolutorij. Sprejeto! Volitev predsednika. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. prošt Kalan. G. predsednik se je zahvalil za zaupanje in poročal, da je dosedanji podpredsednik višji sadjarski nadzornik Martin Humek iz zdravstvenih ozirov odložil mesto podpredsednika. G. predsednik je nato omenjal zasluge g. Hu-meka, ki jih ima za naše čebelarstvo kot predavatelj in propagator naprednega čebelarstva. V imenu občnega zbora se mu je zahvalil za njegovo vztrajno in inicijativno delovanje. Zahvalo je vzel občni zbor z enodušnim odobravanjem na znanje. G. nadučitelj Šega je predlagal, naj imenuje občni zbor odstopivšega podpredsednika društva za častnega člana. Soglasno in z odobravanjem sprejeto! Volitev podpredsednika. Na predlog g. prosta Kalana je bil soglasno izvoljen za podpredsednika ravnatelj jetnišnice g. Adolf Arko, ki se je zahvalil za zaupanje in izvolitev sprejel. Volitev odbora. Izvoljena je bila od odbora predlagana lista. Namesto odstopivšega odbornika g. Janka Babnika je bil v odbor izvoljen g. p. Teodor Tavčar, župnik na Viču pri Ljubljani. V odboru so sedaj gg.: Avgust Bukovec, urednik »Slov. Čebelarja« v Ljubljani, Ljudevit Černej, šolski nadzornik v Celju, Ivan Juran-čič, učitelj v Št. Andražu, Ivan Mesar, ravnatelj v Ljubljani, Peter Močnik, šolski nadzornik v Guštanju, Jože Okorn, učitelj v Ljubljani, Alojzij Peterlin, nadučitelj v Kočevju, Janko Strgar, čebelar v Bitnjah, Ivan Šmajdek, nadučitelj v Št. Vidu, P. Teodor Tavčar, župnik na Viču, Ivo Verbič, uradnik v Ljubljani, Josip Verbič, profesor v Ljubljani, Viktor Vokač, trgovec v Ljubljani, Anton Žnideršič, tovarnar na Glincah. Za namestnika sta bila izbrana gg. Ivan Elsner, ravnatelj v Ljubljani in Ivan Hronek, bančni uradnik v Ljubljani, za pregledovalca računov pa gg. Emil Flere, bančni uradnik v Ljubljani, in Franc Petrovec, računski revident v Ljubljani. Slučajnosti. Članarina za bodoče leto je bila določena na 40 Din, za inozemstvo pa 45 Din. Prispevek podružnicam ostane neizpremenjen (5 Din od člana). Razpravljalo se je vprašanje, kako kriti primanjkljaj pri listu. Debate so se udeležili gg. Šega, Mesar, Miklavec, Sajovic, Bukovec in prošt Kalan. Občni zbor je sklenil, naj ostane vse pri starem in je z odobravanjem sprejel besede g. Bukovca, da moramo vsi stremiti za tem, da se bo število članov zvišalo, potem bo list ne le samo aktiven, marveč bo odboru tudi mogoče predlagati znižanje članarine. Na predlog podpredsednika g. Arka je bilo sklenjeno, da je vse čebelarje iz Slovenije, ki plačujejo članarino naravnost društvu, prideliti najbližji podružnici. Uprava naj v juniju mesecu naznani dotičnim podružnicam imena članov, ki so se jim pridelili, v decembru mesecu vsakega leta pa naj izplača društvo prispevek 5 Din za vsakega prideljenega člana. G. urednik opozarja udeležence občnega zbora na tridesetletnico »Slovenskega Čebelarja«, ki jo bo praznoval prihodnje leto. Dolžnost vseh čebelarjev je, da pripomorejo, da bo list prihodnje leto vsebinsko še bolj napredoval ter da bo imel dovolj gradiva. Dolžnost vseh praktičnih in naprednih čebelarjev je, da stopijo v krog sotrudnikov lista. G. Ribič je poročal o delovanju ljutomerske podružnice. Zanimivo in poučno je bilo zlasti poročilo, kako zatira podružnica v ljutomerskem glavarstvu gnilobo. Občni zbor je vzel poročilo z odobravanjem na znanje, stavil delovanje ljutomerske podružnice drugim za zgled in ji izrekel pohvalno priznanje. G. Bergant je predlagal, naj napravi odbor vlogo do železniškega ministrstva, da dovoli čebelarjem polovično vožnjo za obisk predavanj in tečajev ter za vožnje k čebelam v paši. Sprejeto! G. Bernik iz Litije se je v imenu članov litijske podružnice zahvalil vsem gospodom, ki so pomagali ob znani katastrofi čebelarjem podružničnega okoliša v dolgotrajni pravdi, ki je končala z zmago čebelarjev. G. Šega z Jesenic je predlagal, naj bi »Slovenski Čebelar« prihodnje leto prinašal kot prilogo barvne slike medečih rastlin. — List bo ta predlog vpošteval, v kolikor bodo dopuščala denarna sredstva društva! G. Markelj z Vrhnike je prosil pojasnila, ali bo v novi tarifi II. zvezek A ostala tudi postavka za prevoz čebel v pašo ali ne. — G. Kunaver je pojasnil, da mu ni nič znano, da bi se ta postavka kaj izpremenila. Nato se je vnel razgovor glede čebelarskega vlaka in razdelitve pasišč. G. Strgar je izrekel v imenu občnega zbora zahvalo direkciji državnih železnic, ki je šla čebelarjem zelo na roko, grajal je pa čebelarje, ker so pri prevažanju čebel pokazali popolno desorganiza-cijo, kajti vsaka podružnica je delala na svojo roko. To bo treba v bodoče že z ozirom na naklonjenost železniške direkcije preprečiti. G. Kunaver je predlagal, naj v bodoče čebelarske vlake organizira društvo. Dotične podružnice naj do srede julija sporoče društvu koliko panjev in kam jih bodo njih člani postavili v pašo. — Predlog je bil z odobravanjem sprejet! Glede pasišč je bilo sklenjeno: Kakor doslej, se tudi letos niso čebelarji ozirali na pravilno izrabo pasišč, ampak so navlekli na stotine panjev na en kup. Ker je to v škodo vsem čebelarjem, naj prizadete podružnice sporoče osrednjemu društvu vse nepravilnosti, ki so se dogajale pri postavljanju čebel v pašo, obenem pa tudi opozore društvo na tista pa-sišča, ki jih nihče ne izkorišča. Prebral se je dopis velikega župana ljubljanske oblasti, ki se glasi: »Dodatno k tukajšnjemu obvestilu z dne 27. 7. 1926, K. br. 1387, obveščam naslov, da finančno ministrstvo ni ugodilo tukajšnjemu predlogu glede trošarine prostega sladkorja za jesensko pitanje čebel, ker v predlogu zakona o splošni carinski tarifi z dne 20. 6. 1925. 1. taki slučaji niso predvideni.« — Občni zbor je vzel to poročilo z obžalovanjem na znanje. Končno se je izkušalo še ugotoviti, kje poteka na severu in vzhodu meja med sivo in črno čebelo. To pa se za sedaj še ni moglo točno ugotoviti. Ker je bil spored do konca izvršen, je predsednik ob 13 zaključil občni zbor, se zahvalil za obilno udeležbo in zanimanje z željo, da bi nam bilo v prihodnjem letu nebo bolj naklonjeno ter da bi že zopet napolnili prazno medeno posodo in zacelili rane, ki so nam jih zadale slabe letine. Opazovalne postaje. Jos. Verbič v Ljubljani. Avgust 1926. Po dolgih mesecih vremenske nestalnosti smo se vsaj za ta mesec nadjali stalno lepega vremena. Ker smo imeli vse leto smolo, smo upali, da nam bo sv, Ambrož vsaj ob koncu pašne dobe v obilici poplačal potrpežljivost in vztrajnost. Pa zopet smo se varali. Posejani ajdi je res dobro pomočilo, da je sklila, se dvignila od tal in začela cvesti. Vkljub lepemu vremenu pa ni bilo na njej toliko bere nego druga leta. Vzrokov je več. Začela je cvesti šele po 20. avgustu, ker so jo letos zaradi neugodnih žetvenih razmer 7 do 14 dni pozneje sejali. Tudi je bilo med cvetenjem premalo moče in preveč sicer neprestanega mrzlega vetra, čeprav je bil lahen. Izjemo je naredil 26. avgust. Slab uspeh je pripisovati tudi dejstvu, da je bilo v panjih ob času paše kaj malo čebel. Le dve postaji sta izkazali več donosa od ajde, nego znaša zimska potreba posameznega panja. Čebele na Javorniku so brale mano. Iz razpredelnice II je razvidno, da so čebele letos tudi v tem mesecu kljub lepemu vremenu mnogo manj nabrale nego v letih 1923 do 1925. Če kdaj, rabili bi sedaj neobdačenega sladkorja za izpopolnitev zimske zaloge, pa ga vsled odpora finančnega ministra ne bo. Njegov ukrep mu ne bo prinesel ni-kakih koristi, pač pa čebelarjem in kmetovalcem mnogo škode. Število panjev bo prostovoljno, še bolj pa neprostovoljno padlo. Na tisoče panjev je zaradi lakote že sedaj zapisano smrti. Resno se je zavzela za zatiranje čebel-nih kužnih bolezni ljutomerska podružnica. V sporazumu z izredno uvidevnim sreskim živinozdravnikom je poiskala in pooblastila veščega čebelarja, ki namesto živinozdravnika na podlagi zakona o živinskih kužnih boleznih pregleduje čebelnjake in v slučaju bolezni vse potrebno ukrepa. Da se ne boji ne žvepla ne ognja, se samo po sebi razume. Enako postopanje bi zelo priporočali tudi drugim podružnicam. Naj bi se vendar že enkrat zganile! Razpredelnica II. Mesečni pregled za avgust zadnjih štirih let. Leto Povprečni mesečni donos dkg Povprečna toplina kletnih Solnč-nih Deževnih dni jc bilo povprečno 1923 708-2 + 19-4° C 29-2 20-9 6-9 1924 437 3 + 16-9° C 27-6 12-6 12-3 1925 634-7 + 18-8° C 29-2 16-1 11-3 1926 357 "8 + 17-7° C 29-3 18-3 7-2 Cene za med, ki jih prinaša od časa do časa »Slov. Čebelar«, veljajo le za kupčijo na debelo. Za nadrobno prodajo ne objavljamo nikakih cen, ker so tako različne, da o kaki enotni ceni ne more biti govora. Č e dobimo kupca, ki je voljan plačati med po 50 Din kg, pa ga mu pro-dajmo ... * Nobena občina nima pravice nalagati davkov (doklad) na panje, ki jih pripeljejo čebelarji v pašo. Vsi taki sklepi so nezakoniti, tudi če so bili nabiti na občinski deski. Posebne občinske naklade spadajo pod taksni zakon, ki pa naklad na panje sploh ne predvideva. Pritožbe je nasloviti na velikega župana, ozir. okrajno glavarstvo. ★ Ne pozabite že sedaj ponuditi društvu vosek v zameno za satnice. Poslano blago se Vam bo vpisalo v dobro, satnice boste pa prejeli, kadar želite. Podružnice, zbirajte vosek za društvo, kupujte voščine in kuhajte jih! C "ö T3 a K O CB eS N TJ o 4) X 0) s HinAOJiaA tO 00 to m S in Ol CM m CM CM - CM CM r- m tO CM CM CM CM o ro o qiusel CM m CM 00 rt CM ro Ol t— CM Ol CO CM CM I— m Tf m CO oo Ol CM CM Ol bilo IjlUSBl jod co CM m ro Ol Ol 00 o O Tf CM Tf Tf — o tO Ir- o> qiuoBjqo ro co rt CM m CM CO — CO 00 CM Tf CM m CM Tf CM CM Tf CO in Dni uiopaus s 1 1 1 1 1 ! 1 1 1 i 1 1 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1 qiUAazap tO Ol ro in O) co CM t- m l> CO Ol CM o o CM CO — Ol qiu}3(zt o ro o CO O ro o ro Ol CM t— Ol O co o ro Ol CM o CO O CO oo CM o co o ro O ro o CO Ol CM Ol CM t^ CM o CO 00 CM n ¿t 18 srednja mesečna X ¿0 + do + in tb + t^- r- + CM f- + r- + tb + 1 CO t- + Ol in + to Öl + co di + ■if + i N 'a O O r— + Ol + m + t- + O + Ol + 00 + Ol + Ol + t + + 00 + t- + Ol + o + tO + o + + O + to + t— + o H 'rt B rt 53 + O co + ai CM + o co + to CN1 + m + to CM + CM + Ol Ol CM CM + + CM CO + CO ro + CM + co + CM + CO CO + Ol CM + oo CM + Ol CM + CM + Ol CM + >o o > O 41 a -a CÖ «i >3 m to o o o CM 1 1 1 o t— CM CM m o T. CM O 51 Tf 1 in m S OJ 1 in CM Tf 1 CM t- 1 O CO in to CM a s t* ro m t- o CM m in Tf m o 1 o m m o o o m Ol 1 Tf Tf in in CM 1 1 1 m o in in uro O 1- u —M IS s ■o» cm 1 o o f m CM O 03 m o 1 O 1 o GO in to 1 Tf TT m O CM in Ol in 1 m CM o CO 0 01 m o> P a n rt [3 "j" 03 o to ni o Tf m o m CM 1 o o o m 00 o CM m m 1 CM Tf o CM m CM in m m 1 O m o r- CM o tO o rt ro mm '5 »o 01 cn « S o co o CM ro o lO m in co m co 1 in to m m O TP o CM TT in co Tf Tf 0 01 m m t- m Ol 8 TP 1 o CM co O T* o CM to m Tf CM o ■73 oi o ti- CM O 1 o m 1 1 o o r^ in m oo m O t m m o m CM 1 O co 1 CM 1 o ■CM oo m t— O. - O 1 m ro 1 1 1 1 1 1 1 CM o O Tf o m 1 O CO 1 1 o in rt -c a N O i a ~ o "cm «J S °> "e rt c b g- " a O > ^ >N >N >N >NJ >NJ >N i i i i i i <5 N >N 'N >N1 >N «i N I < •co c 3 O rt C 3 a >N >N 'N -i «i < 3 :rt u Č/3 >N 'N < < « > K i C/3 s -3 rt. ^ S M, 00 O ^ e £2, .§ c 2 ■ n S -2- in . T o 3 |-1 — 5. -o 5 J g g cu v-t mr * '-< 3 > .s. s j > ON Tj« s ■rt co o Im O •ao o C is <2 CÖ 12 G rt 4> mr i-r H >w > S S nO vO ro rt t> ro ON £S rt Jsj 'S J3 vO rt, S S m o c- co 3 >o s a s o o a 0 e oo a CM m CM Ji rt >N < nO CO isäS 3 -G ti > O Im <0C o «p o in CM tfl w 2 •3 £ G 03 >N rt O tf K Im & rt o co rt > rt > O -G . 41 a Jt co O a to O G >N O l-l rt G -G 3 Q > 00 3 Im V a O M-> 3 lU |M a CM 00 00 ON CO G rt rt rt N >» 4) 3 O O CM TT1 SL 3 "|m O O a rt G u G 4) Im > O rti > CO ro m ¿n Im O O G -M 'a Im O > rt |-D O m d Im O o rt G 4) > O Društvene vesti. Predavanja in tečaji. Podružnice, ki žele, da jim priredimo v oktobru, novembru in decembru mesecu kako predavanje, naj nam to takoj sporoče. Proste so doslej še vse nedelje. — Če se oglasi za- dostno število interesentov, priredimo v novembru v Ljubljani enega ali več enodnevnih tečajev o kuhi voska. Čebelarji, ki se za ta tečaj zanimajo, naj se priglase po dopisnici najkasneje do 15. oktobra. V prihodnji številki bomo objavili, ali se bo tečaj vršil ali ne. Vesti iz podružnic. Podružnica za Celje in okolico bo imela v nedeljo, dne 10, oktobra t. I,, ob dveh popoldne v Narodnem domu (v rdči sobi) v Celju redni občni zbor. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Podružnica na Jesenicah priredi dne 3. oktobra t. 1. v vseh prostorih hotela »Mesar« veselico z zelo zanimivim sporedom. Začetek ob štirih popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen v podružnične namene, vabimo vse čebelarje: Dobro došli! Odbor. Podružnica Maribor in bližnja okolica ima zadnji letošnji sestanek dne 3. oktobra ob desetih dopoldne v vinarski šoli. Na dnevnem redu je razgovor o čebelarskem letu in poročilo o zdravstvenem stanju čebel v območju podružnice. Želeti je, da se člani obilno udeleže sestanka. — Odbor. Podružnica v Trbovljah. Čebelarje opozarjamo, da založijo pri podružnici denar za skupno na-ročitev sladkorja za krmljenje čebel, sicer naro-čitve ne bomo izvršili. — Tajništvo. Podružnica za Ptuj in okolico priredi v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. na breški šoli poldnevni poučni tečaj o kuhanju voska in prezimovanju čebel. Predaval bo g. Jurančič. Pričetek ob 9 dopoldne. Čebelarji, udeležite se predavanja polnoštevilno. — Odbor. Podružnica za Savinjsko dolino je imela dne 13. decembra 1925. 1. v Grižah svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Bil je bolj slabo obiskan. Potrjen je bil stari odbor; na novo je vstopil Martin Poteko iz Griž. — Da bodo imeli člani vsaj nekaj koristi od podružnice, je obljubil naš blagajnik, da bo vlil vsakemu članu 1 kg satnic brezplačno, in sicer z društveno stiskalnico. Pristopajte torej pridno k naši največji podružnici v mariborski oblasti! Tudi poučne sestanke bomo pridno prirejali. Le oglašajte se pravočasno zanje! Podružnica pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Na občnem zboru je bil izvoljen stari odbor, in sicer: Matevž Ploj za predsednika, Franjo Štupica za podpredsednika, Franc Perko za tajnika in blagajnika, Alojzij Zelenik in Janez Dobaja pa za odbornika. Za delegata je bil izbran Franjo Štupica, za namestnika pa Ivan Jurančič. — Franc Perko, tajnik. Podružnica v Vel. Laščah je imela dne 20. junija t. 1. pri čebelnjaku podružničnega tajnika v Vel. Laščah čebelarski tečaj pod vodstvom g. prof. Verbiča. Razpravljalo se je o ogrebanju in vsaja-nju rojev, o omejevanju, oziroma zabranjevanju ter vračanju rojev, o vzreji, izmenjavi in dodajanju matic o prestavljanju, o prevozu čebel v pašo in s paše, o točenju in shranjevanju ter prodaji medu, o zabranjevanju ropanja, o zazimljevanju in še več drugega. Gosp. predavatelj nam je podal mnogo uvaževanja vrednih naukov ne le za začetnike, ampak tudi za starejše praktične čebelarje. Le žal, da ni bila udeležba velika! Želeč, da nas gospod predavatelj zopet kmalu obišče, mu izrekamo najlepšo zahvalo za trud in pouk. Podružnica v Rogaški Slatini. Občni zbor se je vršil dne 2. februarja t. 1. Kljub temu, da so bili vsi podružnični člani vabljeni na zbor, jih je prišlo le malo. To dokazuje, kako malo se zanimajo tukajšnji čebelarji za to važno gospodarsko panogo. Tukajšnji čebelarji čebelarijo še vedno po starem kopitu. To ima za posledico, da pada ne le število čebelarjev, marveč tudi število panjev, odnosno čebelnjakov neprestano. Čebelarji so mnenja, da bodo čebele tudi brez strokovne izobrazbe in brez njih pomoči pomnoževale in napolnjevale lonce z medom. Če se takemu čebelarju vendar kdaj posreči, da pridela obilno medu, pa ne ve, kako bi ga spavil v denar. Ponuja ga pri trgovcih, zasebnikih in kmetih tako dolgo, da ga končno proda za vsako ceno, samo da dela s tem umazano konkurenco naprednim čebelarjem, ki imajo znatne stroške, preden si svoje čebelarstvo urede, da potem lahko nudijo trčen med. Iz omenjenih razlogov se število članov podružnice manjša, ker čebelarji trdijo, da nimajo nič koristi od plačane članarine, odnosno od podružnice. V podružnični odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: za predsednika žand. narednik Alojzij Mušič,, za podpredsednika posestnik in trgovec Krištof Spaniček, za tajnika Beno Madile, za namestnika šol. upravitelj Miloš Verk, za blagajnika posestnik Jožef Kert, za namestnika župan in posestnik Alojzij Anderlič, za odbornike pa lesni trgovec Vinko Plomentaš, Alb. Veilguni in Ant. Drofenik. Predsednik je pozval novo izvoljeni odbor, naj začne v tekočem letu z intenzivnim delovanjem, da bodo starokopitneži vendar že izprevideli, da je napredno čebelarjenje mogoče samo takrat, ako se vsi čebelarji združijo v podružnici, ki bo skrbela za razna predavanja, katerih se bo moral vsak član udeleževati, da si potem uredi svoje čebelarstvo na podlagi prejetih navodil. Vrh tega naj pa pridno čita »Slov. Čebelarja«, pa pojde. Tudi je bilo sklenjeno, da priredi podružnica v tekočem letu več predavanj. Osrednje društvo se bo prosilo, da nam pošlje g. Okorna, ki naj skuša podružnico zbuditi. Vse člane prosimo, naj se, kdor želi satnic ali pa letvic za satnike, ali kdor ima vosek naprodaj, čimprej zglasi predsedniku, ker se na poznejša naročila ne bo mogoče ozirati. Vse člane pozivamo, naj živahno delujejo med čebelarji, ki še niso člani, da čimprej pristopijo, ker je le v slogi moč. Podružnica pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Prvi redni občni zbor se je vršil dne 20. decembra 1925. 1. Predsednik ga je otvoril, pozdravil navzoče ter konstatiral sklepčnost. •— Tajnik je nato poročal, da je imela podružnica leta 1925. 11 članov; priredila je eno poučno predavanje na dan ustanovnega zbora, dne 13. sept. pa tudi čebelarsko veselico, ki pa ni uspela tako dobro, kot smo se nadejali. Po blagajnikovem poročilu je bilo 718 Din dohodkov in 645 Din 75 par izdatkov, torej prebitka 73 Din 75 par. Po izvršenem pregledu knjig se je dala blagajniku odveza. V odbor so bili izvoljeni gg.: Rud. Kocmut, šol. upravitelj, za predsednika, Josip Kolarič za podpredsednika, Al, Kramberger za tajnika in za blagajnika, Alojzij Skoliber in Josip Vezjak za odbornika. Za delegata za društven občni zbor je bil izvoljen g. Ivan Čeh, za namestnika pa g. Jos. Kolarič. Pri slučajnostih se je razpravljalo o ceni medu in drugih zadevah. G. Remih je prosil pojasnila glede satnic, ki jih izdeluje osrednje društvo. G. Skoliber je omenjal, da je članarina razmeroma visoka. Če ostane še nadalje tolika, jo kmečki čebelar zaradi sedanjih gospodarskih razmer kmalu sploh ne bo mogel plačevati. Tajnik je predlagal, naj se v letu 1926, priredi več čebelarskih shodov v zvezi s poučnimi predavanji, Na shod naj se povabijo tudi čebelarji, ki niso člani. Predlog je bil sprejet. — Al. Kramberger, tajnik. Rud. Kocmut, predsednik. Podružnica pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Občni zbor se je vršil dne 6. januarja t. 1. pri Sv. Andražu ob 2 popoldne. Udeležilo se ga je šest članov. V odbor so bili izvoljeni: Iv. Ju-rančič za načelnika in tajnika, Jož. Jurančič za namestnika, I. Predan za blagajnika, M. Rajtar in Fr. Čeh pa za odbornika. Za delegata je bil določen Iv. Jurančič. Podružnica v Boh. Beli. Občni zbor se je vršil dne 17. januarja t. 1. V odbor so bili izvoljeni gg.: Miha Kelbl za predsednika, Jakob Mandelc za tajnika, Franc Jere za blagajnika, Miha Mandelc in Anton Kunčič pa za odbornika. Za delegata je bil določen Jak. Mandelc. Sklenlo se je tudi, naj Osrednje društvo posreduje na pristojnem mestu, zaradi pošiljanja čebel v pašo in iz paše, da nam bo železnica bolj pomagala, kajti lani, ko smo vozili čebele z Dolenjskega, pustili čakati v Ljubljani koraj cel dan in bi zaradi tega nastala lahko velika škoda. Zaradi blagovnega oddelka je bilo sklenjeno, da bi pošiljal naročeno blago takoj. Lani smo ga dolgo čakali, kar gotovo ni v prid društvu. Podružnica pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Občni zbor je bil dne 27. decembra 1925. Navzoči so bili izjemoma vsi člani in tudi nekaj nečlanov. Predsednik je poročal o stanju podružnice ter omenil, da v tem letu ni bilo tistega delovanja, kakršnega bi bilo želeti. Navedel je vzroke za to. Vsi člani so mu soglasno pritrdili. Dne 5. avg. je priredila podružnica poučno predavanje pri čebelnjaku g. J. Valenka v Cunkovcih. Predaval je čebelarski potov, učitelj g. Jurančič. Udeležili so se ga skoro vsi člani in tudi mnogo nečlanov, skupaj do 50 čebelarjev. Dohodkov je bilo 1776 Din 95 p, izdatkov pa 1751 Din 45 p. Podružnica si je nabavila parni topilnik za 1627 Din 70 p. V odbor so bil izvoljeni: za predsednika Ignacij Čoki, za podpredsednika Jurij Valenko, za tajnika in blagajnika učitelj Ivan Geč, za odbornika pa šolski upravitelj Mirko Marinič in železn. uradnik Franc Miklavec ter Janžekovič Franc. Za predsednika odbora za podružnične prireditve je bil izvoljen Sv. Miki. Sklenilo se je, da bo v mesecu juniju enodneven tečaj pod vodstvom g. Okorna. Spomladi naj bi podružnica priredila veliko veselico. Čisti dobiček se bo porabil za nabavo cirkularne žage. Podružnica v Vodicah nad Ljubljano je imela občni zbor za leto 1925. dne 29. decembra. Udeležilo se ga je 7 članov, šteje jih pa podružnica 14. Dohodkov je bilo 80 Din, stroškov pa 8 Din, torej preostanka 72 Din. Teh 72 Din in pa preostanek iz leta 1924. (226 Din 25 p), skupaj 298 Din 25 p, je naloženo v vodiški hranilnici. Računi so bili v redu. Podružnica je priredila leta 1925, en celodneven tečaj in eno predavanje, ki pa je bilo jako slabo obiskano. Zbor je izvolil naslednje odbornike: Za predsednika Franca Koželja, za podpredsednika Franca Jereba, za blagajnika in tajnika Franca Ziherla; za odbornike: Andreja Rasulnika, Gašparja Šmida in Ivana Zupana. Za delegata za občni zbor v Ljubljani je bil izvoljen Ivan Zupan, za njegovega namestnika pa Franc Černivec. Vsi člani skupaj imajo 43 »kranjičev«, 88 A.-Ž. panjev, 33 eksport-nih in 2 ameriška panja. Nečlani v podružničnem okolišu imajo približno 100 kranjičev in 100 premičnih. pri slučajnostih se je tudi ugotovilo, da sta občinska odbora v Vodicah in Smledniku naložila na čebele, ki jih pripeljejo iz tujih občin v pašo, davek 10 Din na panj. Odbor je sklenil, naj se priredi dne 4, maja t. 1. ob dveh popoldne pri čebelnjaku tovariša Ziherla predavanje o kužnih čebelnih boleznih. Končno je odbor sklenil, prositi Osrednje društvo podpore za nabavo točila za med. Podružnica za Slovenjgradec in okolico je imela občni zbor dne 9. januarja t. 1. Ker ob določeni uri ni bilo navzočih zadosti članov, se je pol ure pozneje vršil občni zbor, ne glede na število članov. Prečitan je bil zapisnik lanskega občnega zbora. Prejemkov je bilo 688 Din 31 p, izdatkov 392 Din 50 p, preostanka torej 295 Din 81 p, ki je naložen v tukajšnji okrajni hranilnici. Preglednika računov sta izjavila, da je blagaj-ničarska knjiga v redu. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: za načelnika Miroslav Ferk, za podnačelnika Karel Barle, za tajnika Franc Slivnik, za blagajnika Martin Dular, za namestnike odbornikov pa Franc Popič in Ivan Pušnik. Za delegata na občnem zboru Osrednjega društva sta bila izbrana Miroslav Ferk in Franc Slivnik. Pri zadnji točki dnevnega reda je bilo sklenjeno, naj podružnica posreduje pri Osrednjem društvu v Ljubljani, da poizkuša preskrbeti članom brezdavčni sladkor, kakršnega smo dobivali že v prejšnjih letih, ko še ni bila taka draginja kot je sedaj. Večina tukajšnjih čebelarjev se odteguje društvu zaradi visoke članarine in ker ni nobene izdatne podpore. Naposled je načelnik vse navzoče prosil, naj pridno agitirajo, da se pridobe novi člani. Člani naj po možnosti obiskujejo tudi druge čebelarje, da se pouče o napredku čebelarstva. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Genih čebelarskega orodja in potrebščin ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din | p A.-Ž. panj na 10 satnikov.......... ........... A.-Ž, panj na 9 satnikov z verando.................. Isti na 10 satnikov......................... Baloni za 1 liter Din 8-—, z odprtim podstavkom vred.......... Baloni z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča............ Barva za matice.......................... Begalnice............................. Brizgalka za roje.......................... Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine, emailiran ...... Deska za pritrjevanje satnic..................... Doza za 25 kg medu, iz fine pločevine................. Doza, leseni obod, za pošiljanje po železnici............... Euskol (zavitek).......................... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) . . . . Kadilniki po Din 85-—, boljši..................... Kapa čebelarska (s tkanino) Din 45-—, žimnata............. Klešče za A.-Ž. panje........................ Klešče za gorko stavbo...................... Kolesce za vtiranje žice, navadni 16-—, boljši.............. Kožica, zaklopna, za odlaganje satnikov s čebelami............ Luknjač za okvirčke.................... . . . . Matičnice (kletke) raznih vrst od 2 do 13 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti............ Mreža, žična, za okna (pocinkana), kvadratni meter........... Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu........... Nož za izpodrezavanje satja..................... Nož za odkrivanje satja . ...................... Odvijač za vijake......................... Okvirčki za A.-Ž. panje (nezbiti), za komad............... Pajčolani po Din 30-—, oziroma Din 34-—, z žimnatim vložkom....... Pitalnik za A.-Ž. panj iz bele pločevine............... Pipe čebelarske (pihalnik)...................... Posode za med, pločevinaste, a 4 kg.................. Iste za 55 kg........................... Posoda, glej doza za 25 kg..................... Iste (leseni sodi) za 50 kg ..................... Razpršilnik za škropljenje čebel z vodo, navaden............. Razpršilnik za steklenice, zelo učinkovit tudi za vrtno porabo........ Razstojišča, pločevinasta, namesto kvačič za 9 ali 10 satnikov....... Rešetka, matična, močna (domačega fabrikata) za 1 panj......... Rešetka, nemškega fabrikata, m2................... Rešetka najfinejša, sestavljena iz palčic 34 X 15 cm............ Rokavice čebelarske........................ Samokadilnik »Vulkan«....................... Sipalnik, lesen, za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov........... . . Sito za čiščenje medu (pločevinasto).................. Svetilke za zalivanje satnic..................... Steklenička za pošiljanje medu kot vzorec................ Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev................... Šablona, jeklena, in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačič)......... Ščetica za ometanje čebel...................... Šilo za vrtanje luknjic....................... Tehtnica ............................. Točilo za med, najnovejšega sestava, pločevinasto, za 3 satnike 27X41 cm in emajl. Točilo za med z bronastim okriljem in emailirano . ............ Točilo za 10 okvirjev obojestransko (za velike obrate)........... Topilnik s svetiljko in žličko za lepljenje satnic.............. Topilniki za voščine........................ Vilice za odkrivanje satja . ..................... Zapahi za žrela: a) kovinski, enostranski ...................... b) isti, dvostranski ........................ c) leseni (Trinkov sestav) s peresom................. Žica, v klobčiču, dkg........................ 280 325 350 16 18 14 10 160 130 6 40 12 8 30 90 46 34 26 20 33 56 3 40 100 10 10 3 1 46 18 70 12 200 40 50 8 30 2 12 150 18 80 125 25 20 53 3 10 24 8 3 1150 1120 1220 3580 50 80 28 2 3 1 75 50 50 50 40 Janša, Nauk o čebelarstvu Humek, praktični sadjar. panj. M. Humek. Din 24-- Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, po-iasnjena s 24 barvnimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Vezana Din 120-—. Clniinndlin Ifllknuilln Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Velika izdaja s uIOVBiISKm KUnariCa. s''kami v besedilu in 33 barvnimi tabelami v na- ravnih barvah. Sedma izdaja. Vezana Din 220-—. _ . Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači X*lfJlO II fincnnrlin iciuil sadni uporabi in o konserviranju sadja in zele-OdlfJC * yUd|lUUIlIJ5iVU. njadi. Za gospodinje in dekleta prir. M. Humek. Pojasnjeno s 13 barv, prilog, in 42 slik. 30 Din. _ Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. .UOSDOUlnlSIVO. Priredila S- M- Lici vina Purgaj. S 156 slikami. Zdravstveni J " del spisal dr. Franc Dolšak. Din 40-—. Nasveti za hišo in dom. Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo vele-važna in koristna knjiga. Priredil I. Majdič. Din 32-—, vezana Din 48-—. Corlnn lfítlfl olí porlinifnn Navod, kako ga izdelujmo in kako z njim oduno vino aii saujevec. ¿^li^atn? jLStSd nuooli... —.. — i;_ _ Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Z □ reSKeV m marelica. 22 slika™ 2 barvnimi tabelami. Sestavil M. Humek. Din 12-—. m|_ »««»Im» Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi NaSe GGOe tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotin Humek, rav-" natelj meščanske šole. Vezano Din 100"—. IXI ihínnn Knnuninn v nov' me" s Pr"lejano naštevanko do 100. Pre-IVUlJlCna raCUniCa gledna in praktična strokovna knjiga za posestnike in lesne trgovce. Sestavil Janko Dolžan. Vez. Din 30-—. RaCUnar v kronski in dinarski veljavi. (Hitri računar.) Vezan Din 30'—, Zemljepisni atlas Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pre- kraljevine SHS. Izdalo društvo slovenskih profesorjev. Sedem podrobnih zemljevidov. Izvršil ing. Viktor Novak. Din 48-—. gled. Napisal Fran Erjavec. Vezan Din 60-—, (Zgodovinski razvoj trgovine in prometa. Gospodarska geografija Naravni pogoii in človek Produkciia'-Trso Parni kotel. Ojačen beton. a vina. Promet in njegova sredstva.) Sestavil dr. Vinko Šarabon. Vezana Din 48-—. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Gvidon Gulič. Din 30—. Učna knjiga za stavbne šole in stavbne obrtnike. I. del. Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neoja-čenega betona. Spisal ing. Jaroslav Foerster. Din 30-—.