Katolišk cerkven list.
V Ljubljani 1. velciga serpana 1861.	List 16.
Te&U XIV.
Blagoslovita ali iegni matere katoliške Cerkve.
( Dalje.)
PoHveče vanje altarje v.
Kako se posvečuje pa altar, kadar ni cerkev uova, ampak le sam altar, eden ali njih več?
Posvečuje se po enakim, vender krajšim opravilu, kakor kadar se novi altar z novo cerkevjo vred posvečuje. Opravlja sc namreč kropljenje, kajenje, maziljeuje s sv. oljem in s sv. krizmo in svetinje se v altar vložijo, kakor v novi cerkvi.
Posvetba t a b e r n a k e I j n a.
Tabernakelj ali stanovališe nar Svetejšiga je nar iine-nitniši del, je sredina altarja, in spodobi se, de je nar lepši in nar drajši narejen, kar se more. Neki cerkven zbor (v Aix-u) pravi, de naj bo iz čistiga zlata, ako je mogoče, in z drazimi kamni obsajen, zidavi in velikosti cerkve pri-merjeu, znotraj z žido oblečen, zunaj pa s pomenljivimi podobami olepšau, ki kažejo ali na postavljeuje sv. Kešnjiga Telesa ali pa na terpljenje Kristusovo. Dna, na kterih stoji Najsvetejši, naj bojo pokrite s čistim telesnikam ali kor-poralam.
Kako se tabernakelj posvečuje?
Ker se pri posvetbi tabernakeljna ne rabi sv. olje ali krizma, bi se morebiti bolj prav reklo: tabernakelj blagosloviti, kakor posvetiti. — Skof ali drug mašnik, od škofa pooblasten, pokliče v pomoč Boga, ki je nebo in zemljo stvaril, in potem moli molitev, v kteri v vsiga ni ogoč-uiga v e č n i g a Boga kliče in Njegovo veličanstvo priserčno prosi, de bi to posodo, ki je narejena, de bi se Telo Njegoviga Sina, uašiga Gospoda Jezusa Kristusa, vanjo shrauovalo, z milostjo svojiga blagoslova -{- blagovolil posvetiti. Potem tabernakelj pokropi z blagoslovljeno vodo.
Blagoslovljen je križa ali britke martre.
Na vsakim altarji mora biti britka rnartra ali kriz, iu -e tako le blagoslovi: Skof ali pooblasteni mašnik kliče v pomoč Gospodovo, kteri je nebo iu zemljo vstvaril. in prosi Boga. de bi njegovo molitev uslišal. in de bi njegovo klicanjc prišlo pred Gospoda. Potem prosi v blagoslovili molitvi, de naj Bog to znamnje sv. križa blagoslovi, de bo potem ta križ zve I i ča v na pomoč člo veš kimu rodu. terdnost vere. pospeševanje ali tek dobrih del. odreševali j e duš; tolažilo, varstvo in hramba zoper i h t o v e p š i c c sovražnikov. Vidimo tedaj, kaj nam je po žeguanim križu pričakovati, ako ga spodobno iu zaupno častimo. — V drugi molitvi prosi Boga, de kteri zavolj Jezusa pred tein križem molijo ali ga časte, naj dosežejo zdravje duše in telesa. Potem nar popred blagoslov-
ljevavec in za njim drugi duhovni gredo ponižno križ kuš-nit; zamorejo iti pa tudi drugi verni, ako želijo temu visoko častitljivimu znainuju češenje skazuti in Boga zahvaliti za odrešenje, ki ga je na njem opravil. Pokropi pa križ z blagoslovljeno vodo že med drugo molitevjo , rekoč: ..Posvečeno bodi to znainnje križa v imenu Očeta -j-. iu Sina -f, in sv. Duha -j\"
Blagoslovljen je podob iu postav (š t a t e v j.
Ne le altar se posvečuje, ampak tudi podobe na altarji se blagoslovljujejo. V molitvi, v ta namen odločeni, je namen tacih podob in postav zaznatiinjau. rečeno je namreč, de Bog zato podobe pripusti malati ali zrezovati. de kolikorkatjih s telesnimi očmi gledamo, t o-likratnaj njih dela in svetost z očmi spomina premišljujemo ter jih v svojim življenji posnemamo. Prosi pa blagoslovljevavec v blagoslovili molitvi, de naj vsigamogočni večni Bog to podobo ali postavo, v čast Jezusa Kristusa, ali Marije Device, ali svetnikov ali svetnic narejeno, blagoslovi in posveti, in dodeli, de kdor koli bo pred njo e d i n o r o j e n i g a Božjiga Sina. ali Marijo Devico, svetnika ali svetnico (kakor je podoba odločena) ponižno častil, naj po njegovim zaslužen ji in prošnji od Boga doseže gnado v sedanjim in večno čast v prihodnjim življenji po Kristusu Jezusu, Gospodu našim. Naslednjič jo pokropi z blagoslovljeno vodo. — Ker ima cerkvena molitev veliko moč, torej je očitno, koliko češenje svetih podob vernim kristjanam pomaga za sedanje iu prihodnje življenje. Kadar koli tedaj pred kako sv. podobo svetnika častimo, nam je imeti to v spominu, de bomo s pravim moljcnjem Jezusa Kristusa, ali s cešenjem Marije Device, svetnika ali svetnice veliko pomoč dosegli za gnado Božjo v sedanjim in za večno čast v prihodnjim življenji.
Blagoslovljen je cerkvenih oblek sploh
Sv. Cerkev pri posvetbi cerkvenih dubovskih oblek uazuanuje, de jih je sam vsigamogoeni večni Bog po Mozesu. svojim hlapcu, za Božjo službo za po ve da I i u jih v češenje in poveličevanje svojiga imena odločil. Torej prosi sv. Cerkev pri njih posvetbi. dc naj Bog svojo milost n a nje rosi in naj jih s prav velikim b I a g o s I o v a m očisti f, blagoslovi f in p o-sveti y, de bodo pripravne in blagoslovljene za Božjo službo iu svete skrivnosti. Moli šc tudi Cerkev za posebno milost, dc naj bodo v njih oblečeni Božji služabniki n a I e t o v a n j i u skušnjav hudobnih duhov obvarovani in hranjeni, de n a i Božje skrivnosti spodobno in vredno opravljajo. i n de ii a j Bogu d o p a d I j i v i i n p o b o ž n i v t i h skrivnostih ostanejo. -- V drugi molitvi sv. Cerkev Boga prosi, de bi služabnike altarja - sedmerimi darovi sv. Duha napolnil, jih oblek« I z oblači-
i a m čistosti, io jim iz sadu duhovske službe zveličavno večnost dodelil. — Po opravljeoi trojni molitvi pokropi oblačila z blagoslovljeno vodo.
Altarni perti, pregrinjala in telesniki ali korporali se z enačim i spodbudnimi in pomenljivimi besedami io molitvami, ki ua njih namen kažejo, blagoslov-Ijujejo io v cerkveno rabo posvečujejo. Torej se morajo vse take reči v spoštovanji imeti, skerbno varovati in pred vsako oskrumbo varne ohraniti. (Dal. nasled.)
Za duhovsko službo.
Sklepni zapisnik duhovskih pogovorov v lavantinski škofu obsegajo tako tehtne reči, de bo čč. bravcam zanesljivo prav močno vstreženo, ako tudi Danica kaj te tvarine razglasi. Kar iz zapisuika samo dubovski stan tiče, naj v izvirnim jeziku ostane.
S c h I u s s - Protokoli
uber die bei den Pastoral-Conferenzen des Jahres 1860 in der Lavanter Diuzese besprochenen Gegenstande, und dar-
iiber fiir die Seelsorge festgesetzten Bestimmuugen.
A.
I. \Vclche sind die vorhcrrschenden Fehler und Cnfiige bei der hI. Mes.se von Seite der Priester? Wie vvare solehen vorzuheugeu. um eine ervvunschte, durch die Rubriken genau vorg' eeichnete Gleichformigkeit zu erzielen?
..Dic Sonne allcr geistlichen Andachtsiibungen ist das hocbheilige Messopfer; sie ist der Mittelpunkt der christ-lichcn Religion, das Herz der Audacht, die Seele der Frommigkeit, und der Abgrund der gottlichen Liebe". S. Fr. Sal. Auf den Priester am Altare sind die Augen der Kiircl und Meiischeu gerichtet. Die gleichformige, treue Hcfulgung der Rubrikeu erhohet die Majestat und Andacht dieser heiligen Opferhandlung ; vvillkiirliche Abvveichungen entueihen das Heiligste und storen die Andacht. Hier gilt das \Vort des Propheten: Maledictus, qui facit opus Domini frandulentcr. .ler. 18, 10. Darum die Vorschrift der heil. Kirche: Decernit s. Svnodus, ut ordinarii locorum, episeopi, ca omuia prohiberc atque e medio tollcre sedulo cureut ac tencantur, »juae vel avaritia, vel irreverentia. vel superstitio induzit. Cone. Trid. sess. 22.
Indem der heil. Alphons von Liguori in seinem Hand-buehc fiir Priester, Seite 111 — 190, die Ceremonien der heil. Messe, und Seite 191—199 die Fehler beschreibt, vvelehe iu der heil. Messe gevvohnlich begangeu \vcrden, so tuiigen diese alldort nachgelesen, und hier nur jene eruahnt vverden, die unter uih vorherrschen. und z\var:
I. I m A 11 ge m ei ii e n, betreffend die Messrequi-
siten.
I. Iu vielen Sakristcicn findet man kcin l.avabo fiir v<»r und nach der heil.Messe; dagegen nicht sclten schmutzige l.incn und Corporalien, mit vvelcheu zu celcbriren eine schuere Siinde \vare. Oft mangelt an dtr Palla minor das kleinc Corporale, vvelehe ofter mit den uhrigen Corporalien zu reinigen und zu benediciren sind. — \asse Purificatorien vverden haulig ati Kclchen belasscn. vvodurch die Vergoldung besehadiget uird. Das Corporale vvird oft nicht in die llursa major gethan. und diese nicht mit dem oflenen Theile gegen die Hrust gekehrt. Man gelit oline Talar und Birett zum Altare. \Vahrend dem Ankleiden vvird in der Sakristei geschvvatzt. Die Mauipel vvird am Obcrarm statt am l'nter-arm getragen; auch dic Stola vvird gegen dic Vorschrift mit dem Krcuze am llaUc sichtbar. Der Messner legt gegen dic Vorschrift die Hostieu auf, vvelehe nicht oft genug friseh gebacken. und das Sanclissimum nicht renovirt vvird. Auf dem Kelchc vverden fremdartige Sachen getragen, z. B. Schnupftuch, Tobakdi^e u. dgl. Das rothe Cnterfutter an
Alben, Altartiichern u. dgl. ist laut Dccret. R. C. 17. Aug. 1833 ausdruckiich verboten.
2.	Die Inclinationen und Genuflezionen vverden nicht immer geuug unterschieden, und oft eilfertlg, ohne Anstand gemacht; z. B. im Vorbeigehen am Altare incluso Sanc-tissimo ist beim Genuflectireu das Birett nicht abzunehmen, — ezposito Sanctissimo ist zuerst zu genuflectireu, dann das Birett abzunehmeu, die offeue Seite desselben zur Brust gekehrt, vvahrend man die Schneide der Hand auf den Kelch legt, und das Haupt tief verneigt; dann setzt man das Birett auf und steht vviedcr auf. Man verstosst gegen dic Rubrik, wenn man nicht bis zum Boden genuflectirt; aber ebenso fehlerhaft ist es, die Inclinationen mit den Genuflezionen zu inachen und sonach zu verdoppeln.
3.	Die Haude hoher als das halbe Gesicht zu halten. (manus elevaos) — die Hande (ezpansis manibus) uber die Breite der Schultern auszubreiten, — solehe horizontal zu halten, statt bis zur Hohe der Schultern emporzurichten, — die eiue Hand in derLuft zu halten, vvahrend man mit der audern etvvas verrichtet, sind Fehler, vvie auch die Finger zu kreuzen, die Hiinde zu tief am Unterleibe platt vor der Brust zu falten, oder gar nach unten zu richten.
4.	Bei der Bekreuzigung ist es fehlerhaft, die Finger der reehten Hand nicht auszustrecken, sich selbst mit dem Nagel des Daumeus, und nicht mit der innern Flache zu bezeichnen, — vvenn man nur eilfertige (Juerziige, statt forraliche Kreuze in geraden Linien — zu gross oder zu klein macht. Das Kreuz uber beide Oblata beginne uber der Mitte des Kelches und gehe bis uber die Hostie zuriick; die Ouerlinie gehe zvvischen dem Kelche und der Hostie in der Breite der Palla minor.
5.	Die Augen nicht zum Kreuze zu erheben, \vo die Rubrik es vorschreibt, z. B. Suscipe s. Pater — Benedicat vos omnip. Deus, u. dgl. ist ein Fehler; aber ein \veit gros-serer, beim Cmdrehen in der Kirche herumzusehen, oder die Augen zu sehliessen, wo es heisst demissis oculis.
6.	Die Pronunciation ist fehlerhaft, vvenn man den 3fachen Cnterschied zuisehen clara, mediocri et subtnissa voce ausser Acht liisst. Clara voce bete man so laut, dass man 30—40 Schritte verstanden vvird; submissa voce aber so, dass man sich selbst versteht. In der Regel ist clara voce AI les zu beten, mit Ausnahme des Canons; und der Canon submissa voce, mit Ausnahme jener Stucke, die in Missa cantata gesungen vverden. Man bete immer so laut. dass man sich selbst verstehe. Gevvohnliche Fehler sind das Verschlucken und Verstummeln der Silben, insbesondere das Unterhudeln des StafTelgebetes. Die heil. Messe so laut zu beten, dass andere Priester an Nebenaltiiren gestdrt vverden, ist eine grobe Cnart.
7.	Die Dauer der heil. Messe solle sich von 20 Minuten bis auf eine halbe Stunde in der Regel erstreeken. Non breviorem triente. nec longiorem dimidia hora debere esse Missam; quia brcviori spatio non possunt omnia debito honore peragi, et longiori taedio esset adstantibus. Inoc. XI. Priester, die keine Vicrtelstunde zum heil. Messopfer brauchen. geben dem glaubigen Volke Aergerniss, begehen eine schuere Siinde, und die Bischofe sind verpflichtet, solehe zu suspen-diren. (Dal. nasl.)
Prijazna in caslna norica za rokodelske družbe.
Poslanec apostoljskiga sedeža na Dunaji je predsedniku rokodelske katoliške družbe vis. čast. gosp. Grušatu poslal naslednje pismo :
Častiti gospod !
Po svoji dolžnosti sim bil sv. Očetu papežu poslal naznanilo, v kakošnim stanu so in kako so lansko leto napredovale rokodelske družbe v glavnim mestu in po deželah avstrijanskiga cesarstva.
Očetovsko serce častitljivima poglavarja naše sv. Cerkve je bilo silno razveseljeno. ko so Njih svetost vidili, kako velik in blagoslovljen ud Boga je vspeh te naprave, ki je odmenjena, delo rokodeleov s pobožuostjo in katoliškimi mislimi in čntili posvečevati iii oblaževati. Neprecenljive dobrotnike te naprave bodo v prihodnjih časih bolj in bolj spoznalil iu čislali. Ako se bo družba rokodeleov s tako prečudno naglostjo, kakor dosihmal, nadalje razširjala, je ona odmenjena, tistim strašnim zastavicam, ki se strinjajo v besedah denar (kapital) in delo, mirno rešenje napraviti. Kersanska ljubezen bo hladila iu tolažila terdo nasprotje, ki je med naskrižnimi dobički. Imeli bomo nov spričljej za besede velikiga aposteljna: pietas utilis ad omnia . pobožnost je za vse koristna, in torej tudi za obert-ništvo, novi živelj sedanje človeške družbe.
Sv. Oče, kolikor hudi časi in človeška spačenost dopusti, imajo svoj pot na to misli obernjene, serčnost dajati vsaki napravi, ktera na to meri, de bi se pospeševal blagor človeštva in njegov duhovni in družinski stan se zbolj-ševal. Torej so blagovolili, tudi meni častno naročilo dati, de naj Vam, častitljivi gospod predsednik, s predsednikama dvojniga razdelka vred, in vsim učenikam, ki družetam umetniške nauke zastonj delijo, Njih veliko zadovoljnost na znauje dam. V spričevanje te svoje dobrovoljnosti, so blagovolili, Vas svojiga skrivniga kamernika. Vaša oba tovar-ša pa častna kamernika imenovati, in za vsaciga imenovanih učenikov poslati sreberno svetinjo z njih častitljivo podobo. ki je v škatljici s papeževim gerbam.
K temu pa vsim tovaršem dobrozaslužne družbe kakor svojim v Jezusu Kristusu preljubim sinovam dodelijo apo-stoljski blagoslov, iu za uje iz nebes vsakteriga blago-dara prosijo.
Silno razveeeljen sim, gospod predsednik, ko Vam te blagovoljne in očetovske naredbe sv. Očeta naznauujem, in s tem pisanjem Vam pošljem troje pisem, s kterimi so trije predniki rokodelske družbe v prečislavno čast izvoljeni, kakor tudi 24 spominskih svetinj zaučenike, de jih v zadevni namen razpošljete. Z ravno to priliko pristavim pa tudi svoje goreče vošilo, de naj bo lepa družba rokodeleov v nadaljnim razširjanji podoba gorušičniga zerna, ki raste in svoje košate veje razširja, ne skrito v mračnim drobu zemlje, ampak prosto in očitno v obnebji, v obličji solnca, de do-raste do zaliga drevesa zveličanja in sreče.
Sprejmite, gospod predsednik, obnovljeno zagotovlje-nje mojiga naj večjiga spoštovanja, in z le-takim bivam, častiti gospod!
Anton De - Luka , vikši škof za Tarz in apostoljski poslauec s. r.
Živeti :
Slovenci so poslali zahvalnice zagovornikama svojih narodskih pravic v deržavnim zbori, gospodama dr. Tomanu iu Černetu. Brav tako! Slava slavljencama in slavivcaiu ! — Tode čast javniga priznanja svojih zaslug za varstvo m brambo narodskih in še posebno verskih pravic gre tudi tistim rodoljubam, ki se potegujejo za obveljavo teh dra-gotin tudi v ožjih krozih domače družine, soseske, vasi, mesta, okraja — če tudi brez slovesnih in učenih govorov, le s prosto besedo po domače, bodi si že le v družinskih pogovorih, ali pa v javnih oglasih po časuikih. Ker pa tiui prostim zagovornikam naših naj drajših pravic ne pošiljamo slovesnih zahvalnic z mnogimi podpisi, se pa vender spodobi, saj omeniti tudi njih tihih zaslug — če že ne njim v poklanjanje, ker ne hlepe po tem, pa saj drugim v spodbudo in posnemo. Tacih prostih pa javnih zagovorov narodskih in verskih zadev nahajamo pogosto tudi po slovenskih časnikih. Jest. ki pri vsim visokim spoštovanji za narodnost vender cenim sveto katoliško vero le še
veliko veliko vikši. omeuim tu le primerama iz zadnjiga lista „Danice," št. 15, en spis o narodskih. iu dva v verskih zadevah.
Pervi govori o zaderžkih napredovanja slovenšine na ljudskih šolah v Tersti, in dokaže po živim zgledi, de naj veči teh zaderžkov je — rodotajnost slovenska. „Ziža, ti že ščiava? — Mi no ščiava; papa e mama ščiava." Tako govore ne le Teržaški, temuč tudi Goriški in sploh Slovenci, kjerkoli so naseljeni med drugimi narodi. In Bog hotel, de bi taki rodotajci bili le med prostim Ijud-stvam, in ne tudi med omikanci! ,.Resnično, hujših opic morebiti pod solncam ui, kakor so mnogi Slovani." — tlvala tedaj gospodu pisavcu, ki po tem živim ogledali (Ziža) odpira oči saj bolj omikanim slovenskim rodotajcam, de se bodo saj zanaprej sramovali biti take opice.
Drogi spis, „Protestanška tolerancija, nas prepričuje po resničuih dogodbah iz sedanjiga časa, de ta „tolerancija" (znašljivost) je le prazna beseda in le krinka djanske neznašljivosti in djanskiga zatiranja euakopravnosti katoličanov. Tega pa so si katoličaui veči del sami krivi — saj v tistih deželah, kjer je večiua prebivavcov katoliška. Kako de sami krivi? — Ker so katoličani v hrambi svojih verskih pravic, ravno kakor Slovenci v brambi svojih narodskih, vse premolčeči, premlačtii. Znašljivost do druzih verstev in narodov stoji le v tem, de ne žalimo dru-goverskih in narodskih pravic, in de ne povračujemo hudiga s hudim; ne pa v tem, de bi ne smeli pošteno braniti svojih pravic in odbijati krivičnih napadov. Kdor je zmožin, se pošteno ubraniti žaljenja, pa prostovoljno terpi, de ga psuje in kljuje, kdor hoče; ni druziga vredin. ..Voleuti non lit injuria." Zagovarjati in braniti svojih pravic ni ie samo pripušeno, to je tudi sveta, kersanska dolžnost. Zatorej hvala gospodu „S-u.," de ne molči, k taki protestanški neznašljivosti, temuč de ji potegne z obraza krinko hinavšiue — po navedenih zgledih djanske neznašljivosti.
Posebno pa meni zraven druziga dopade povest ,,S I e p i bratec." ne zavolj povesti — desiravno vsestransko iz-verstne. temuč zavolj blaziga namena, iz kteriga se pripoveduje. Pisavec iše bravce prepričati po živim zgledi, de „tako čudo bratovske ljubezni že pri malih otrocih je le sad svete katoliške vere, in de taciga vsa pozemeljska modrost in izobraženost še nikoli nikjer uiste obiodilc." On ne pripoveduje te zanimive dogodbe, de bi žujo pasel radoveduost bravcov, temuč jih po nji le prepričuje, de le sveta katoliška vera je ziiiožua tako velikodušnih del, ka-koršne so bile Julčeve za slepiga bratca; tedaj, de je le ona edino prava, edino zveličavna; in dc ,,brez svete vere je človek uar bolj divja zver bil in bo." Očitno znamnje tega namena pisavcoviga pa je končni dostavek k ti povesti, začet z nadušenimi besedami: ,.0 neprecenljivi dar svete vere, kako neizrečeno lep sad ti obrodiš** itd. Ves ta dostavek je tako primeriti sedanjim verskim razmeram, dc si ne moreni misliti krajši, pa bolj jedrovite pridige o ti zadevi. Vredna ie zares prav pazljiviga prebiranja iu rcsiiobniga premišljevanja. Kdor nam piše kaj tako mikavniga iu pod-učniga, in to iz blaziga namena, nas prepričati ueprecen-ljiviga daru svete vere, iu vneti za nje osrečivuo spolno-vanje, — ali ni vredin tudi on javniga priznanja vse zado-voljnosti in zahvale naše? — Slava tedaj tudi prcblagimu gospodu J. B.: Živel!	M. H.
Ofjtert po Slovenskim in flopisi.
Iz Ljubljane. Posvcčcvanjc novih duhovnov v stoljni cerkvi je bilo 24.. 2ti. in 29. u. m.; deset jih je novih maš nikov posvečenih; eden iz reda sv. Frančišku jc prejel samo subdiakonstvo in diakoustvo.
Iz Ljubljane. Včeraj, t. j.. 31. mal. serpana je bila v stoljni cerkvi zahvalna sveta maša zavolj srečno do-končaniga šulskiga leta. in potem delitev šol-kih daril v
sobi mestne strelišnice. Šolski letnik razkazuje število giin-nazialcov 690 učeneov ob koncu leta, v tem ko jib je bilo vlaui le 655; 59 jih je bilo Alojzijaucov. Med 12 rado-voljnimi učilnimi tvarinami je tudi iliršina, ki jo je gosp. J. Macun od mesca majnika 45 višjim gimnazijalcam po dvakrat na teden razlagal. Spisi v letniku oo: .,Geschichte des Laibacher Gymnasiums" in „Schuluachrichten" od gosp. vodja Jan. Nečaseka; ..Slovnice slovenskega jezika," od gosp. J. Marna. Po precej obširnim pretresovanji starih iu novih slovenskih slovnic in njih oblik je privergel g. pisavec še nektere inične besede o knjižnim jeziku slovenskim in slovanskim in občnim p ra v o p is u, in terdi. a) de je prav, d c nimamo Slovani o b č n o k n j i ž n i-ga jezika, iu b) de ga že ima in o. Slovenšina je lastin knjižni jezik , ktere pervo slovnico je pisal že A d a m. namreč, — Adam Bohorič. Od I. 1550. meni g. pisavec. se ni stopila s hervaščino in se vsaj toliko let še ne bo. Slovenšina se silo prijazno razcveta; — tako naravno naj se vsako slovansko stablo, in stala bo prezala čez leta in leta slovanska lipa. Knjižni jezik Slovani prav za prav že imamo - s taroslo venski, ki ga je pisal sv. Ciril in rabil pri službi Božji. Prava sloveuska vzajemnost naj bo, de se nekaj staroslovenskiga jezika in ž njim vred vsak svojiga domačiga pridno učimo, ter ga likajmo in obrazujmo z oziram na staroslovenščino, nekaj pa, de se učimo bližnjih slovanskih narečij. ... de bode slava spet slovela.— To so nekteri lešniki tega spisa.
V ljubljanskih začetnih izglednih šolah je bilo to leto 1121 šolarjev, v gospejskih Uršuliriskih dekliških šolah pa 934 šolaric. Poslednja je razdeljena v znotranjo iu zunanjo šolo. Zuotranja šola je prava odrejna naprava, v kteri se razun uavadnih šolskih tvarin učijo tudi fran-coskiga in laškiga jezika, na klavir in fortepiauo igrali, zemljepisa, občne povestnice. naravoslovja, pisanja iu petja.
Iz Ljubljane. (Vsakimu svoje). Za gotovo slišimo, de visoko častita škofijska zakonska soduija pod vodstvam prečastiga korarja dr. Jan. Pogačarja že nekaj časa napravlja slovenske zapisnike (protokole) k slovenskimi pričami in vdeležniki. in jim tudi razsodbe po slovensko daje. Slava prečastitljivi duhovski vradtiii, ki s takim ravnanjem blagoserčno razodeva, de so ji potrebe ljudstva nad druge stranske ozire in se krepko vzdiguje iz oklepov starih presoj, kakoršne le močni duhovi brez inalo-serčnosti precepijo. Prav iu spodobno je, de v pravičnih rečeh duhovstvo naprej stopa in tudi drugim vradnijain lep zgled daje, kako naj ravnajo z ljudstvain v njegovih potrebah. Zakaj, če dajemo cesarju, kar je cesarjeviga, dajmo tudi ljudstvu, kar je njegoviga. Sicer bote pravica in ravno-pravuost zmirej ostale prazni besedi — le samo na papirji, s čimur ni nikomur ne vstreženo. ne poniagano.
Iz Ljubljane. J. St. — Pred dvema tednama je -»eminiška slovenska knjižnica dobila pismo in lepo veliko podobo sv. Cirila iu Metoda v spomin iz Moravskiga kot znamnje ..bralovske ljubezni moravskiga duhovništva do nas Slovcncov." iu nas prosijo, da naj ueumerle zasluge naših slovanskih a posteljno v. sv. Cirila in Metoda, tudi pri nas razglasujemo. Mi bogoslovci smo nekaj goldinarjev zložili iu jih na .Moravsko poslali, ktere bodo porabili za popravo velehradske cerkve, kjer sla imenovana aposteljna picd 1000 Ic ti sveto vero ozanovala. Xa naše pismo dobimo pre-serčen odgovor iu 13 podob na razprodajo, in nas prosijo, da bi iz ..Zagrebačkog katoličkog lista" ..poziv iz Moravske" prestavili, ker gospod dopisnik uašiga rniliga iczika izversluo ue ume. da bi si upal nam v njem pisati. (Dopisuje nam po hervaško). Pozneje nam je še v kratkem dvakrat pisal iu tudi 10 fotografičnih podob poslal, če bi si kdo takih omislit hotel. Ves čisti dohodek se bo obračal za velehrad-ko cerkev, iu da bi se ta nameu bolje dosegel, imajo j.odob v trojih oblikah: velika velja 2. manjša 1. in fologratičua pol goldinarja. Kdor si kako podobo omisli, je
dobrotnik te cerkve. Vse podobe, kar sme jih do zdaj iineli, smo že razprodali; naročili si jih bomo sopet mesca vinotoka (oktobra). Kdor tedaj želi, eno ali več podob imeti, naj se oglasi pri vreduištvu „Zgod. Danice,14 ali pa v seminarji, iu gotovo jih bo mesca vinotoka imel v rokah. Imamo na Slovenskem sicer tudi društvo sv. Cirila in Metoda in molimo, da bi se odcepljenci od prave vere sopet v naročje sv. katoliške cerkve povernili; vender pa upamo, da ne bomo mlačni in bomo toliko raji segli po podobah onih svetnikov, ki so pred 1000 leti naše prednike učili, kolikor bolj sedanjost terja, da si podamo bratovsko roko, kakor nas naši bratje severnoslovanski vabijo.
Poziv iz Moravske se tako glasi:
..Dragi bratje! Zveza prave bratovske ljubezni nas veže ze zdavno. Cversteje zveze ni, kot je zveza svete vere iu roda. Moravci so stablo velikiga naroda, ki se zove slovanski, iu tudi vi se ponašate, da ste Slovani. Čujte tedaj! Imenitno leto za nas Moravče iu vse kerščene Slovane se bliža, 1863 bo namreč jezero let, kar smo kristjani. Naši bratje Bolgari so nedavnaj srečo doživeli, da se vračajo v krilo one sv. cerkve, kteri je Jezus nevidni poglavar, rimski papež pa vidni. Veselja nam je serce poskakovalo, da se nam spolnuje želja, da se naši sorodni Bolgari, nekdaj preslepljeni po Bizantincih, sedaj zopet k nam povračujejo. Njihova vernitev nam je očitna prič? za katoliško resnico in nov dokaz, da je rešitev le v ljubezni in zlogi. Ko se Rimljan in Nemec bolj ali manj v prote-stantizinu radujeta, iu hudo skušeni sv. Oče „crux de cruce" kervave solze joka zbog sramote in preganjanja, ki ga terpi od svojih spačenih otrok, mu je naše slovansko ime zvesto ostalo in želi popraviti hudobije, ktere nismo krivi. L. 861 so Bolgari katoličani postali, in letaš za 1000 lel jih sopet sv. Ciril iu Metod kličeta v hlev, iz kteriga so izšli. To je gotovo perst Božji. Gorke solze ostareliga škofa povračavnih Bolgarov v katoliško cerkev pred sv. Očetaiu so solze pokore. Milost Božja je neizmerna, in njegove pota čudne. Serčno delimo srečo in uesrečo svojih bratov, posebno onih, ki že več stoletji zdihujejo pod turškim jarmam. Terdno upamo, de vi z nami enako mislite.
Za leto 1863, kot tavžeutletno obhajanje, edino želimo, da si starodavno cerkev na Velehradu popravimo, da bo oblečena kol nevesta svojimu ženinu. Velehrad, nekdaj glavno mesto silne Moravije. zdaj vas ( % ure od Hra-dišta. postaje ob železnici), spoštujemo Moravci in Cehi. ker on je mesto, kjer se je nejevernikam. našim dedam. Božja beseda ozuanovala; ker tukaj je po smerti sv. Cirila imel svoj sedež naj pervi nadškof, sv. Metod. in je ondi I. 885 umeri. Na tim mestu je sozidal mejni grof Vladislav I. 1190 velik samostan za cistercenzarje, kar je bila velika dobrota, ker kraj je bil po Ogrih divje poteptan; samotarci so kraj prerodili v rodovitno zemljo; samostan je v 14. stoletji po ropajočih plemičih in v 15. po Husitih veliko terpel, dokler ni bil 1784 v kasarno predelan. Popotnik solze joka, kako so stare lepe reči poderte in razdjane, da bi še Vandalci huje ne storili. Na starem pokopališču stoji cerkvica sv. Cirila na onem inestu. kjer je bil po spričbah sv. Ciril pervo cerkvo postavil. Pred 5 leti je odkupil to cer-kvo olomuški nadškof, da se popravi za tavžentletno slovesnost, ker se je poprej v nji merva spravljala. Poprejšnja samostanska cerkva je zdaj farna. naj bolj dolga na M»-ravskem; ima dva turna: slikarija je veličastna, le škoda da je sem ter tje poškodovana, in se mora popraviti. Njen fajmošter. g. Kari Molitor. ima silno delo. Njegov klic za podporo se povsod razlega. Mi duhovni smo ljudstvu to razložili in ga povabili, da naj k delu pripomore. Ni dolgo, kar se ustanovlja med Moravci iu Cehi družba ..Koruna solunska." Vsak ud te duhovne družbe se zaveže, brez plače vsako leto eno ali 2 maši brati za vse žive in uiertve ude velehradske cerkve. V Hradištu je odbor, ki reči velehradske cerkve oskerbljuje. Gosp. Pfečechtel, profesor bo-
goslovja v Pesti, je narisat podobo za tavžeutletnico, in jo velehradski cerkvi daroval. Podoba kaže, kako moravski kralj Rastislav I. 863 sprejme brata Cirila in Metoda. Sv. Ciril derži v roki slovansko sv. pismo. sv. Metod pa podobo vesoljne sodbe, s ktero je pokristjanil divjiga bolgarskima kralja Borisa. Za njima nesejo diakoni truplo sv. Klemena. Ta lepa podoba je dobrotnikam nase velehradske cerkve namenjena; dobrotnik pa je vsak. kdor da en ali več gold. za popravo cerkve velehradske; kdor da 2 gold., dobi veliko podobo, kdor da 1 gold., pa malo. Imena vsih dobrotnikov bomo razglasili v bernsketn cerkvenim listu ,,Hlas-u" in jih tudi v knjigo v velehradski cerkvi zapisali; njih se bo zmiraj spominjevalo pri sv. maši duhovstvo „Korune solunske." Tudi posvetni ljudje v to družbo pristopiti zamorejo, če molijo vsaki dan očenaš in češenamarijo in dostavijo : „Ss. Ciril, Metod in Klemen, prosite za nas, de borno vredni obljub Kristusovih!
Dragi bratje ! Znana nam je vaša bratovska ljubezen, upamo, da nismo glas vpijočiga. Naši bratje Cehi, pomnjivi, da oo sv. vero iz Moravskiga prejeli, nam pomagajo, tako tudi Poljci. Vam južuim Slovanam ste imeni sv. Cirila in Metoda svete, kot nam; tudi vam sta ona sv. resnice ozna-novala. Prosimo, Nkerbite, de se bodeta ta svetnika tudi pri vas posebno častila. Reč je sveta in Bogu mila, pa ravno zdaj je nam Slovanam treba zloge, ker se naše svete zahteve prezirajo, če prav je Slovan Bogu in cesarju zvest, in je pripravljen, zanj kri preliti.
Prosimo jugoslovanske liste. da bi ta poziv razglasiti blagovolili."
V Hodoninu na Moravi 2. mal. serp. 1861.
M. J. C h m e 1 i č e k, duhovni pomočnik v imenu svojih bratov na Moravskem.
Iz Ljubljane. „\ovice" za gotovo pišejo, de ne bo po dovoljenji mil. kneza škofa, prečastitljiviga gospoda Jerneja Vidmarja, keršanski nauk v nižjih razredih Ijubijauske gimnazije že prihodnje leto začel po slovensko učiti; ravno tako tudi, de bo gosp. Lesar na rečnici ali realki veroznanstvo (kar mu je med tem tudi pisano po-terjeno od vis. čast. školijstva) po slovensko učil. — Po pravici se tega napredka „Novice" silno veselijo, ker ne le iz domorodniga, temveč še iz dubovniga ozira je ta na-redba silno koristna in potrebna, in le želeti je, uaj bi se tudi povsod v začetnih šolah že skorej na to ozerlo, de bi sv. zgodbe in evangelii ne služili za pomoček se druziga jezika vaditi, temveč v zveličaven sredik, de bi ljuba slovenska mladina v čednosti dojemala. Kolikor nekteri otroci terpijo, prejden si posamezne nerazumljive nemške stavke v glavo vgulijo, tisti nar bolje ve, kdor ima z njimi opraviti, ali je sain skušal, in ni se čuditi, če se natczauimu terpinu tva-riua kakor britka „tortura" res prižali. Kakor je tedaj, tudi po spričevanji ..Novic," duhovšina bila vselej nar močneji steber domorodnosti, tako bo tudi zdaj ona na gimnazii perva silo imenitno stopinjo za domačinstvo storila. Ne smemo pa zamolčali. kar smo slišali , de za nar večji del tega napredka se je višjim gospodam in zlasti vse sploh močno spoštovanimu gimn. vodju gosp. Nečasek-u zahvaliti, kteri bodo mende, če bo le moč, tudi za latinšino v pervi m redu slovenski učni jezik že prihodnje leto odredili. Gospodje, kteri se za to pravično iu tolikanj doželeno reč tolikim tujim in domačim zaderžkam v kljub poganjajo, naj si bodo svesti hvaležnosti in zahvale vse Slovenije. — Ravno tako je upanje. de se bo zemljepis z nastopnimi pervošolci po slovensko začel, kar so že to leto nekaj poskušali, zdaj pa bo še ložej, ker so bukve za to tvarino že natisnjene. Učenci so tacih naznanil neizrečeno veseli, in vsa dežela se na uovo poživljuje, ko sliši, de po tolikih letih mraka in temnic tudi za njeno milo besedo svoboda iu pravica sije. — Ko se bode slovenšini zastran njene besede pravica prigotovila, bo tudi dežela zastran katoliške vere bolje za-
varvana. Slovenec sam na sebi je tako terdne vere. de se ne da kmalo v krivo vero speljati; kar je v naši deželi krivoverstva, je sploh tujstvo. Cesarske postave po novi vstavi nam naše vere ne bodo varovale: varovati jo bomo mogli sami. in bolj ko bo uarodnost zagotovljena, bolj varna bo tudi naša katoliška vera. Le pešica je drugovercov v naši katoliški deželi: ko bi se bil pa domorodni duh pred petdeset leti zbudil, kakor dandanašnji, zanesljivo jo rečemo, de naša dežela bi bila skorej popolnama devica.
Iz Ljubljane. ..Drobtinic" 15. letnik za 1861 je na svitlim, kakor je bilo že v onim listu omenjeno. Zala podoba sv. Janeza Kerstnika. varha stoljne škofijske cerkve lavantinske škofije z marburškim mestam zdolej. lepša ta tečaj. Zmed tvarine nam je v naglici v oči šinilo osem prelepih govorov od bratovšin: Marijne družbe v pomoč kristjanam na jutru; ss. Cirila in Metoda. Detinstva Jezusoviga; serca Jezusoviga; serca Marijuiga; Marijne družbe za misijon v Afriki; živiga rožeukranca; sv. Leopolda. Znamenit bo ta tečaj tudi zato. ker je selitev lavanškiga školijstva v Marburg v njim ohranjena. Nismo utegnili vsih bukev v uaglici pregledati, vemo pa, de satn silo inični in podučili pogovor od cerkvene postne zapovedi ni plačan s kopo cekinov. Kdor ue verjame, naj ga pa bere.
Deželni Istrijanski zbor je visoka vlada 14. u. m. razrešila in nove volitve zapovedala. Ko bi bili v tem zboru Slovenci tako namestovaui, kakor število obojniga naroda in morebiti tudi pravica tirja. bi patenta 14. mal. serpana zanesljivo ue bilo treba; iu ako hoče vlada po novim volitniiu razpisu boljšiga nasledka pričakovati, bo to le s tem dosegla, ako se vsreči, slovansko stran v deželnim zboru bolj močno storiti. S pošteno politiko: ..enaka pravica za vse." se bo Avstrija nar bolje počutila. Tako ineni ..Oesterr. Volksfreund, ki sicer nima na čelu: „gleiches Rcchl f u r A11 e." kakor lažnjivka ..Presse:" ima pa ga v sercu. ker je katolišk list.
Iz Mehoviga na Dolenskim. 25. mal. serp. Nagle in neprevidene smerti reši nas o Gospod ! Včeraj, 24. ina-liga serpana. se je od Kočevja proti Mehov imu čern oblak valil, zlo smo se nadjali po dolgi suši zdraviga dežja, bali pa se toče. — pa nič kaj taciga nas ui došlo; zlo pa nas je oplašila druga žalostna prigodba. Troje oseb. mož, njega žena iu njegov brat, so na njivi za ajdo orali. Bijo je ravno opoldne, ko se na ujivi pri plugu vsedejo. - Cmerim -hudovoljna žena. ki je ze okoli 10 let svojiga priprostiga možička zaničevala in mu nikoli ni dobriga očesa in griz-Ijeja kruha z dobro voljo privošila. mu tudi zdaj košček kruha z nc voljo od deleč tje verže, in glej! v tem hipu sc zabliska, zagermi in strela, lako rekoč iz jasniga, ravno v njo udari. — Na enkrat jc bila vsa v ognji in mertva. Njeno truplo je kol saje černo, sam Bog ve, kakšna je pa njena duša. O Bog! varuj nas tako strašne smerti!
J. D. Lepstanski.
Iz Krasnje. Sto in sto let je zdihovala slovenšina pod jarmam ptujiga življa, slo in sto let je dremala oua. pa ne dremala, temveč od ptujstva zavdaua ležala je v neki omotici, v kteri jo je le-to nezavedno, sicer počasi, pa brez prenehanja odrivalo, med odrivanjem ji jemalo zemljo iu si jo prilastovalo, otroke njene slovenske poptujčevalu in jih dosti tudi popolnama poplujčilo. s tem pa sloveušino v vedno ožji okraj zavračevalo ter ji odvzelo velik del njenr domovine. Ko se sirota prebudi iu zave, ko vsiane in se ozira, milo se ji stori zavoljo tolike zgube. pa zasmehovana iu zaničevana od ptujcov in lastnih otrok, bila bi skoraj vnovič omedlela ter zapadla uvoji poprejni žalostni osodi. ko bi ne bila k sreči iu v veliko tolažbo uajdla več čver-stih in blagih sinov, ki so ji zvestobo obljubili in zvestobo prisegli, ji zvesto služili iu junaško ne za-njo borili, )i pomagali k zdanji moči, živosti iu lepoti. Nad tisoč let je bilo potreba, de je bilo mogoče, priti ptujirau življu dc* zdaujih slovenskih meja ter poptuičiti zemljo in narod; in
zdaj, ko ua ostali domači zemlji vse giblje se in živi; zdaj, ko navdaja resnična, preblaga ljubezin do slovenšine čedalje bolj prave in zaresne Slovence; zdaj, ko se narodna zavednost zmeraj bolj in s toliko močjo zbuja, da vse na-sprotvanje ptujiga življa in domačih odpadnikov je zatreti več v stana ni; zdaj, ko se sliši od vsih strani klic: „na-prej, le naprej," in se toraj odlašati tudi ljudska omika več ne sme, omika, ki je le na narodni verski podlagi mogoča; zdaj, ko smo prispeli tako dalječ, da bomo hote ali nehote skoraj spoznavati mogli, da mora pravica in resnica pod vodstvam ljubezni keršanske ko poglavitno vodilo obveljati na sveta, oko se svet, ako se ljudstva razpada, po-gubivne zmedije in podivjačenja obvarovati hočejo, in bo toraj tudi narodam, tedaj tudi nam Slovencam pravica biti mogla, zdaj, ko je v očeh spošteniga moža in verniga kristjana ob veljavo vse puhlo besedovanje, s kterim se hoče nezvestoba in gerdo, ostudno zahtevanje narodnih odpadnikov polepiti, ob veljavo vse ravno zato, ker je krivično in lažnjivo, ker je zbujen duh narodni in se ne da tako lahko več zadušiti, in zdaj, pri takih okolišinah in razmerah bi bilo mogoče pravici iu resnici nasprot narod naš poptujčiti, in to morde v kakim kratkim času, in, če vse prav in brezstransko prevdarimo, v škodo omike in izobraženosti, v škodo zLanstev in umetnij? Ako je več ko tisoč let preteklo, da je bil, kaj pa da, precejšin kos slovenske zemlje odcepljen in njegovi prebivavci poptujčeni, bi zdaj toliko in še vse več let preteči moglo, da bi se, ako je drugači mogoče, ostale ljudstva slovenske prevergle iu po-ptujčile. Pa morda vendar le in kako? „S pomočjo šol," slišim govoriti, pa prazno je to besedovanje. S tem pa, da šol, in sicer ljudskih šol na kmetih omenimo, pridemo do reči, od ktere je bilo že marsikaj v naših domačih slovenskih časnikih govorjeno in reč pojasnovana in pretreso-vana, zatoraj nasleduje tukaj le toliko, kolikor je ravno potreba, da dokažemo tudi mi od svoje strani, kako nespametno da se mlali prazna slama, ako v slovenskih ljudskih šolah nemšina kralju e, uboga gostija pa je slovenšina; tedaj kako neumno, nemodro da je, narod s pomočjo šol poptujčevati, s tem pa zaverati mu napredvanje in omiko. Štir-desct in več let je, kar smo doma, v svojim rojstnim kraji na Gorenskim v šolo hodili. Učitelj je bil gosp. S. M., mož, kteriga ima vsa fara še vedno v dobrim, ranjkiga častiv-nim spominu. Mežnaril je vedno sam iu le ob nedeljah je imel pomočnika. Njegovo veselje je bila cerkev, zato je bila pa tudi veža Božja snažno ohranjena ko malo kje; bil je prid;n in umen obdelovavec zemlje, ki jc k njegovim pri-hodkam spadala, in če ui ravno gcrla za petje imel iu so inu orgije le bolj zašilo pele, je pa od druge strani toliko gorečniše molitve pel, ta je, molil, ter služil v lep, spod-budivin izgled celi fari, posebno ob nedeljah in praznikih. Molil je s šolarji vsak dau pri šolarski sveti maši na glas slovensko, ob nedeljah in praznikih pa ga je bilo popoldne po dokončani službi Božji navadno najti pri „Kapelici," podružnici, kjer je pobožno obiskoval in inolil sveti križev pot. Pobožni naš učite j je bil pa tudi umna, bistra glavica, kakor ta\i zadosti izobražen, in popolnama na svojim mestu; škoda le, da je živel ob času, v kterim je slovenšina v svoji lastni hiši mogla gostovati, med tem ko jc nemsino šopirila se in gospodovala. Kakor povsod, smo tedaj tudi mi se učili nemško brati in pisati, smo se urili v nemški slovnici, smo številil>, tudi slovensko brali in pisali. pa to dvoje bolj v drugi versti, ker nemšina je že po postavi prevagovala in tudi prevagovati mogla. Skerbno nas je ranjki učitelj učil, trudil se jc po zmožnosti, nam nemšina kolikor toliko vcepiti, imel si je to v dolžnost, ker narod, in z njim tudi on sc takrat še zavedil ni, je šc dremal, spal, v omotici ležal, ter le od nemšine sanjaril. Otroci nasprot smo sc učili, trudii. mučili, z nemškimi besedami m glavo ubijali, kaj pa da. eni bolj, drugi manj, uekteri pa celo nič ne. vse po pridnosti ali lenobi otročji.
Štiri leta 00 tako pretekle, in kaj je bil sad nčiteljeviga in našiga trada ? Učili smo se brati, pisati, številiti in pred dragim še posebno nemške slovnice; brali smo tedaj, ali razumeli ne; pisali smo tudi, pa le čerke, besede mehanično s table, prosto, sami od sebe, bi skoraj ne bili mogli besedice prav|začerkati; tudi številili smo, pa ker je nemšina preveč časa jemala, ker se je nemško in slovensko mešalo, se je njim, ki so doma ostali, toraj zanaj kakih treh, štirih, vsim še to izkadilo, kar so vidili, in česar so vadili se v šoli; in nemška slovnica, kaj nam je ta koristila V Porabili smo z njo veliko, skoraj nar več časa, vender vedili iz nje smo nar manj. Poperlu enako smo znali marsikaj na pamet, kar smo pa hitro, hitro spet pozabili, in sicer zato, ker razumeli od tega skor da nismo nič, kar smo s tolikim trndam si v glavo vbijali. Zravin nekiga stavka, ki smo se ga pa bolj doma od očeta, kakor pa v šoli navadili, in se tako glasi: „miza tiseb, riba fiseh, kaša brein, vino wein, lass mich sein," je bila neizrečeno revna naša in naših sošoleov nemšina. Nekoliko besedi, ktere bi pa človek kmalo na perste soštel, kak stavek, na priliko: „ich deatsch konaen," „du schlecht sein,** in sploh navadno, vsim nar bolj znaoo ime, s kterim imenovali smo učitelja, in to ime je bilo: gospod „haler," je kinali vse, kar smo se naačili nemškiga po štirletni hoji v šolo, in še v šoli, ktera je bila iz med boljših, in učitelj spretin in vestin. Ko bi tratili ne bili časa nepotrebno z uemšino, bili bi saj se navadili slovensko gladko brati, pravilno pisati in za potrebo tadi številiti, tako pa stopivši iz šole nismo znali ne eniga, ne druziga. In kako bi bilo tudi drugač mogoče? Znali smo otroci edino le svoj nia-terni slovenski jezik, v njem smo pogovarjali se šolarji med sabo, slovensko so govorili starši in drugi z nami, v tem jeziku smo se učili katekizma, smo poslušali pridige in keršanske nauke, pa tudi molili smo v njem vsaki dan in o navaduih časih. Nemšina je gospodovala le v šoli, tukaj smo slišali in brali pa tudi pisali besede, ki jih veči del razumeli nismo; komaj pa je bil uk dokončan, ostal jc ptuji jezik samče v šolski sobi, mi pa smo se razkropili na vse kraje, in se podali, pravi čisti Slovenci, na svoje igre. ali pa tudi opravila, odkazane od staršev, ter ni nobeden, zunaj v šoli, kake nemške besede omenil. V sredi takih okolišin, in to je povsod med čistimi Slovenci, je pa silo težavno, vcepiti nemšino otrokam, torej kar naravnost nemogoče, poptujčiti v kakim bolj kratkim času s pomočjo šel narod sloveuski, zato pa tudi vsako enako zahtevanje napčno, norčavo in krivično;
Pristave k. pa tudi napuhnjeno, predezno in jo-sefinsko, da bi se ua priliko govorilo: „Wir Alle sind deutsch, Oesterreich ist deutsch, Laibach ist deutsch (Šiška ist deutsch, Golovec ist deutsch) itd., kakoršnih šopirjenj je bilo že dostikrat brati. Sveta katoliška Cerkev ima drugačneji metodo ali učilo, po kterim ljudstva izobražuje z edino pravo izobrazo. Ko je n. pr. pred kakimi 3t> leti naš rojak, sedanji škof Baraga, v Ameriko med divjake prišel, jih ni silil, de naj se oni slovensko učijo, temveč se je sam berž učil njih jezika, sam spisal za njih je/.ik slovnico, besednjak, molitevne bukve itd., in tako pričel njih zobrazo. Ranjki Ueberbacher se je bil gori pod rav-nikam v malo mescih od leta 1854 dalje tako izučil bari-zamurskiga jezika, de jim je pobaril evangelije, zgodbe sv. pisma, naredil vse pesmi za celo leto, je pisal tudi že slovnico, besednjak in še veliko druziga v njih jeziku: ni jih pa silil, de naj se tirolsko učijo. Naš rojak gosp Knoblcher je bil sicer nekoliko poredniši poslovenjevavcc. vpeljal je mende na zamurskim slovenske ..žgance" z njih imenam vred, vender dalje blezo ni segal; temveč se je sam pridno učil zamurskih jezikov; in že 1853 na Krajnskim raznašai na pr.: ,,Roromue Maria," češena si Marija: „Mun ko do," (Gospod) Bog je s teboj, to pa od narodov spod ravnika, kjer je še le malo časa bival. Tako delajc
pravi izobrazovavci narodov. — Nočemo pa, de bi kdo te besede napak razumel, ki so le zoper prenapeto nemčar-jeoje, ne pa zoper Nemce, med kterimi imamo priserčnib prijatlov, ne slabših vmes kot med domačimi, in ki keršansko ljubezen veleva, ljubiti bližnjiga kakor samiga sebe.
Vred.
Iz Tersta, »f« 29. mal. serp. 1861. Nocoj ponoči so v Gospodu zaspali tukajšnji stoljni prost, Mihael Verne, po dolgim bolehanji. Se včeraj so hotli peto mašo v stoljni cerkvi pri svetim Jastu imeti, ali komej de so „asperges me" zapeli in vernike pokropili, jim pride tako slabo, de niso bili v stanu daru svete maše Vsemogočnima opraviti. Prihaja jim huje, prejmejo zvečer ss. zakramente, in kmali potem Bogu svojo dušo zročijo. Naj počivajo v miru!
O Iz Tersta. (Konec.) In nadalje: Ko bi se pa hervaški vstav mogel potegniti — (hic jacet alea | — na druge slovanske pokrajine, gotovo ue bi bilo razločka med Krajncam, Staj ar ca m, Korošcam3), Istrijanam in Hervatam, kakor ga ni sedaj med Siavoncam, Serbam in Hervatam. Gosp. dopisnik! zna biti, de vi res mislite, de ni tudi nar manjšiga razločka med temi tremi narodi, pa se — motite! — Takih misel je tudi kdaj pokojni nadvojvoda „slavni Ivan" bil, ki je pri neki priliki blizo Rena svojim sogostam tako-le napil: „Kein Oesterreich, kein Preussen mehr, sondern einzig allein ein einiges grosses Deutschland!" Ali po tem de je on oskerbnik nemških dežel bil, se je iz Fran-kobroda vernivši odkritoserčno izustil: „V teh letih sim v Frankobrodu več skusil, kot v 30 drugih svojiga življenja." Vidite torej, ,,Človek obrača, Bog oberne." — Vradniki, ki kamor pridejo, „um das rolk zu ziichtigen," naj že bodo Hervati, Krajnci, Čehi, Poljci i. t. d., so res huda šiba, in jih ne bomo za nobeno ceno zagovarjali, rečemo pa vender toliko, de si moremo v takim stanu po vikšim izgledu misliti: „Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od zgoraj dano." (Jan. 19. 11. j — Vi gosp. dopisnik ne tajite, temveč radi ali neradi spoznate, de če je 10 pra-vičuih za voljo eniga mo .a terpeti in se le krivica temu pripisuje, naj tudi Slovenci, ki so po vpeljanji hervaške vstavne uprave drugam se mogli prese'iti, ne toliko Hervatam, ampak svojim rojakam odpadnikam pripisujejo. — Na to bi skorej rekli, de pojte s svojo „nravo" rakam žvižgat! — Vi gosp. dopisnik mislite, de „ako brani Hervat to, kar mu je po tolikih nevihtah še ostalo, nikdar pravičen mu zameriti ne sme.4( Vprašanje? Kaj smo pa vender Hervatam vzeti hotli? de bi braniti mogli? Mi ne stegujemo svojih rok čez njihovo mejo, nego oni čez našo. Glejte! zadel vas je tu „lapsas meuioriae," mi le svoje branimo, in se nadjamo, de nam noben pravičen Hervat tega zameril ne bo? — Vi gosp. dopisnik opominjate, de bi naj bolje storile si. vredništva, slovenskih pa tudi her-vaških 4) časnikov, ako bi takošujih dopisov, ki sorodna bratinstvo žalijo, v svoje časuike ne jemale. Na to vam odgovor: Mi dopisujemo tako „Novicam," kakor tudi „Da-nici." Kakiga duha de smo, nas oba časnika prav dobro po/.nata, in sta tudi prepričana, ako ravno gosp. dopisniku vkljub, de so proste sedanjo dobo ne le samo misli, nego tudi beseda, — in de ravno zdaj čislana Tacitova zreka, ..inagnauimus vere et libere loqui atna" svoj zlati vek obhaja , in pa zraven tega še tudi, de mi nismo nekterim po-•dancam v dunajskim zboru enaki, ki za slovensko .,pravo" ali — molče, ali pa mu ravno uasproti govore. — Za sklep vam pa gosp. dopisuik „ua Reki" očito spoved storimo, „de srno skoz in skoz Slovenec, ne de bi zato kaki drugi narod zaničevali;" vi pa nam ue bote vzeli za zlo, ako rečemo, dc tako preserčno lepo slovensko, ako ravno zabavljivo, nišete, de bo vsak poterdil, de ste kdaj po Sloveuskim s
') Krgo adhuc ultra insulas Absyrtides, Arsam et marchiam Vio-dorum? ') Num etiam iliacos intra m uro s peccatur? Dop.
'Popravek. V 2. op. poprejš. lista beri „otokeu namesto otroke.)
trebuham za kruham hodili, ali pa, da vam nije nikada bila majka Hervatica. —
Razgled, po ker danskim svetu.
V	deržavnim zboru je dr. Brauner 26. mal. serp. krepko zagovarjal pravice češke krone, pokazal pa zraven, kakošuih misel je zastran reda, ki je pravi cvet matere katoliške Cerkve (ako ui kje s temi besedami le zabavljivo na Cerkvi sovražno levico meril). To-le med drugim pravi: „Das Recht der Weltgeschichte verdammt z. B. dao wclt-historisehe Uurecht der Theilung Polens; aber ich glaube. die Jesuiteu haben auch mit Argumenten aus dem Reektc der Weltgeschichte das Gevvissen einer hochherzigen Mooarchiu beschvvichtiget, als sie Seelenunruhe dariiber empfand. an der Theilung Polens Theil geuoinmeu zu haben." — Po tem takim so tedaj jezuiti nad deljenjem Poljskim deležni,... in nar pred tudi nad tem, de je Kajn Abelna ubil, in de sta Adam in Eva grešila, pa tudi, de se je Lucifer zoper Boga spuntal If Možje v zboru pogrešajo tega, kar je pervo potrebno, de se dobre postave dajejo: „strahu Božjiga" nimajo, torej tudi blagoslova ne bo, iu od taciga zbora, ki toliko sovraštvo zoper sv. Cerkev, njene naprave, rede itd. razodeva, nič dobriga ne pričakujemo. Za Slovane nič, kar večina kaže (še to bi nam levičniki vzeli, kar so svitli cesar zagotovili, ko bi mogli); za sv. Cerkev še manj, kar nadvečina razodeva. Kakošni so to namestniki nar ve-čiga dela katoliških avstrijanskih prebivavcov?
Iz Vorarlberga ima „Gegenw." naznanilo, de so mogli srenjski predniki in župaui „v protokol" dati, kako se je duhovšina pri „peticii" za versko edinost obnašala in kaj so pridigali; zraveu tega so imeli povelje, pri pridigah pre-žati, če se ne „agitira," „tedaj je farman postavljen sodnik nad svojiga duhovniga očeta, nad oznanovavca besede Božje", pravi dopisnik. Take reči smo nedavno iz preljube Sardinije večkrat slišali. —
V	Gorkav-u ua Pemskim neki zidajo pretestanšk tempelj. V Ruinburgu se je napravila evangeljska občina . enako upanje si delajo v Reicbeuberg-u, Aussig-u. Boden-bach-u. Sploh si delajo mende veliko upanje zastran pro-testauštva na severnim Pemskim, kakor piše „0. u. U." So vvird die nordliche Halfte Bohmens bald von Francens-bad-Eger bis an das mahrisehe \Valdgebirge hiti mit einer fortlaufendeu Kette evangeliseher Gemeiuden durchzogeu sein, und haben sich nur erst in alleu anschtilichrn Stadtcu solehe gebildet, so wird von diescu bald ein ncucs Lcbeu uud der meist von deti eingevvanderten uohlhabendeu und gebildeten dcutschen Industriellen importirte Protestantismu* rasehe Fortschritte iiiachcu. — Te vcrstice so nam silo tehtne; naj si jih dobro v spominu ohranijo oni, ki hočejo z nemško kulturo slovenšino zadušiti, de bodo sprevidili, komu služijo in vrata odperajo. Dokler Slovenec Slovenec ostane, se katoliški veri nebo lahko iznejcvcril; če pa svoj rod zataji, tudi zastran vere ui brez nevarnosti.
V	odgovoru zastran teržaskiga šolstva jc minister Smerling v deržavnim zboru spoznal, de v peterih elementarnih šolah v Terstu je skoz in skoz vse laško, it: je pristavil: „odkrito rečeno, to je krivica vstrič druziga dela prebivavstva . zlasti s I o v a n s k i g a. ker ravuo v nižjih stanovih te«žaškiga stanovništva je prav veliko Slovanov" (namreč Slovcncov). Pri takim očitnim spoznanji je tudi očitno znamnje, de bi vlada rada v roke segla, ako bi sc kdo za pravice teržaških Slovcncov kej pognal. bodi si v nižjih ali višjih šolah, ker povsod slovenšina še deklovaii ne sme.
Sv. Oee so se. po naznauilih v „Koln. BI.," popolnama ozdravili, desiravno sovražni laški listi vedno od njih nevarne bolezni pišejo, ker bi namreč radi, de bi res bilo. kar lažejo.
V	Bochtius-u se je 21. rožn. v katoliško Cerkev
vernil gosp. žl. Vorcade de Biair, okrožni sodnik, bližnji sorodnik ene naj bogatejših vestfalskih deržin.
V Strassburfcu je bil nedavno keršen kitajsk fantič, ki mi ga vojaki s Katajskiga seboj pripeljali.
Zastran husovstva, ki je Danica unkrat omenila, de ne je po več krajih na Češkim obhajalo, naš dragi bern-ski ..H I a h" pristavlja: ..To oaznanilo je na to mero djati. de se je res ta slovesnost v protestanških tempeljnih očitno opravljala, in de se je morebiti todi nekoliko radovidnih ali bedastih katolikov vdelezil«** itd.
(ioveakih zmot je brez konca, io ne more drugači, de v nar veči traparije zabrede, kdor se ne derži neomahlji-viga stebra, svete nezmotljive katoliške Cerkve. V Temešvaru si je izmislilo nekoliko starcov novo krivovero, ki jo imenujejo „u o v o k a t o I i č a n s t v o." Ti slepci, grede z doma, pušajo odperte duri, ker menijo, de jih noben človek ne more okrasti, ako jim ni to namenjeno. Jeklena, neodjen-Ijiva usoda (fatalizem) je njih pervi nauk. — Po praviei modri slovenski možaki spoznajo zdravo pamet za silo veliko dobroto in pogosto Boga prosijo, de bi se jim pamet ne zmešala.
Iz Floreneije pišejo v ..A. Z.,** de protestanški pridigar za Nemce, B u r i o n i. je v katoliško Cerkev prestopil. Njegova „freie italienische evangelische Kirche** se je že 4 mesce poprej razletela. S prestopam vred se je zavezal, de bo zoper protestanštvo pisal.
Sultan Abd-ul-Aziz namerja poslanca v Kim odpraviti, de bo s papežem zavezo ali konkordal v prid katoličanam na Turškim sklenil. Če ima turk vec pravicoljubnosti, kakor pa avstrijanski „koukordatensturmerji*' in „agitations-macherji," se dandanašnji kratko in malo ni čuditi.
Drobtine.
(Poslanec do papeža.) Srenja Kosova pri Krako-
vim sliši od svojiga gospod Očeta, v kolikih britkostih so sv. Oče v Kimu in precej sklene, poslati koga v Rim tolažit očeta vsiga keršansta. Kmet Golomb (Golob) je v ta namen odvoljen in peš roma v Rim. Ko pride v večno mesto, ga vidi neki umetnik iz Poljskiga. ki je ravno v tistim kraji bil. spozna domačo nošo, gre k njemu ter ga vpraša: Od kod si? Aii nisi Poljak? — Poljak sim po Božji milosti in prišel sini iz Kosove. je bil odgovor. — Cimii si sim prišel? — Papeža tolažit. — I metnik Golomba k nekim mnihain (morebiti v Poljski vstav?) pelje, ki so poljskiga poljedelca z nar veči prijaznostjo sprejeli. Pij l\., slišati od poslauja tega kmetica, so bili zavolj tega močno ginjeni. razveseljeni in potolazeni in so ukazali, kmetiču reči, de ga želijo viditi iu njegovo tolažilo slišati. (Sv. Oče so tolažbe kmeliča. ki jih je v imenu svojiga ljudstva govoril. uni umetnik pa tolmačil, ginjeno poslušali iu potem poslanca s svetinjami čistiga spočetja obdarili.)
— „Hlas" piše, d** ne umeje ne nemško ne laško, je obhodil Nemčijo in Italijo. V Cezeni so ga Piemončani za-perli in ga imeli za hervaškiga ogleduha; osupnjeni z moško postavo in rezno besedo ..Poljak" pa so ga poslednjič spustili. Človek naš pride do večniga mesta k poljskim duhovnam ; njegova postava iu velikanska telesnost je budila veliko radovednost. Sv. Oče. ki počitka potrebujejo in težko tujca sprejmejo, so tukaj razloček storili in so želeli viditi poljskiga narodovca. 3. mal. serp. se je s tolmačem podal v vatikanske sobe. Pij IX. so zvesto zvesto poslušali do-godbe poljskiga kmeta in viditi je bilo. de so zlo ginjeni. Nato so sami k njemu prav ginljivo iu lepo govorili. Te besede mu je nas rojak prctolmačil, in kmet se zjoka. Sv. Oče su poslednjič podelili blagoslov njemu in vsimu poljskimi) ljudstvu tir mu dali lepo sreberno vrezano sve-linjo /. Marijo bit-/, madeža spočeto. To zaslišanje je Vatikanu velik šum napra\ilo iu ves Bim je bil poln te govorice.
Domače ctnhoene rqfe,
■ veto živeti in zveličano o m r e t i.
Trojna misel spokornikastanovitniga ohrani: žalost (zavolj pretečeniga), strah (zavolj prihodnji-ga), in ljubezeu (do lepiga življenja).
Drugo je tedaj strah. V ta namen imej pred očmi amert iu sodbo. — Smert je pač čudna reč, ki jo po-svetnjak sovraži, beži pred njo in pred tistim, kar ga na smert opominja. Tebi so pridige, bukve, časniki, podobe, ki ti na smert kažejo, dolgočasne reči. Ali z vrim tem zopervanjem tudi za dlako delj od smerti nisi. Smert ti bo končala življenje, pa ne veš, kdaj? Smert tvoja bo začetek tvoje večnosti, pa ne veš, kakošne? Ta reč je pač vredna premislika. To je študiranje čez vse studiranje. To je čudna politika, ki bo tebi tvoje majhne mrežice po-tergala, kakor je Kavurju njegove velike mreže razderla. „Tukaj počiva," ta iu ta dau ,Je uinerl," se bo reklo. In če si nesrečuo umeri, pač malo bo unim mar zate, kterim za ljubo si svojo dušo pogubil. Pripoveduje se od očeta, ki je na smertui postelji sinovama pravil, kaj mu je spovednik naložil, de mora uamreč po krivici pridobljeno njivo nazaj dati, ako hoče zveličan biti. Sinova pa sta ga tolažila, „Oče, se bote že počasi terpljenja v peklo navadili; njiva bo pa le dobra per hiši.** Kakor je pripovedka od tih sinov, tako dela sploh svet; le malokdo bo za tvojo dušo v resnici in rezuo poskerbel, ako sam za njo ne skerbiš; nobeden pa ti pomagati ne more, ako sam sebi nočeš pomagati. Ako si svetu služil, te bo častitljivo k pokopu spremil, ti bo tudi spominek na grob postavil in po svetu razglasoval, de je tvoje ime neumer-Ijivo. Za tvojo dušo mu bo pa malo mar, kakor nevernim Rimljanam, ki so z merličem vred kaciga orodja ali jedi v trugo djali le za telo, češ, „de bo inel kaj v roko vzeti, ko na uni svet pride.** Ako si tedaj moder in previdin človek. misli, prevdarjaj iu skerbi, kaj in kako bo s teboj ob siuertni uri in po smerti.
MHthovshe zadeve.
V	goriški nadškofi i. Vis. čast. gosp. Andrej Mrak, sedanji dekan v laškem Gradišču, je izvoljen fajmošter ua PI a z z u 11 i v Gorici; — čast. gosp. Blaž B u d i n je postal ekspozit v Zapotoku, — in čast go*p. Anton Marko lin i je v začasnim pokoji.
V	ljubljanski škofii. Gosp. Jan. Žužek, duh. pom. v Sentrupertu, pride za subsidiara na Ježico. — Umeri je g. Martin G vaje, fajmošter v pokoji. 22. u. m. v Škofji loki. R. I. P.
V	lavantinski škofii. Čast. gosp. Frauc Svare pride nazaj v Artiče za kaplana; — čast. gosp. Mati ja S t e r n a d, pa za kaplana v Videm. — Cmerli so : Prečastiti gosp. Franc Čepe. častui korar sekovski, konsi-storialni svetovavec lavantinski. dekan in fajmešter v Ja-renini 23. t. m. za mertudam; — čast. gosp. Anton Lah. duhovni svetovavec in fajmešter v Lembahi, 26. u. m. za pljučnico, — in gosp. Franc Jazbec, bogoslovec 2. leta, 15. u. m. v svojim rojstnim kraji v Spitaliču. za jc-tiko. R. I. P.
Vogorori z g g. rtopisorarei.
G. Fr. K. v St.: Zavoljo Dan ce odpravnistvo opomnili G. II.: Pervi. — Gg. P. iu M.: Hvala lepa! Drugi pot. —G. K.: Bog plati! — G. S. v Sni.: Spis smo bili poslali g. M. V. v T.; zdaj pa? — G. F.: Vaš sinček nosi hude kladva in bi lahko zašel vkleše; bomo vidili. — G."P.: Sc mora poravnati
Dobrotni darovi. Z a a f r i k. iii i s. : S Trebniga 22
gld. 70 kr.; — s Turjaškiga 3 gld. — J. Žuidar 1 gld