PREDSTAVUAMO VAM: OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
Otroci »drezajo« v delegate
V skupnostl otroškega varstva občine Ljubljana Center pravljo, da še nlkoll doslej nlso imell težav s sklepčnostjo njlhove skupščlne. V vsem dosedanjem obdobju seje tudl zgodllo samo enkrat, da na zaseda-nju skupščine nl bllo razprav In še to Je bllo takrat, ko so Imell na dnevnem redu volltve skupščlnsklh orga-nov. Na vaeh zasedanjlh pa so razprave žlvahne In zavzete.
V  tem pogledu se ta skup-nost prav gotovo nekoliko ra-zlikuje od drugih, saj se mno-ge    samoupravne   interesne skupnosti na področju druž-benih dejavnosti večkrat ote-pajo s sklepčnostjo. Vskup-nosti otroškega varstva pravi-jo, da so delegati zavzeti za delovarye prav zaradi  tega, ker gre za otroke, to pa je stvar, do katere ostaja red-kokdo brezbrižen.
Pred letom dni so se v naši občini združili vsi vrtci in na-stalo je osem enot, za katere si prizadevajo, da bi vsaka od njih imela enake pogoje delo-vanja. Tako glede zaposlenih delavcev kakor tudi osebnih d ohodkov, jedilnikov in ne-nazadnje tudi saniranja posa-meznih objektov.
»Prihajamo v čas, ko mora-mo dvignlti naše delo na viš-jo raven,« pravjjo v vrtcu. To govoryo v zvezi s problemom varuhiiy, ki bodo morale od prihodiyega leta naprej imeti vse strokovno izobrazbo. V nasprotnem primeru jih bodo vrtci lahko zaposlili le za do-ločen čas, zaposlitev pa bo prenehala, brž ko se bo za de-lovno mesto prijavila delavka z ustrezno izobrazbo. V Cen-tru je na primer kar 588 tova-rišic, katerih zaposlitev bo postala vpraš^iva, če si ne bodo pridobile ustrezne kva-lifikacije. Zadeva je zamišjje-na tako, da bodo morali imeti osnovni nosilci vzgoje v vrt-cih višjo izobrazbo. Večji poudarek naj bi torej dajali vzgoji in ne le varstvu otrok.
V zvezi s tem predvidevajo v prihodnosti tudi drugačen način obračunavanja storitev. Skupnost otroškega varstva naj bi plačevala vzgojni del dejavnosti, starši pa varstvo.
Stroški za varstvo otrok v vrtcih pa so v zadiyem času čedalje višji. Za prihodnje le-to predvidevajo, da se bo mo-rala cena povišati kar za 40 odstotkov, kar pomeni, da bi varstvo dojenčkov v vrtcu stalo poldrugi milijon. Del teh sredstev bo, tako kot do-slej, prispevala skupnost otroškega varstva, del pa starši glede na lestvico na podlagi svojih osebnih do-hodkov. Najvišji prispevek staršev naj bi znašal 70 od-stotkov od ekonomske cene, kar za dojenčka še vedno zne-se nekaj nad 10 novih ti-sočakov.
Razmeroma visoke cene pa bodo veijetno vplivale na to,
da bodo starši iskali druge možnosti za varstvo otrok. Nekateri menijo, da bodo prišle spet do veljave dobre stare mame, pa tudi sicer se bo našel marsikdo, ki bo pri-pravljen tudi za nižjo vsoto sprejeti otroka v varstvo. Po drugi strani pa je število otrok v starejših naseljih čedalje manjše v nasprotju z novimi naselji, kjer je še ve-dno gneča.
Prav zaradi teh pojavov je že čutiti manjši pritisk na vrt-
' ce in ponekod zlasti na obrobju mesta se že dogaja, da ostajajo mesta v vrtcih ne-zasedena. V Centru tega še ni, pričakujejo pa, da se bo to zgodilo v kratkem.
Vrtci bodo bržkone prisijje-ni, da se bodo posluževali ne-katerih botf atraktivnih oblik,
, s katerimi bodo pridobili otroke in si zagotovili nemo-teno dejavnost pa tudi doho-dek. Ena od oblik je denimo ponudba tako imenovanega polovičnega programa. Otrok naj bi prispel v vrtec po zajtr-ku, prisostvoval sarno vzgoj-nemu programu in šel pred kosilom domov.
Razen vsega tega bodo mo-rali veijetno v decembru začasno zapreti nekatere eno-te, ki že tudi sedaj ne ustreza-jo normativom. Oddelek na Titovi 25 so že zaprli.
Na področju osebnih do-hodkov v vrtcih še vedno ni-so uspeli priti na zeleno vejo. V Centru so toliko na bo]j-šem, ker so z združitvijo za-gotovili enak čas za vse, razli-ka pa je le v osebni oceni. Nasploh pa se v vrtcih pozna, da so imeli pred leti na tem področju zelo slabo startno osnovo in jim zato sleherna valorizacija pomeni zelo ma-lo. Za primer naj navedemo vzgojiteljico, ki je šla po 36 letih dela v pokoj, njena po-
kojnina pa znaša komaj 13 ti-soč dinaijev.
Že v uvodu smo omenili ži-vahno delovanje delegatske skupščine skupnosti otroške-ga varstva. K temu naj še do-damo, da so delegati zvečine mladi ljudje, ki jim je otroško varstvo ena od poglavitnih skrbi. Žal pa se dogaja, da ne-kateri delegati prihajajo na skupščine brez mnenja dele-gatske baze, kar velja pred-vsem za delegate iz združene-ga dela, kjer je delovanje konferenc delegacij zelo pro-blematično.
V skupščini se je uveljavila praksa dialoga med zborom izvajalcev in zborom uporab-nikov, kar običajno pripelje do kar najbolj ustreznih reši-tev. To pa je tista oblika, ki je v marsikateri drugi skupščini samoupravne interesne skup-nosti še vedno nismo uspeli uveljaviti. Vendar pa v skup-nosti otroškega varstva pou-darjajo, da organiziranost naj-brž ni najbolj ustrezna, ker nimajo nikogar, ki bi bil pri-stojen hitro reševati določena pereča vprašanja. Najbrž bi zaradi tega kazalo dati več pristojnosti predsedstvu.
Prav tako imajo nekaj pri-pomb tudi na način spremi-njanja prispevnih stopeiy, o katerih mora vedno odločati skupščina. Predlagajo, naj bi bil z letnim programom opre-deljen obseg dela, ki bi ga tu-di ovrednotili in na podlagi tega določili prispevno stop-njo. Kasnejše sprenjembe prispevne stopi\je, ki bi na-stale zaradi prevelikega - ali premajhnega dotoka sred-stev, pa naj bi sodile v pri-stojnost nekega ožjega orga-na. Skupščina naj bi spremi-ryala prispvene stopnje samo v primeru, kadar bi šlo za spremembo programa.
Poseben problem predstav-lja preventivno zdravstveno varstvo, za katerega pravijo, da ga zdaj sploh ni več. Pred leti so imeli otroci redne zdravstvene preglede, zdaj pa zradi pomanjkanja finančnih sredstev zdravstvene skup-nosti te dejavnosti ne plaču-jejo in zato pride zdravnik v vrtec le redkokdaj.
NIKO  ISAJEVIČ