PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
(no.) 33.
chicago, ill., torek, 18. februarja — tuesday, february 18, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Vse žrtve le za mir, povdaril dr. Kulovec
Pri razgovorih z Nemčijo se Jugoslaviji zasigural obstoj, dejal minister Kulovec. — Jugoslavija bo baje sodelovala z osiščem. — Sosednje države jo smatrajo za izgubljeno.
kelgrad, Jugoslavija. — Pl-
a uradna beseda o obisku jugoslovanskih predstavnikov pri "rtlerjii, ki se je slišala iz v'adnih krogov, je bila izgo- , v°fjena od ministra dr. Kulov-ki je omenil, da se je ta °bisk napravil le v svrho, da ohrani Jugoslaviji mir, ter istočasno povdaril, da se je j tem "zagotovila bodočnost u£oslavije." Dejal je:
Jugoslovanska vlada je 8torila vse, kar je potrebno, da s° ohrani mir, ter bo s tem ~e'om nadaljevala. * Doprina-®ati moramo žrtve, toda vse te 2rtve so položene na oltar mi-lu' Po katerem tako goreče rePenimo."
predstavnika, ki sta bi-j na "povabilo" nemške vla: ,e na obisku pri Hitlerju in r &'h nazijskih voditeljih, j.arnreč min. predsednik Cvet-in zun. minister Cincar-sta se vrnila v ne-. e'.io v Belgrad, na kar sta , konference celo popol-e s princem Pavlom, da sta Poročala o izidu svojih ^govorov. Kaj je bil rezultat tj..1S ' se uradno ne ve, ven-Pa se slišijo izjave iz vpliv-v. krogov, da pričakuje Nem-Ja Popolno gospodarsko in ..,'tično sodelovanje Jugosla-,Je z osiščem, in Jugoslavija, Je k temu tudi pristala. Doza Se' "ie
Njeno sodelovanje obljubi-j* ^einčija par kosov zemlje, j. Slcer v severni Albaniji do-reke Drina z mestom lloa<lrom vred, dalje pokraji-okrog Ohridskega jezera v ^ aniji, na jugu pa pas gr-e8a ozemlja z mestom Solu-slam; Ni pa znano, ali je Jugo-cVjja pripravljena sprejeti
°^udeno.
^^osednje države na Balka-je vSmatrajo Jugoslavijo, da tab^ *ak°rekoč popolnoma v tUrai!'U os^a- Tako se izraža 1 nje čas°Pisje, da je potova-' ^ JvuSoslovanskih ministrov v i Za^^v0 "sililo bolj prevozu I °bi tazenih jetnikov kakor pa j 8ta®j.u svobodnih mož," in do-I Kub'r^' "^alkanci so zdaj iz-[ B^ii 1 Jugoslavijo, — pravih ^ancev ni več."
razv-l).°lo?aja v Grčiji Pa st> &nja ' c*a namerava tamkaj-tU(jj cb'žava nadaljevati vojno I cj v slučaju, ako bo v resni-| Wadena od Nemčije, in se javlja na to, da bodo e »emške čete nad njo ^ako Bolgarij° in Jugoslavijo, i	Se P°ro^a' so Grki po-
Alb 1..s.Vo-'e yojne operacije v kaj4!1'^ 2 upanjem, da tam-i to^ 5 ežeJo odločitev, predno i'ai; ? cl° te&a, da se bodo mo-J°jevati na novi fronti. •
vsa, —0—
teden en dopis, naj bo j	Vsake naselbine.
NOVE IZGUBE ITALIJANOV
Umikajo se na afriškem in albanskem bojišču.
Kairo, Egipt. — Italijanska armada ima zaznamovati nove izgube na vseh frontah. Do-čim pa se je v severni Afriki britansko prodiranje nekoliko ustavilo, se je istočasno pod-vzela takorekoč splošna ofenziva na italijanske vzhodno-afriške posesti, Eritrejo, Abe-rinijo in Somalijo. Britanske .sile prodirajo v te kraje od vseh strani in v Somaliji so zasedle, kot se poroča,okrog 10,-000 kvad. milj. — Enako trdijo vesti, da so tudi v Albaniji morali Italijani napraviti nov umik.
angliji bo treba vojaštva, pravi bivši
Častnik
Chicago, 111. — Neki bivši angleški armadni častnik, po imenu Fr. Jeffery, je v svojem radio govoru, ki ga je ime! zadnji petek, izvajal, da obstoja velika verjetnost, da bo morala priti Amerika s svojim vojaštvom na pomoč Angliji, ako bo ta skušala izvršiti ofenzivo na evropski kontinent. Nemčija ima, je dejal, okrog šest milijonov oboroženih vojakov, sila pa, ki napada, mora biti najmanj petkrat močnejša, ako hoče ;fc>iti uspešna.
V	tem slučaju bi bilo torej potrebnih okrog 30 milijonov vojakov. Ker- Anglija sama še zdaleka nima takega števila, je zelo verjetno, je povdaril govornik, da bi morala Amerika prispevati s kakimi 20 milijoni vojakov.
v	londonu naj se rede i svinje, pravi poslanec
London, Anglija. — Neki labprit je priporočal zadnji petek v parlanrentu, naj bi se pričeli rediti prašiči v londonskih parkih. Ta nasvet je bil nekak dodatek k njegovemu predlogu, naj se kuhinjski odpadki skrbno zbirajo za svinjsko hrano. Dostavil je nato, da bi bilo dobro, naj bi se prašiči pripeljali v London, da ne bo treba te hrane odpošiljati iz mesta na deželo.
-o-
parašutisti ujeti, pra-vi italija Rim, Italija. — Vrhovno poveljstvo je v petek objavilo, :la je bila v južni Italija ujeta skupina močno oboi*QŽenih britanskih vojakov, ki so se ponoči spustili iz aeroplanov s padali. Njih namen je bil, kot se trdi, ta, da poškodujejo komunikacije in vodne naprave.
svet končno vendarle ni tako slab
Philadelphia, Pa. — Da je na svetu vendar še dosti dobrih srce, se je z vso gotovostjo in hvaležnostjo prepričal neki mlad farmer iz Soda Springs, Idaho, po imenu Alma M. Lloyd. Pred mesecem dni je njegov eno leto stari sinček pogoltnil "peanut," ki mu je ušel v pljuča. Razvilo se je nevarno vnetje, toda domači zdravnik ni mogel pomagati, marveč je svetoval očetu, naj odpelje otroka k nekemu špecijalistu v Philadelphijo, po imenu dr. Ch. Jackson. Ta pot je precej dolga in stane denar, ki ga pa farmer ni imel, zlasti še, ko se mu je žena ravno vrnila iz bolnice. Priskočil pa mu je na pomoč njegov brat, ki je dobil zanj nekje na posodo $114 za vožnjo na aeroplanu. Aeroplan,- s katerim se je nato vozil, je napravil samo zanj posebni pristanek v Philadelphiji. Tukaj je oče oddal otroka omenjenemu zdravniku, ki se je sicer izrazil, da bo fantek rešen, moral pa bo ostati par tednov v bolnici. Oče jo bfl" zopet v škripcih ; skoraj ves denar je porabil za vožnjo in tako je moral tukaj skoraj stradati, dasi je tudi zdravnik izvršil operacijo brezplačno. Neki policist je odkril njegovo stisko in je na svojo roko podvzel kampanjo za pomoč. Rezultat je bil naravnost čudovit: Od vseh krajev iz cele dežele so pričela prihajati pisma z denarjem, da je bil oče preskrbljen in imel tudi za vožnjo nazaj.
BRIDGES POSTAVLJEN POD VARŠČINO
San Francisco, Cal. — Delavski voditelj CIO organizacije na zapadu,Harry Bridges, je bil zadnji petek aretiran in nato izpuščen pod varščino $3000. Kakor je bilo že zadnjič poročano, je vlada vložila proti njemu novo tožbo za aeportacijo in obdolžbo komunizma. Obravnava se bo otvo-rila 31. marca. Bridges je rodom iz Avstralije in ni državljan.
-o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Položaj na Daljnjem
vzhodu kritičen
Japonska utegne udariti istočasno z ofenzivo osišča v Evropi. — Napad bo najbrž osredotočen na angleško trdnjavo Singapor. —Vprašanje, kaj stori Amerika.
PO KALSVETU
—	Stockholm, Švedska. — {?. Norveške je prišlo v soboto poročilo, da bo v naprej nazij-ska policija nadzirala tamkaj bogoslužje po cerkvah, da bo pazila, da se ne bo kaj govorilo proti nazijskemu redu. Tudi molitve za kraljevsko družino ali bivšo vlado so prepovedane.
—	Ženeva, Švica.— V nemškem rajhu je bilo doslej izpraznjenih po nazijskem ukazu 78 r a z n i h ' samostanov. Vzrok za to se navaja, da se ta poslopja potrebujejo za begunce, ki so prišli v Nemčijo iz Besarabije in drugih krajev.
—	Duluth, Minn. — V enem svojih zadnjih, govtyrov po radio je Rev. Wm. Larkin omenjal, da razlaga o ustvarjenju sveta, kakor se čita v sv, pismu, ni znanstvena, ker pač ni bila namenjena znanstvenikom. Enako neznanstveno pa je tudi, je povdaril, omalovaževati to razlago, ko je vendar skozi stoletja zadoščala najbolj učenim duhovom.
—	Vatikan. — Članom višjega sveta v papeškem društvu za versko propagando je bil imenovan ameriški duhovnik Rt. Rev. dr. F. J. Brennan iz filadelfijske nadškofije. Ta duhovnik je tudi prvi ameriški član svete rimske rote.
-o—
BERLIČAN SE GOSTIL S KONJSKIM MESOM
Berlin, Nemčija. — Pred sodnijo se je morala zagovarjati neka tukajšnja gospodinja, ko jo je neka soseda ovadila, da ima v svojih shrambi skrito meso, češ, da je videla tamkaj cele živalske noge. Ob-toženka tega ni tajila;, dejala jb, da so bile v shrambi res cele živalske noge, toda te so bile — konjske. Njen mož,
Washington, D. C. — Ameriška vlada ima z nemirom in pozornostjo obrnjene oči proti Daljnjemu vzhodu in pazno zasleduje tamkaj vsak korak Japoncev. Opažati je namreč, da se Japonska resno pripravlja na dejanski udarec na evropske posesti v zapadnih pacifiških vodah in,da utegne biti ta udarec podvzet istočasno s pričakovano pomladno ofenzivo osišča v Evropi. Ta položaj se je bržkone razmo-trival na konferenci, ki je bila sklicana v soboto v državnem departmentu,katere so se udeležili poleg ameriških osebnosti tudi britanski, avstralski in nizozemski poslanik.
Kot se ugotavlja, zbira Japonska svoje sile v južni Ind/. • Kitajski, in njen namen je bržkone, da najprej udari na britansko postojanko in trdnjavo Singapor. Dokler ima namreč Anglija to oporišče v svojih rokah, ne more Japonska upati, da bi si mogla osvojiti nizozemsko vzhodno-indij-sko otočje, kar je njen glavni cilj. Ako pa zasede to trdnjavo,. potem ne samo, da bo gospodarica v zapadnem delu Pacifika, marveč bi mogla tudi uspešno ovirati plovbo med Anglijo in Avstralijo. Britanija se zaveda važnosti te postojanke in jo ima zato tudi do skrajnosti utrjeno. Kljub temu pa obstoja veliko vprašanje, ali bi jo mogla držati brez pomoči ameriškega brodovja, vprašanje pa je tudi, ali bo Amerika pripravljena, poseči vmes, kajti to bi pomenilo skoraj gotovo vojno z Japonsko.
Iz *Bu</o$lavijje
Pri Naklem na Gorenjskem sta dva neznanca napadla upokojenega župnika in duhovnega svetnika Janeza Mer-šolj. — V Ljubljani bodo zgradili "Dom meščanov — Smrtna kosa. — Še druge vesti.
pravi, ima zelo raci konjsko meso in so ga imeli celo v mirnem času vsako nedeljo. Sodnik je obtoženko oprostil, ker konjsko meso ne spada na karte.
VOJAŠTVO NA ZIMSKI VEŽBI
Figure, ki jih kaže slika, niso kukluksarji, kakor bi utegnil kdo sklepati, marveč ameriSko vojaštvo, ki se vežba za zimske operacije. Ogrnjene v bele halje je iz daljave težko razločiti na snegu. Slika je bila
vzeta pri Fort Dix, N. J.
Surov napad na starega župnika
Naklo, 26. nov. 1940. — Ko-m,aj se je nekoliko poleglo ogorčenje ljudstva v Naklem in okolici zaradi umora Goloba Alojzija v gostilni v Naklem, se je zgodil nov dogodek, ki je vzbudil še večje ogorčenje. V nedeljo, zvečer se je pozno vračal od seje v Naklem upokojeni župnik in duhovni svetnik g. Meršolj Janez proti domu. G. svetnik o-pravlja duhovno pastirsko službo v zavetišču za bolne sestre v Malem Naklem, ki je cd vasi Naklo oddaljeno le dobre četrt ure. Ko je zavil g. svetnik po cesti, ki vodi proti Malemu Naklu, sta mu prišla nasproti dva neznanca. Ko sta stopila pred njega, sta ga začela psovati in mu groziti. Slučajno pa je šel mimo domačin Poličar Janko in videl ves dogodek. Oba moža je posvaril, češ, naj pustita g. župnika pri miru. G. svetnik je nato miiv no nadaljeval svojo pot, ne da bi kaj reagiral na neosnovani napad. Ko pa je zavil na pot, ki vodi proti zavetišču sester, sta neopaženo prišla neznanca za njim. Ne da bi črhnila besedico, sta ga podrla na tla ter pričela tolči po glavi. Gospod je seveda pričel klicati na pomoč, medtem pa sta neznanca zbežala. Nekaj časa je ležal g. župnik v mlaki krvi na tleh, nato pa se je toliko zavedel, da je vstal in se opotekajoč priplazil do zavetišča. Rane, ki jih je dobil po glavi, niso sicer velike, pač pa je izgubil mnogo krvi, ker je padel na usta ter si je pri tem precej ranil oko. Ker je že v 72. letu, je vendar bil močno prestrašen in so morali takoj poklicati zdravnika. Vsi pošteni ljudje obsojajo napad in to tembolj, ker je g. župnik znan povsod kot ljudomil človek. Ljudstvo je upravičeno ogor-šeno nad takim zločinom na g. župnika. Sodijo, da so ti izbruhi sadovi slabe družinske vzgoje in veri sovražnega življenja. -
-o-
"Dom meščanov"
Ljubljana, 30. nov. 1940. — Da bodo tudi rentniki, ki hočejo preživeti udobno svojo starost, prišli do mirnega kotička na svojo starost, je Meščanska imovina sklenila zgraditi svoji hiši. Prav v kratkem bodo pričeli zidati na Prulah, na nekdanjem letnem telova-dišču Sokola II., dve poslopji. Eno od njih bo manjše upravno, drugo pa bo večje in bo imelo tri nadstropja. V tem slednjem poslopju bodo udobna stanovanja meščanov in tudi tako imenovani rentniki bodo dobili v stavbi prostora. Zidarska dela, katera so že razpisana, bodo veljala okrog enega milijona dinarjev. Za popolno opremo doma z vrtom
vred pa bo treba najmanj 2 in pol milijona dinarjev. To pa je vse računano brez zemljišča. S postavitvijo tega doma bo stara Meščanska imovina o-samljenim Ljubljančanom in pa rentnikom preskrbela udoben dom, v katerem bodo priletni starčki mirno uživali jesen svojega življenja. V domu bodo veliki družabni prostori. Stanovalcem bo na razpolago tudi velik senčnat vrt, seveda pa bodo v tem domu tudi dobili primerno in prav dobro o-skrbo. Torej bo za njihovo starost lepo poskrbljeno.
-o-
Nesreča v rudniku
Z vlakom je bil pripeljan v ljubljansko boilnico kočevski rudar Alojz Knaus iz Male gore, ki se je pri delu v kočevskem rtfJJilku težke ponesrečil.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Apo-lonija Selan, rojena Kavšek, vdova po mestnem uslužbencu. — Na Hribu sv. Jožefa v Celju je umrla Apolonija Ve-terhik, stara 68 let. — V Mariboru je umrla Terezija Krois, zasebnica stara 74 let.
-o-
Lepa starost Tiho in skromno je v krogu svoje družina slavila 75 letnico življenja vsa čila in zdrava Katarina Habič z Vrhnike. Izšla je iz daleč znane rodbine Velkavrh iz Horjula. Njeno življenje je življenje dela in molitve.
--o-
Obstrelil se je
Neprevidno je ravnal s samokresom 38 letni dninar Alojz Praprotnik z Lopate. Naenkrat se je samokres sprožil in izstrelek ga je zadel v levo roko, da je moral v celjsko bolnico.
KAKŠEN BO SVET JUTRI?
Tak bo, kakoršna miselnost bo vladala v njem. Komunisti, socialisti, fašisti in naziji delajo v potu svojega obraza, da bi dali svetu svojo miselnost. Kaj pa mi katoličani storimo v tem ozi-ru? To je zelo važno vprašanje, na katerega bi moral vsak poedini katoličan dati odgovor. Če mi nismo dovolj aktivni, ali da nimamo volje biti aktivni za svoje prepričanje, potem se nikar ne čudimo, če je v svetu protiver-sko prepričanje močnejše. Pri razširjevanju prepričanja šteje vsak, ti ip jaz. Posebno pogumnih delavcev potrebuje r&zširjevanje katoliškega tiska. Kakoršen tisk bo prevladoval v svetu, tak bo svet danes in jutri. Delajmo vsi za močnejši katoliški tisk!
Jugoslavija se Mi za mir - Japonska ogroža Pačil
AMERIKANSKI SLOVENEC
50
jI letnico (
/ Obhaja letos '/ ) "Amerikanski ) ^ Slovenec" \
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leto 1891.
Ikbaja vsak dan ra2un nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
..$5.00 „ 2.S0
Naročnina:
Za čelo leto ....___——-----—
2a pol leta-----------
Za fcstrt leta ---------------------------- 1.50
2a Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_______________$6.00
Za pol l?ta --------------------3.00
Za *«ft leta____________________1.75
Posamezna številka ---------—------ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _______________
For half a year________________
For three months ____________
..$5.00 .. 2.50 .. 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ___________________$6.00
For half a year_______________3.00
For three months_________1.75
Single copy________________________________ 3c
Dopifei važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Whj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Zakaj? - Zato!
Kadar zima prihaja, listje odpada, je gotov dokaz smrti v prirodi. Tudi pri narodih se kažejo gotovi znaki razpadanja in bližnje pogibeli, če se ne najde pravočasna rešitev.
Ves svet se je čudil in se še čudi nad strašnim porazom Francozov. Bili so na glasu kot najbolj izobražen narod na svetu. Vse kar je bilo moderno je prihajalo iz Pariza. Posebno mode in drugo. Francozi so bili priznani vojaki, zemlja v celoti izmed najbolj rodovitnih na svetu. In vendar so v par tednih izgubili vse. Šele po polomu so se oglasili zanesljivi zdravniki, ki so napravili diagnozo o smrtno nevarnih boleznih, ki so se že stoletja razvijale in narod uničevale.
Ob teh diagnozah se morejo drugi narodi mnogo naučiti. Posebno Amerikanci naj bi še posebno zajeli iz tega zase nauk, kajti pri njih je še čas, da vzamejo v roke nož in izrežejo, kar je na njihovem telesu gnilega.
Kaj pa je bilo na Francozih gnilega? Izmed glavnih vzrokov naj imenujemo danes le nekatere:
Veliko odgovornost ima pri Francozih pri tej nesreči ravno verska brezbrižnost in laična morala. Francija je imela res mnogo vzglednih kristjanov. Zgodovina postavlja pred svet svetniške vzore iz francoskega naroda. Ampak to je bilo pred dolgimi leti. Odkar pa je po revoluciji v Franciji zavladal liberalizem je šlo v Franciji navzdol. Večina je začela kazati brezverstvo. In najbolj čudno je, da se je zadnja desetletja kazalo brezverstvo med kmeti bolj, kakor po mestih. Na milijone je ljudi, ki niso več krščeni. V fari na kmetih, ki imajo do 10,000 duš, jih pride komaj po 20 do 30 v nedeljo v cerkev k službi božji. 36,000 župnij je na Francoskem. Od teh je dobra tretjina brez dušnih pastirjev. Še od tistih, ki so krščeni, se omejuje versko življenje le na krst, poroko in pogreb. V šolah se goji po socialistih in komunistih sovraštvo do Cerkve. Tej Cerkvi s slavno preteklostjo so pred 40 leti vzeT li prav vso premoženje. Nikogar ni bilo, da bi se za svoje duhovnike potegnil. S križem so vrgli Boga iz šol in src, odprli pa vrata laični morali. Ce Boga ni, potem storim kar hočem, moj Bog je le moj trebuh. Najvišja zapoved tie uživati, uživati do skrajnosti. Kdor nam je na poti, tega staremo.
To je nauk in življenje za divje zveri. Na videz lepa fasada, v resnici vse gnilo. Brez Boga in njegovih zapovedi ne more noben narod živeti. Tega bi se morali zavedati vsi narodi. Tudi med drugimi se marsikje širi liberalni duh: Čemu maša, čemu molitev, čemu post, čemu zakramenti! Na svetu hočemo nebesa imeti! Marsikje se v nedeljo cerkve praznijo. Ko bi narodi vedeli kaj to pomeni? To so znaki, da z narodom v takih deželah nekaj ni v redu.
Drugi vzrok, ki je izrastek iz prvega, je liberalna miselnost, ki namreč šepeta človeku, da je on vse na svetu in da poleg njega in nad njim ni nikogar. Zato mu svetuje, da jemlje tudi v naravi pravico v svoje roke. To zlo je nazadovanje porodov. Že celo stoletje se je poznalo na Francoskem umetno omejevanje porodov. Francoske spolne bolezni so znane že od konca srednjega veka. Ker je bila dežela zelo bogata in ljudje premožni, so hoteli tudi starši videti svoje otroke v razkošju. Ce bo pa več otrok, bo eden premalo dobil. Zato je bolje manj otrok, pa naj tisti dobro živijo, je učil liberalizem.
Vzrok omejevanja je bil še večkrat strah mater pred težavami poroda in otroške vzreje. Število porodov je pričelo padati z umetnim omejevanjem. Našli so se zdravniki, h katerim so hodile noseče žene, dekleta in poročene. Umorili so na stotine nedolžnih otrok, hujši od človeških mesarjev in najhujših razbojnikov,, ki imajo toliko človeških življenj na svoji vesti. Zaslužili bi kazen, pa so bili še v časti: In detemorilke, tudi iz najboljših hiš, so ir vale še splošno spoštovanje. Tudi francoske babice so z veliko vnemo pomagale moriti nedolžne ljudi. Ali se je za čuditi, če je bilo Božji pravici vsega tega dovolj?
Tako je bilo v Franciji dolgo vrsto desetletij. Kjer ni Boga, kjer ni vesti, tam življenje ni sveto. Nasledek tega je potem splošna gniloba, vse je naprodaj. To je eden
izmed poglavitnih vzrokov, da je morala francoskega naroda tako padla in da je francoski narod zgubil ves odpor.
Ta bolezen se je najprvo prijela francoskih meščanov in v nekaj desetletjih je že po mestih manjkalo naraščaja. V delavskih revirjih ni bilo več mladih moči. Začeli so vabiti mlade moči z dežele, ti pa, ko so se vračali domov na počitnice, ali obiske so to bolezen zanašali nazaj med kmete. Kmalu tudi kmetje niso marali otrok, posledice, delo je začelo zaostajati tudi na polju, ker delavcev ni bilo. Kmečke vasi so se redčile. Začeli so importirati sezonske delavce za poljedelstvo in tako so prihajali v Francijo Italijani, Španci in drugi. Francozov pa je bilo vsako leto manj.
Kdor vse to temeljito razmisli, se mu posveti na vprašanje: Zakaj tako s Francijo, zakaj se je tako razsula, tudi odgovor: Zato!
Torek, 18. februarja 1941
kampanja lista amer.
SLOVENEC IN DRUGO IZ LA SALLE
La Salle, 111.
Razpisana je , zopet velika kampanja za nove naročnike za list Amer. Slovenec, v spomin 50 letnega jubileja obstoja tega našega slovenskega katoliškega lista. — Rojaki in rojakinje, kaj (bomo rekli k temu? Moje mnenje je, da vsak in vsaka, ki ima prijatelja, prijateljico, naj mu ta list priporoča. Razpisane so tudi lepe nagrade, za pridobivanje novih naročnikov. List citate vsi radi, posebno tukaj v La Salle. Veliko je še dobrih in zavednih katoliških družin, ki pa še nimajo tega našega slovenskega pionirja v svojih hi-, šah. Sedaj ob proslavi 50 let-, nice lista, naročite se na ta dober list, ki nam prinaša lepo zdravo berilo vsaki dan. Torej na delo za naročnike, glasove pa prištejte Mr. Johnu Krarparichu v Jolietu, ki je tudi zastopnik za list.
Zadnja proslava sv. Ane št. 139, KSKJ je prav izvrstno izpadla. Banket je bil jako dobro obiskan in lepo aranžiran, bile so podane okusna jedila in pijače. Sploh je bila post režjba prvovrstna. Se štruklje smo dobili za nameček. Majhni so bili, toda okusni. Zunanjih gostov je bilo ta dan veliko med nami, sosester in sribratov iz Waukegana, Jo-lieta, Oglesby, itd. Posebno so se postavili Jolietčani. Mr. Frank J. Wedic, glavni tajnik DSD je privedel s seboj celo armado na slavnost. Tukaj se vidi, da je Mr. Wedic zelo spoštovana oseba v Jolietu, kakor tudi med nami v La Salle. On je imel lep govor na članico društva sv. Ane. Hvala Frank! Tako smo si segli v roke tudi % njegovo soprogo in njegovo mamico Mrs. Wedic, ki so še prav radi veseli in živahni. Hvala Mrs. Wedic! Hvala tudi jolietskemu "Leonu" Mr. Martinu Težaku, predsedniku društva sv. Frančiška št. 29, KSKJ., ki nas je tako lepo po-trital z dobro pečenim žganjem. Samo škoda, da je bil glažek tako. majhen. Vem, Martin, da pri vas v spodnjem štuku imate vsako leto kaj boljšega. Bog vas živi vse tam v slovenskem ameriškem Rimu
- Jolietu!
Daleč za nami je že božič, pa se je nekaj izpustilo, oziroma pozabilo poprej omeniti, kar pa ne sme biti pozabljeno za vedno. Med nami se je nahajala rojakinja Mrs. Joseph Slapničar, ki je bila rojena v lepi slovenski vasi Peče št. 3, po domače Menikova Francka. Ona je bila moja sošolka in smo skupaj pohajali v ljudsko katoliško šolo v Pečah od leta 1887 pa do leta 1891. Bila je zelo pridna učenka ljudske šole sv. Jerneja. Njo zelo zanima kaj lepega videti in pri nas so jo zanimale naše lepe jaslice, krasno delo slovenskih rok Mr. Joe Baznika in Mr. Joe Piletiča. — Cast vam Lasallčanom, je rekla, videla sem nekaj, ki mi bo še doigo ostalo v spominu.
Pevski zbor Soča priredi 25. fe'bruai'ja kard party v Slovenskem domu. Ce ljubite njihovo lepo petje, pokažite se jim uslužni s tem, da se omenjene zabave udeležite in pridite na pomoč. Danes smo ze-dinjeni bratje in sestre in to velja, zato pomagajte kar se da. — Amer. Slovencu pa želim za 50 letnico veliko novih naročnikov, kar Bog daj!
Tone s hriba
ODKRITA BESEDA ČLA-NOM NAJSVETEJŠEGA IMENA JEZUSOVEGA
Willard, Wi».
Članom najsvetejšega ime-sa Jezusovega se naznanja,da je drugo nedeljo meseca marca (9ga marca) skupno sv. obhajilo za vse. Po sv. maši pa je v dvorani glavna seja in več važnih stvari za rešiti. Članice altarnega društva pa bodejo oskrbele okusen zajtrek za vse. Pridite vsi.
Možje in fantje, gotovo vam je še v spominu, s kakim navdušenjem in veseljem smo pred par lfeti s povzdignjenimi rokami obljubovali in častno prisegali, da hočemo vselej in povsod se javno pokazati in da se ne sramujemo, da smo člani društva Najsvetejšega Imena Jezusovega.
Spominjam se še dobro, ko smo prvič skupno pristopili k obhajilni mizi in koliko nas je bilo. Vrsta za vrsto smo prihajali. Kako je bilo lepo pa tudi vzgledno. (Naj bo mimo gre-
de omejeno) Ravno istoča.rc bil je pri meni na Obisku prijatelj iz Minnesote. Šel je z menoj v cerkev — kako se je čudil, ko je videl toliko moških pristopiti k obhajilni mizi. Rekel je, odkje vendar so prišli? Jaz sem mislil, da jih ne bo nikoli zmanjkalo. Drugič nas je bilo že manj — in danes? Kje smo vprašam vas?
Člani zavedajte se, da ste člani najboljše katoliške organizacije, N,ajsv. Imena, ki je po vsem svetu razširjena. Na miljone mož in mladeničev pristopa k sv. obhajilu, ker se zavedajo, da so katoličani in člani dr. Najsv. Imena in med temi so tudi visoki državni uradniki. Ce se taki ne sramujejo, zakaj bi se potem mi pripro-sti ljudje sramovali? Ce so tem ljudem vidi potrebno stopiti pred spovednico in potem k obhajilni mizi, zakaj bi se nam ne zdelo to potrebno? Možje in mladeniči, pokažimo, da tu na Willard-u smo ki se ne sramujemo javno pokazati, da smo člani dr. Najsv. Imena. Možje in fantje, stopimo, na plan in pokažimo se, da se ne bojimo javno korakati za zastavo Kristusovo. — Očetje in možje, skrajni čas je že, da začnemo s katoliško akcijo in če ne drugače vsaj s tem, da pristopamo skupno k sv. obhajilu, da tako damo dober vzgled naši mladini, ki v mnogih slučajih že brede po krivih potih. Mladeniči tu v Willard-u (ker večina vas je še dobra in poštena) tudi na vas apeliram vsi pod zastavo Kristusovo. Tudi vam kličem, kakor do sedaj, tako tudi poslej, bodite v zgled mnogim drugim.
Toraj možje in fantje ponovno ste prošenj vsi prav vsi da v nedeljo dne 9ga marca storite svojo dolžnost. Niste pa vabljeni samo člani, vabljeni ste prav vsi možje in mladen-či, ki še niste Člani dr. Najsv. Imena, da pristopite v naše vrste in tako postanete člani
naše velike katoliške oigani zacije. Se enkrat. Naj ne bo nobenega moškega tu v VVil-lard-u, ki bi ne bil član dr Najsv. Imena Jezusovega.
Ludwig Perushek Clan Najsv. Imena Jezusovega
-o--
GLAS OD SV. JANEZA
EVANGELISTA IZ MIL-WAUKEE
Milwaukee, Wis.
Zopet sem se namenil napisati nekaj vrstic v ta naš priljubljeni katoliški list, ki ravno letos slavi 50' letnico svojega obstoja ali zlati jubilej. Tudi jaz mu častitam k temu častitljivemu jubileju in obenem izrekam javno priznanje temu jubilantu, ker častitk in priznanja je vreden, kajti list ni samo politikar, je tudi pravi katoliški list. Zlasti danes smo potrebni dobrih katoliških listov, mnogo bolj kot kedaj poprej. Zato pa, Bog naj ga živi in naj nam ga ohrani še dolgo dolgo let med nami. Želim mu veliko uspeha in mnogo novih naročnikov ter zavednih katoličanov, ki bi naj ta list podpirali. Prav tako pa tudi mesečnik Novi Svet.
Izvedel sem, da so naš č. g. župnik Rev. Anton Schiffrer odšli nekam v toplice za par
tednov, se zdraviti, ker so že delj časa bolj rahlega zdravja in ena noga jih tudi nadleguje zaradi revmatizma. Torej želim, kakor tudi vsi farani, da bi skoraj okrevali.
Obenem naznanim, da bo, kakor vsako leto, tudi letos naša fara sv. Janeza Evangelista priredila zabavo na pustno nedeljo 23. februarja zvečer v So. Side Turn dvorani. Veselica bo seveda s plesom, ker tako že mora biti, da sc ljudje malo povesele za pustno nedeljo. Kari bo čistega dohodka, pojde v korist naše fare, ker bomo potrebovali, kadar bo prišel čas, da se bo zabelo kaj koristnega delati. Saj ze vsi farani vemo, kaj je pri naši fari najbolj potrebno. Zato pa le pridite vsi farani na to pristno veselico, pa tudi drugi rojaki, od blizu in daleč ste
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
J
povabljeni, da se udeležite te naše prireditve. Rečem vam, da ne bo nobenemu žal za to, pač pa bo imel veliko zabave in veselja.
Nekako dolžnost me yeže, kakor tudi vse ostale farane, da se lepo zahvalimo našim čč. gg. duhovnikom Rev. A. Schiffrer ju in Rev. L. Korenu za lepe cerkvene obrede in pa za lep napredek naše fare. Prav tako tudi hvala vsemu cerkvenemu odboru in seveda tudi našemu pevskemu zboru za tako lepo cerkveno petje. Vse je pri nas v najlepšem redu, kar se je zlasti videlo zadnje leto in pretekli božič. Zadnja božična kolekta je bila tolika, kakoršne ni bilo odkar naša fara obstoja in toliko dohodkov še tudi nismo imeli nobeno leto poprej. Zatorej dragi farani in faranke ter mladina. Le tako naprej vsako leto malo več, pa bomo prav gotovo dosegli oni uspeh, za katerega smo se odločili. Tako, da se bo enkrat zares pokazalo, da smo v Milwaukee še vedno iudi slovenski katoličani naseljeni in da še ne bo naša katoliška vera kar tako opešala, marveč da se bo med našim slovenskim narodom tukaj še poglobila, da bomo tudi enkrat dokazali drugim narodom, da nismo tako le vedno pri najzadnjih.
Poročevalec
TURŠKA ABECEDA DOBI NOVE ČRKE
Turško prosvetno ministrstvo je svojčas sklenilo izdati v turškem • prevodu islamsko enciklopedijo. Vendar so —. kakor zdaj poročajo turški časopisi — nastale težave, na katere prej prosvetno ministrstvo ni računalo. Nova turška abeceda je namreč zato občutno ppmankljiva, ker ne more izraziti številnih arabskih in perzijskih besed, tako du bi prav zvenele. Prevod do.r zdaj še ni gotov, poleg tega pa ga bo treba na nek način zboljšati, ker ni v njem nobenega pravega blagozvočja. Turško prosvetno ministrstvo se poleg drugih številnih vpra-šanj skrbno bavi tudi s tem in je sklenilo zaradi izpopolnitve in dopolnitve prevoda uvesti r.ovc črke, s pomočjo katerih bi bilo moči pravilno izgovarjati perzijske in arabske besede 'tako, kakor jih je treba.
Tatovi v Narodnem domu
Cleveland, O. — Zadnji teden so neznani storilci vdrli v spodnje prostore SND kjer so balincarski prostori. Notri su prišli skozi okno na Addiso"j Rd., nato znotraj vlomili še dvojna vrata, ena lesena, druga železno okovana. Iz skladišča, kjer je bila skrinjica z denarjem, so odnesli nekaj nad $100. Po okolnostih sodeč, so? morali biti to isti brezvestni -ti-l či, kot so vlomili v urad Ameis Domovine in najbrže ne moi'^ jo biti daleč od naselbine, ker| jim je vse tako dobro zna««' Najbolj čudno je pa to, da s« ti vlomi dogajajo takorekoč n« glavni prometni cesti, pa uz| movičev nihče ne opazi.
Jubilej zakona
Pueblo, Colo. — Zadnji teden sta tukaj slavila 45 letnico zakona Mr. in Mrs. Anto» Wodishek, prav vzoren zakon; ski par in globoko veren. ^ zakonu se jima je rodilo otrok, od katerih so trije um1'' li. Mr. Wodishek je sprevod;; nik in že dolgo vrsto let vo^ cestno železnico. Oni so 2f dolgo let naročeni na Amer; Slovenca. — Castitamo k j letnici in Bog vam daj doživeti tudi zlato poroko! To vam* žele vsi vajini prijatelji.
Nov grob v Clevelandu
Cleveland, O. — Zadnji teden v ponedeljek ponoči je fl' svojem domu umrl rojak Mi!;i Knez, v starosti 57 let, iz Kc' wanee Ave. Doma je bil Ježice pri Ljubljani in je P1* žel v Ameriko pred 37. Zapušča soprogo Mary, roje«'1 Gregorš iz Smartnega p"1' Šmarno goro, eno hčer in ve; •sorodnikov. Pokopan je ^ zadnji petek iz cerkve Malti1 Vnebovzete na »pokopališče $ Pavla.
Še en grob
Eveleth, Minn. — Tukaj if preminul dobri in zvesti ročnik Amer. Slovenca Gregor Pančur, v visoki star"" sti 79 let. Umrl je dne 8. & bruarja na domu pri svoji h^ ri Mrs. John Vrhovnik. Ameriki je živel 39 let in sic< 24 let v Chisholmu, 15 let P| v Nashwauk. Zapušča 0 hčere in sicer Mrs. John W hovnik, Mrs. Frank Mlakar Chisholm,- Mrs. Fanny Kl^' čar, Cherry, Minn, in W' Frank Breyich, tudi v Chert1 ter 11 vnukov in dva pravrt"' ka. Zadnje štiri mesece je $ vel pri svoji hčeri Mrs. Vrhovnik. Naj počiva v mir11.
Ta jih pa zna podirati
Cleveland, O. — Mar£': Šlogar je prav/ lahko ponoS^ na svojo kegljaško umetno^' Oni večer je kegljala in pravila 759 točk v treh i in sicer 249, 255 in zopet Njen rekord je drugi najbolj v zgodovini Clevelanda, kar ff tiče kegljačic in četrti najb^ ši na vsem svetu. Svetovni r' kord je 775 točk. — Ta l1®
zna podirati keglje. ----
NA ROBU STRUGE
(142)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
TotO je tun o nesel dečka eti planju v6, ker so je ta zamislil diiHO početje da reši Tarzana.
ic Keyd6 fazjaliat slona in se napotil po strmini, Toto niu jc pa sledil kot uvesti pes.
Ko so pri&li na rob struge
. . . s6 Tarzan in njegovi ugrabitelji vstopili v dolino od spodaj. Keydo se je pripravil na delo.
Torek, 18. februarja 1941
Pn|il,"l......4,1." <r J JJ., _|LJ ,f J Jj
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 5
ANGLEŽI IMAJO PROBLEM Z UJETNIKI
J. M. Trunk.
TEDENSKI KOLEDAR
23.	Nedelja — 3. Predposlna
24.	Ponedeljek — Matija
25.	Torek — Valburga ..
26.	Sreda — Pepelnica
27.	Četrtek _ Gabriel '28. Petek — Roman
1. Sobota — Albin
ČETRTA NEDELJA V FEBRUARJU
"Kdor se znaša na svoje srce. je nespametnež (Preg. 28, 2.6.)"
Kdor se ne zanaša na se, je Pred svetom brezznačajen. strahopeten. Napuh življenja zahteva, da nastopaš z neko samozavestjo. Ampak kakor v Marsičem, je tudi v tem modrost sveta v resnici nespamet in prava slabost. Pamet nam svetuje, da naj si omejimo svo-•lo samozavest, ker naša človeka zmožnost in vednost ne se£a predaleč. Vera te pa prepriča, da si močan le v hudem,
naravno dobrem slab, v nadnaravno dobrem pa revež brez Še misliti ne moreš ka.j dobrega brez Boga. Zaupaj trdno na Boga, a ne zanašaj se na —. se. Ker si sarn iz sebe le slab in reven, čemu si hočeš na tako nezanesljivi Podlagi zidati nekaj stalnega iu krepkega ? Brez trdnega temelja je trpežno poslopje nemogoče. Adam naj je nam v2gled človeške slalbosti. Naj
bi bili njegovi potomci, ki so v grehu rojeni in ne tako od Boga obdarovani," trdnejši v dobrem? Ce bi bil tudi v svetosti rojen, na se bi se ne mogel zanesti, ker tvoja prirojena slabost bi te niti tedaj ne zapustila.
Da se ne zaneseš na — se in se bojiš svoje slabosti, v tem je prava duhovna modrost. To te dela previdnega, previdnost je pa mati modrosti. Jeklen značaj in neizprosen pogum za kristjana je v tem, da ima neizmerno zaupanje v Onega, ki edinole je močan, vsemogoč, moder in dober. "Pravični je srčan ko lev (Preg. 28, i)." Ali se niso mučenci čisto drugače izkazali srčne kot največji junaki sveta? Strah-petnost je tako malo krščanska čednost, da pravi o stra-hopetnežih sv. pismo: "Njih delež bo v gorečem ognju, ognjenem in žvepljenem jezeru (Skr. Raz. 21, 8)."
TO IN ONO IZ DOMOVINE
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE

Pri ofenzivi v Afriki so ujeli Britanci toliko italijanskih vojakov, da imajo z njimi problem, kam jih spraviti. Razpošiljajo jih v vse kraje svojega imperija in gornja slika kaže en transport, ki je namenjen za Palestino.
Baska dolina
Hudajužna — V naši vasi 1Ir>amo dva mosta: enega v KPodnjem koncu, ki veže našo Sfapo s cesto, ki pelje preko •^akojce na Cekljansko, dru-v zgornjem koncu, preko katerega gre cesta na našo že-'ezniško postajo. Povodnji Zadnjih let so oba mosta moč-110 zrahljale in ju napravile skoro neporabna. Po dolgem obotavljanju so se končno le ^ganila pristojna mesta in za-Cela s popravili. Dela pri pr-yem mostu so že dokončana;
*2vršena so 'bila bolj polovi-cai'sko in ne vemo, kako se bo-do obnesla. Tudi je most pre-VeČ zožen. Drugi most je v Polnem popravilu. Lesa smo Zadelali vani nič koliko. Most bo sedaj gotovo zelo trden, bojimo se samo, da bo imel Premalo luči. Ob hudih povodnjih, ko naša hudourna ^ača silno zdivja, najbrže ne "o mogel požirati vse vode. — '■adi neprestanega deževja imeli v vsej Baški dolini s'abe pridelke. Spomladni nam je skvaril žito in košnjo, poznejša trajna moča Jlam je zredčila pa jesenske Pridelke, samo otava je bila le« Pa. Vendar se bomo že pretolkli.
^bilej Mestne glasbene šole v Gorici
2 -zaključkom šolskega leta -40 je bilo končano pr-ti° desetletje življenja mestne Glasbene šole" v Gorici. Za« 0c| je bil ustanovljen pred de-^-timi leti pod županovanjem Pokojnega župana Jurija ®°mibiga, da bi podprl in dvig-delo raznih prosvetnih ita-.'■'anskih ustanov v mestu. Svo-delovanje je začel 15. sep-lembra 1930. Prvo lfeto je imel . M gojencev; na tej višini se •0 držalo število učencev pri-Jen° vse desetletje. Na zavo u Je več tečajev, v katerih se 'Oueujejo razna godala: šola v* godala na lok, šola za kla-• j.1' sola za pihala in priprav tečaj aa izpite na držav«
nem konservatoriju. Sedaj ob desetletnici je izšla knjižica, ki prinaša pregleden opis za-vodovega delovanja v minulem desetletnem razdobju, knjižico je spisal prof. 'Bozzi.
-o-
Oddaja sena
Letos 1940, je bila v naši deželi uvedena oddaja odvisnega sena v skupna skladišča, kakor je bila že prej izpeljana oddaja nekaterih drugih pridelkov, n. pr. žita. Kmet je moral na jesen prijaviti koli-ino krme, katero je imel namen prodati. Pozneje je dobil obvestilo, naj svoje seno pripelje v skupno zalogo, ki je bila ustanovljena v kakem večjem kraju dežele: v Gorici, v Ajdovščini, v Kanalu, v Ro-činju, v Cerknem in še v nekaterih središčih. V kratkem času so kmetje navozili v imenovana skladišča 9000 kvintalov sena. Kupec vsega tega sena je bila vojaška uprava, kajti v kritje potreb vojske je bila v prvi vrsti celotna oddaja sena tudi organizirana. V resnici je vojaštvo tudi vse zaloge pokupilo. Cene so bile že prej določene in so šle od L 27 do L ;38 za kvintal sena. Srednja cena, po kateri so kmetovalci dobili svoje blago plačano, še po uradnih podatkih suče okrog o5 lir za kvintal. Uradno poročilo s poudarkom na-glaša, da je ta visoka cena velik uspeh skupnih skladišč in skupne prodaje, pri kateri so bili izključeni vsi trgovci in mešetarji.
Šentviškogorska planota
v nov. 1940
Letošnje leto nam ni prineslo posebno dobre letine imeli smo preveč moče. Zaradi premrzle pomladi in poznejšega deževja smo imeli slabo košnjo. Otava in detelja sta potem zamašili pomanjkanje, ki nam se je obetalo. Za živino je sedaj zadosti krme. Pšenica je bila dobra, popolnoma pa je odpovedala ajda. Drugi pridelki: krompir, koruza, fižol
se niso povsod na planoti enako obnesli. Krompirja je bilo še dosti, pa mnogokje gnije; ravno tako tudi koi-uza marsikje ni dobro dozorela, fižola pa imajo večinoma povsod obilo. Skoraj nič pa letos ni obrodilo sadje. V celoti tedaj srednja letina. Na šebreljski strani, kjer imajo bolj močno zemljo, je deževje rodilo še hujše posledice. Glasovi, ki prihajajo od tam, pravijo, da Sebreljci že dolgo ne pomnijo tako slabe letine, kakor je bila letošnja.
Za rudarje
V skrbi za podvig rudarstva podpira vlada z vso vnemo gradbo zdravih in cenenih rudarskih stanovanj. Pod njenim vplivom se je ustanovil "Faši-stovski zavod za ljudske hiše pri italijanskem premogokop-nem združenju." Ta zavod je poskrbel, da se je pri premo-gokopih na Sardiniji in v Istri zgradilo že več tisoč stanovanj. Po uradnih podatkih je bilo 1. 1940 oddanih rudarjem 2364 stanovanj, od teh 144 v Istri, do marca 1941 bo pripravljenih na Sardiniji še 2257 stanovanj, v labinjskih rudnikih v Istri pa še 603. Za zgradbo teh stanovanjskih hiš je prispevala država 8 milijonov za Istro in 50 milijonov za Sardinijo.
Nesreča lovca v bovških gorah
V bovških gorah se je na lovu na gamse ponesrečil lovec Jože Domenik. Pokojni je imel v Bavšici majhno posestvo, poleg tega je pa delal kot rudar v Rablju. V petek je prišel domov, ker imajo v Rablju v soboto delopust. Zgodaj zjutraj v soboto je šel z več tovariši na gamse. Na stezi, ki jo je mnogokrat prehodil, se mu je pod korakom odkrušil kos skale in je strmoglavil v globino, kjer je mrtev obležal. Bil je znan lovec in najboljši plezalec po vrtoglavih pečinah. Imel .je 41 let:
KRATKE NOVICE
Novi občinski sosvet v Idriji.
V torek 26. novembra pred-poldne je prišel v Idrijo goriški prefekt dr. Cavani v spremstvu predsednika deželne uprave dr. Venutija. Takoj po slovesnem sprejemu se je napotil v občinsko hišo, kjer je v sejnici zaprisegel novi občinski posvetovalni zastop, ki obstoji iz 10 članov. Novi sosvet je bil imenovan na predlog župana, odvetnika Corra-dinija. Med drugimi so v posvetovalnem občinskem odboru gospodje: Anton Kos, 'Peter Vončina, Anton Rejec, Fr. Štekar in Ivan Novak.
Idrija. Kakor vsako leto, smo tudi letos slovesno obhajali praznik rudarske zaščitni-ce sv. Barbare. 0"b desetih je bila slovesna sv. rriaša, katere so se udeležili tudi zastopniki oblastev in rudnika. Ta dan smo imeli tudi običajni kra-marski sejem, •^'ftf» ?•!
Smrt uglednega trgovca. V
Ajdovščini je po kratki težki bolezni mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Repič, vele-trgovec. Dočakal je 67 let. S
trgovskih poslov. Bil je prijazen in zaveden Bovčan, ki je vroče ljubil svojo domačo zemljo in njene ponosne gore.
VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE
V	Celovcu bodo zgradili velik moderen hotel, ki bo poseben okras glavnega mesta Koroške.
Dobrla vas. Pokrajinski vodja Kutschera je v Dobrli vasi otvoril otroški vrttec, ki je peta tovrstna nova zgradba na Koroškem.
V	Celovcu je bilo v novembru 22 prometnih nesreč, pri katerih so našle 3 osebe smrt. Policija bo v bodoče nastopala najstrožje proti krivcem.
-o-
PET MESECEV BLODILI PO MORJU
Po poročilih italijanskih li stov je bila nedavno končana petmesečna blodnja 500 nemških in češkoslovaških Židov, ki jim je neka družba obljubila, da jih bo prepeljala v Paragvaj. Ko je izvlekla iz njih mnogo denarja, jih je pustila na cedilu. Med njimi je bilo 124 žena in otrok. Kot začarani so se potem brez sredstev
pokojnikom je zginil iz naših vrst eden najbolj znanih in uglednih trgovcev v Vipavski dolini.
%
Za revne šolarje. Dne 3.
dec. so bile v Gorici slovesno otvorjene šolske kuhinje za revne učence, ki dobe v njih v zimskih mesecih gorko kosilo. Prvi dan je bilo pogoščenih skoraj 400 otrok. Dobrodelna ustanova deluje pod okriljem mladinske fašistovske organizacije (Gil).
*
Še en grob. V Bovcu je nagle smrti umrl tamošnji gostilničar in trgovec g. Oskar Mle-kuš, star 49 let; zadela ga je kap. Rajnki je bil najstarejši sin znane "Rederjeve" hiše. Vneto se jc trudil za rodni clom in se podjetno lotil vseh
vozili po morju od pristanišča do pristanišča, iz države v državo, pa jih nikjer niso sprejeli. Njihova ladja je nasedla na nekem italijanskem otoku v Egejskem morju. Ladja je bila majhna. Plula je pod bolgarsko zastavo in pod imenom "Penčov." Nesrečni potniki so se hoteli zateči v turško pristanišče Mersind, pa jc njiho va ladja, kot že rečeno, iz neznanih vzrokov nasedla v ita lijanskih teritorijalnih vodah. Italijanske oblasti so jih začasno naselile na nekem otoku in jim dale najnujnejšo pomoč. Tam bodo ostali tako dolgo, dokler ne bodo dobili stalnega bivališča.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA" // -
Morje vrglo zaklad na suho
Ko jc nedavno na Jadranskem morju vladal silen vihar, so morski valovi pri Risnu v Boki Kotorski vrgli na obalo pločevinasto škatljo, katero so našli otroci iz dečjega okrevališča, ki so se prišli k morju igrat. Ko so škatljo odprli, so našli v njej celo majhno bogastvo. Bila je polna papirnatega in kovinskega denarja v skupni vrednosti okrog 50,000 dinarjev. Med drugim je "bilo v škatlji večje število dragocenih starinskih kovancev.
--o-
Gostitelja je okra del Neki moški je v gostilni v Celju pogostil 31 letnega brezposelnega pleskarja Rudolfa B. iz Ljubljane. V zahvalo pa mu je Rudolf izmaknil zimsko suknjo in usnjene rokavice v vrednosti 2500 dinarjev. Izročili so ga policiji.
-o--
V smrt sta šla V prenočišče gostilne Wilson v Mariboru sta prišla nekega dne dva mlada človeka, fant in dekle, najela sobo, v katero so jima prinašali tudi hrano. Dva dni so ju še videli, tretji dan se pa nista več pokazala iz sobe, zato je gospodinja s silo odprla vrata in ju našla na postelji mrtva. Zastrupila sta se z ogljenim plinom. Oglje sta prinesla s seboj v dveh papirnatih vrečicah. Sobo sta zaklenila in zamašila pri vratih in oknih vse špranje, nato železno pečico odmaknila od dimnika in luk-no v dimniku zamašila, nato zažgala v pečici oglje ter se vlegla na posteljo, kjer ju je doletela smrt. Iz listin, ki so jih našli pri obeh, sta to 21 letni čevljarski- pomočnik Karel Seškar iz Ljubljane in 21 letna služkinja Marija Koračen, rodom iz Luže, občina Dobrnič, okraj Novo mesto. UgaSnka, zakaj sla se odločila za .skupno smrt, je ostala nerešena.
Moderna postaja
Kakor se poroča, ima Skoplje najmodernejšo železniško postajo v srednji Evropi. Slovesen blagoslov se je izvršil lani na praznik zedinjenja 1. decembra. Postajno poslopje je zidano v srbskobizantin-skem slogu in je s podvozi in peronom ter podzemeljskimi hodniki stalo 20 milijonov dinarjev.
Konj v apnenici
Upreženi konj, last g. Pšun-derja iz Radvanja je med vožnjo zavozil v apnenico. V trenutku se je okolu apnenice zbralo mnogo ljudi, ki pa konju le niso mogli pomagati, ampak so poklicali gasilce, da so konja izvlekli iz jame.
lo mnogo sejmarjev in kmetov, ki so po dobri kupčiji odšli na prigrizek v gostilno. Ker je 'bil pa gostilničar mah preveč globoko pogledal v kozarec, se je med njim in sejmar-ji vnel prepir in nazadnje je prišlo do pretepa. V tem pretepu je gostilničar zabodel tik srca 40 letnega posestnika Franca Vinčarja iz Gradšin-cev ter prizadejal hude rane 20 letnemu Ivanu Tošu iz Smo-lincev, dva druga sejmarja pa sta dobila z nožem lažje rane. Zadevo je vzelo v roke so d išče.
-o-
Zaradi krave bo sedel
Senat okrožnega sodišča Celju je obsodil -10 letneg; ključavničarskega pomočnik Filipa Juga, pristojnega Slovensko Bistrico, na šest k in en mesec robije ter na trajno izgubo častnih državljan skih pravic, po prestani kazn< ga bodo pa še pridržali. To p; zaradi tega, ker je iz nezakle njenega hleva ukradel krav« posestniku Vidmajerju v Bukovem žlaku pri Celju. Kravf je odpeljal- ponoči vse do va/ Gabernik, kjer jo je ponuja v prodajo posestniku Kacu. potem še enemu posestniku v vasi Kalše, v, Šmartnem na Po horju nekemu gostilničarju i mesarju, kjer so ga zasačil' orožniki.
Obsojeni
Celjski senat je nedavno obsodi} 30 letnega Žagarja Ivam Ciraja-na 14 mesecev strogega zapora, 19 letnega čevljarskega vajenca Alojza Ciraja na f mesecev strogega zapora in 2." letnega splavarja Josipa Že leznika na 11 mesecev strogega zapora. Obtoženi so bili, dr so v Št. Janžu pri Rečici ol Savinji napadli s koli Jožeta Kolenca in njegova tovariša Cajnarja in Komarja. Kolenca so morali odpeljati v celjsko bolnico,kjer je drugi dan podlegel hudim poškodbam.
Kamenjali so ga
Šoferja Martina Pavliča iz Košakov pri Mariboru so napadli trije zlikovci z granitnimi kockami za tlakovane ceste. Kamenjali so ga tako dolgo, dokler se ni zgrudil in obležal s številnimi poškodbami po vsem telesu. Mestni reševalci so ga odpeljali v mariborsko bolnico, policija je pa napa-dalce zajela. Sklicujcjo se na pijanost.	i 1
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
IGRALEC BEERY IN ADOPTIRANKA
-------....----Tin .1 i,'.- ............ i......... —I ...........
Znameniti filmski igralec Wallace Eeery in njegova adoptirana hči, Carcl Ann, ko sta bila ilegalno na ofejsku ^ fiev<v Y°rku.
Hud gostilničar
Na Lucij in semenj se je pri
Sv. Duhu na Sladki gori zbra-........ .....
ZVEZE S STARIM KRAJEM
umuuuuiimmi
so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na le-talo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane l dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni.
NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ:
Za $2.20................100	Din
Za $4*.00...............200	Din
Za $5.75........:.......300	Din
Za $7.55................400	Din
Za $9.00................500	Din
Za $11.00............ 600 Din
Za $12.75............ 700 Din
Za $14.50............ 800 Din
Za $16.25............ 900 Din
Za $17.50....:.......1000 Din
Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, d* nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravn« p« sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajšne cen« veljajo za pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošltjatvi $i C0.
CENE ilRAM:
Za $4.85..................100 lir || Za $9.20...................200 lir
Za $21.75....................500 lir
■ ■"T.-"-
Pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
ijflff^ O
Društvo sv. Jožefa
štev. S3, KSKJ., Waukegan, 111.
41. leto pri K. S. K. Jcdnoti.
Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani.
Vsak slovenski katoličan, odrasti in mladij naj pristopi k naši napredni K. S. K. jcdnoti.
Skupno društveno imetje znaša nad $21,500.00. Članstvo šteje 540 članov(ic).
Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni-odbor:
John Miks, predsednik Joseph Zore. tajnik, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Petrovič, blagajnik.
DRUŠTVO SV. VIDA
štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
w
Odbor za leto 1941: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Anthony J. Fortuna,
1093 E. 64th Str.; Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v .spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment sc pripne pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in «5. v mesecu.
V t}ružtvc> 5.ft sprejemajo lutoli-
žffli «4 1<*. d» oO. !<(ta v <idriith oddelek; v mlatfinski oddelek pa od rojstv^ <j« j5. leta.
■mrmm

Torek, 18. februarja 1941,
AMERIKANSKI SLOVENEC
JUBILEJNI jj
Maršal ali kraljica? j
Da ho letošnja jubilejna kampanja nadvse zani- j miva in da bo na njo ostal med nami tudi najlepši j spomin, zato je vodstvo lista določilo tudi posebne J jubilejne volitve, v katerih bomo izvolili JUBILEJ- ! NEGA MARŠALA ali JUBILEJNO KRALJICO j vseh naročnikov zlatega jubilanta	j
"AMERIKANSKEGA SLOVENCA"	!
< j
Volitve bodo trajale od 1. februarja pa do 12.
maja 1941.	j!
a
1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre- j ^^	jel(a) v času med 1. februarjem 1941 pa do <
»	12. maja 1941 najvišje število glasov, bo izvo- J
^iH	ljen(a):	S
fjCTSM	«
lr]flM	Če moški: ZA ČASTNEGA JUBILEJ- J
InMSM	NEGA MARŠAI.A vseh naročnikov "Amer. ]
ri i I i	Slovenca". J
Fill"!!	*
Če ženska: ZA ČASTNO JUBILANT- \
wSpl	NO KRALJICO vseh naročnikov "Amer. J
Hlftft	Slovenca".	J
ROMAN
P. Bourget
J. M. Trunk.
vori pred menoj kakor igralec, da prav za prav ne govori z menoj.
Sklepal sem iz tega, da govori samo zato toliko, da bi se zavaroval pred kakim novim napadom.
Ali nisem imel toliko moči, da bi ga ranil do srca tako, da bi začelo tisto boleče mesto v njem krvaveti.
Zato sem ga samo poslušal. Opazil sem, kako si njegovi nekdanji navadni trdni nazori in njegove skrite misli nasprotujejo. človeku bi se zdelo, da vsa tista visoka družba, ki je v njej živel in jo na zunaj tako zagovarjal, ni bila zanj drugega kakor brlog, ves poln zločincev. Pripovedoval mi je o vseh strašnih in gnusnih grehih v tej visoki družbi, ki ni znala svojega brezdelnega časa zapravljati z drugim kakor z grehom.
Nisem si znal razlagati škodoželjnosti, s katero je vse to pripovedoval.
Ali je bila to zagrenjenost starega človeka, ki mu življenje strasti in greha ni več dostopno? Ali pa je hotel s takim govorjenjem tolažiti lastno vest, češ, saj so drugi še slabši kakor jaz.
Ves čas sem molčal in-mislil na to, da se vozim v eni kočiji s človekom, ki je morda morilec mojega očeta.
Očim je uganil, da mi njegova veselost ne ugaja. Nenadno je nehal govoriti. Pripeljala sva se v zapuščen konec gozda in sva izstopila. Hotela sva hoditi malo peš. Sla sva po zaviti stezi med golimi drevesi. Očim je hodil pred menoj v svojem površniku. Izza kožuhovine na ovratniku so se dobro videli prezgodaj osiveli lasje.
Ko sem ga gledal, kako je stopal pred h-ienoj s sklonjent) glavo v zimski pokrajini, me je, kakor še nikdar, zagrabilo neskončno usmiljenje nad njegovo bedo. Ne vem, kaj je bilo vzrok temu. Ali najin popoldanski razgovor, alj otožnost, v katero me je spravila njegova živahnost med potjo, ali pa mrtva narava okrog naju.
Odkar sem ga poznal, se je prvič začelo mešati v meni sovraštvo z usmiljenjem, ko sem ga zagledal, kako se je hotel ogreti v tem bledem solncu. Bil je ves zgubljen, ves truden in tako žalosten.
Ne vem, kako dolgo sva tako hodila. Nenadno se je obrnil in mi dejal z obrazom, ki ga je žalost čisto.strla: "Ne počutim se dobro. Vrniva se!"
Ko sva spet sedela v kočiji, je začel svoje nepričakovano nerazpoloženje zvračati na bolezen. "Ne bom več dolgo živel, sem že zadet. Toliko trpim, da bi bil že davno pustil to življenje, če bi ne bilo tvoje matere."
In začel mi je govoriti o njej s tisto slepo ljubeznijo, ki sem jo že opazil na njem. Nikdar nisem dvomil, da jo je zares ljubil. Zdaj, ko je padal prvi mrak in sva se v diru vračala v mesto, sem spet poslušal njegove besede, ki so mi pričale, kako jo je ljubil. Videl sem, da jo jc bolj ljubil kakor jaz.
Na koncu je pristavil, on, ki je toliko storil, da bi ločil mene in mater: "Ljubi jo vedno, zakaj kmalu jo boš sam ljubil." *
(Dalje prih.)
Vzel sem vsa tista pisma, ki sem jih bil položil na zavoj z ostalimi. Vedel sem, da so to zadnja, ki jih je oče pisal. Podal sem jih očimu tako, kakor sem jih bil uredil. Bila so v ovojih. Na ovitkih je bil povsod napisan tetin naslov: Gospodična Luiza Cornelis, Compiegne.
Znamke so se še držale na ovitkih in jasno je bilo videti, kdaj so bila oddana na poŠto. To je bilo aprila in maja leta 1864.
Stvar je bila spet ista kakor vedno.
Če bi bil Termond kriv, bi si bil moral iz teh pisem priti na jasno, zakaj se je moje vedenje do njega zadnje čase tako spremenilo. Jasno bi mu postalo, da sem jaz zaradi pisem začel tako drzno namigovati. Nemogoče bi bilo, da se ne bi vprašal, kaj neki mora biti v njih, da so vzbudila v meni take misli.
Ko je očim držal pisma v roki, sem videl, da so se mu obrvi nasršile. Za trenutek sem že upal, da sem stri krinko, za katero je skrival svoj • pravi obraz, tisti obraz, na katerem človek vidi lahko vse, tudi najskritejše stvari, ki se odigravajo y duši.
A to, da je nasršil obrvi, ni bilo drugega, kakor nekaj, kar je čisto naravno pri človeku, ki kako reč pozorno gleda. Čelo se mu je takoj nato razjasnilo. Vrnil mi je pisma, ne da bi kaj vprašal, kaj je v njih napisano.
"V vajinem primeru," je omenil, "je podobnost res presenetljiva."
Potem je pogovor speljal na tisto, kar ga je privedlo k meni in je vprašal:
"A kje so ilustrirani listi?" /.jokat ~~ -/I j&ggS . „..„;..,./,...„,,- .....
' r T	V ... ,	1
Znova sem entik da sem zgolj razburjen otrok, ki se ne more boriti s hladnim in mirnim človekom.
Zaprl sem pisma v blagajno. Premeta! sem malo knjižnico v salonu, nato pa še veliko knjižnico v spalnici. Ko sem našel liste na pisalniku, sem se delal, kakor da se zelo čudim, da so tu med drugimi. Ko je očim dobil liste, se je dvignil od peči, kjer je sedel in kazal hrbet proti sliki. Ves čas, kar sem jaz iskal, ni šel iz salona. A to še ni moglo dokazovati ničesar.
Očim je vstal.
"Škoda bi bilo tega lepega sonca danes. Jaz bi se peljal malo na sprehod v gozd. Imam že voz. Greš z menoj?"
Ali je mislil iskreno, ko mi je predlagal ta sprehod? Saj midva na kaj takega nisva bila navajena. Kaj ga je neki pripravilo, da mi je to ponudil. Ali je hotel s tem pokazati, da je razumel moje napade, ali pa je bila to le želja bolnika, ki ne mara biti sam.
Sprejel sem ponudbo, samo da bi lahko nadaljeval svoja opazovanja.
Čez četrt ure sva se drdrala proti Slavoloku zmage, v tistem vozu, v katerem sem videl po prvem sestanku očima vsega strtega in uničenega.
Zdaj je sedel pred menoj docela drug Človek. Zavit je bil v površnik s finim krznom za vratom, kadil je cigaro, pozdravljal z roko zdaj na to, zdaj na ono stran skozi odprta okna kočije. Govoril je neprestano in mi pripovedoval vse mogoče stvari in zgodbe o ljudeh, ki so naju srečavali. Nekaj teh zgodb sem že vedel, drugih zopet ne. Zdelo se mi je, da go-
2. Oni tekmec, ali tekmovalka, ki bo J prejel(a) v omenjenem času drugo najviše j število glasov, bo izvoljcn(a):	<
Če moški: ZA ČASTNEGA JUBI- J LANTNEGA PODMARŠALA, v pomoč J častnemu jubilantnemu maršalu ali jubilantni J kraljici.	j
Če ženska: ZA PRVO ČASTNO JUBI-LANTNO PRINCEZINJO v pomoč jubi lantnemu maršalu ali jubilantni kraljici.
3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre-jel(a) v omenjenem času tretje najvišje števi lo glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA DRUGEGA ČASTNEGA PODMARŠALA v pomoč jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici.
Če ženska: ZA DRUGO ČASTNO JU BILANTNO PRINCEZINJO v pomoč jubi lantnemu maršalu, ali jubilantni kraljici.
Društvo mm sv. Jožefa
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem donui na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Frank Matoh, predsednik,	Louis Šimenc, blagajnik,
•John Pezdirtz, tajnik, 14904 Pepper Ave. Tel. Glenvillc 7120 Lovrend Leskovec, boln. tajnik, 19516 Shawnee Ave.,
Tel. Ksnmore 6429-W Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
300 SVETIH MAŠ LETNO
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov:
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis, Mo.
Ilir rvasssi Slovenci, slovenska društva in slovenska po3JetJa, naro-I Jfcfljff čajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša JJKLgB tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LlCNO in POCBNL
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
190 West Oermak Road,	W. Canal 5544	CMeaf* HHnois
MICHAEL TRMO IN SINOV! .
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23rd Place, > Chicago, Illinois
Telefon Canal J 090 Kadar imate za oddati kakci pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nohtne zamere od nas. če daste delo potem tudi drugam. Pr: poročamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
'ljubezen, ki ubija'

Nekaj o koruznem soku ali 1 zgancih. Pred dnevi sem ne- s kaj zapisal o — črnem kruhu < med Nemci in še drugje. Tega c ali onega kar strese. Belega s kruha, pogače ni, vidi že smrt : pred očmi. Mnogi izmed naših .<■ naseljencev še zdaj ne morejo . pozabiti, kako hudo je bilo v ] starem kraju, in kaka revščina < je vladala,ko je vladal koriiz- ' ni sok.Sove tožijo tudi zdaj,ko vlada pogača, ko je kruh bel , ko sneg. Kdaj človek ne bo i jamral?
Zapisal sem, da morda ni tako slabo še med Nemci, ako je le črnega kruha dosti, ker mi jemo Jo gnoj, ko se masti-mo pri pogači. Vprašaj kakega zdravnika, ki nekaj razume o prehrani. Zdaj naletim na-vest, ki prihaja iz Pariza, kako je tam te dni. Dobesedno se vest glasi: ". . .all food is rationed, and in principle the rich man shares with the poor. Cooked without butter, cream or seasonings, the food is apt to be unpalatable, but there is an adequate supply of bread, a little meat, a little fish and fowl, a very little butter or oil, almost no cheese, no milk except a cup a day for children, 110 coffee, no chocolate,'plenty of fruit, plenty of vegetables, nearly enough sugar. It is the diet on which the German people have survived for eight years, to become the health-rest, most athletic and most virile race in Evrope."
Dalje pravi poročilo, da je dosti mieka v Normandiji, da krmijo z mlekom svinje, ker ni sredstev za prevoz v Pariz. "Instead of spending thousands of gallons of gasoline a week on sight-seeing joyridos of their troops, the German I army could easily get milk'to Paris."
Črni kruh in koruzni žgane i mi vzbujajo spomin na — dom. Celo dve dobri kmetiji smo imeli, pomanjkanja ni bilo, denarcev le za vso silo, ampak črnega kruha pri nas n' manjkalo, in dvakrat na dar k o bili na mizi koruzni žgan-ci, razen nedelj nič kave, nič sladkorja, ker ni bilo denarja, žganci le pri mleku, mesa sko-roda nič. Ali te strese? Mene ne. Kako je bilo? Silno revno morda pri dveh kmetijah. Ka-
kor se vzame. Tako je bilo skozi stoletja. Nastal je pregovor: mleko in meša (žganci) je pauerska kešta (kmet-ska prehrana). Morda leta nekaj povejo. Od očetove strani so starši, dedej in 'babioft, dosegli starost blizu devetdeset let. Od materine strani je bil dedej 86 let :^ar, malo manj !e babica. Moj oče so imeli 76 let, mati manj, ker so trpeli na srčni hibi. Nas je bilo šest otrok. Noben otrok ni umrl v mladosti. Sestra in brat sta umrla v najlepših letih vsled akutnih bolezni (vnetij). Najstarejši brat ima zdaj 79 let, drugi 77, jaz sem v 71. letu, sestra ima (57 let, vsi štirje smo še dobro na nogah.
Ali ne povejo leta, kako je pri koruznem soku? Še nekaj lahko omenim. Ko je brat prevzel posest, so se razmere bistveno izpremenile v gospodarstvu. Napravili so mlekarno, prodajali mleko, denarja je bilo le preveč, bilo je kofe-ja, cukra, čaja, rlima, belega kruha v kavo. . .koruzni sok za otroke je izginil, mleko tudi, otroci so imeli kave, da nie kaj. . .ampak 'brat je imel devet otrok, pa je šest otrok umrlo v mladosti, le trije so j ostali.
"To naj zadostuje o koruznih žgancih in soku in črnem i kruhu.
j Ali res mislite le na pogačo, ki je gnoj? ?
-o-
Eksplozija
V Dobrniču na Dolenjskem so fantje streljali z možinar-jem, ki pa je prezgodaj eksplodiral. Ves naboj je bušnii
25 letnemu' Viljemu Šuštaršiču naravnost v obraz. Poškodbe ■ o sicer težke, vendar ni ne-r nosti, da bi izgubil vid.
wr* "xmm -m "f
gitL w ml i ^ J %
11J0HN J, SMETANA |
OPTOMETRIST
« Pregleduje oči in predpisuje očala J 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashlsnd Avenue Tel. Canal 0S23
r; Uradne ure: vsak dan od 9. (j ! j;i zjutraj do 8:30 zvečer.
' r:i:i:!is!!::iai<!kQi:::::a::::a:iiuDi!ii!ai::i!ai!!iiiii!!iiaiiiiiaMBi
POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO IZVO- ] L JEN I SE SLEDEČE NAGRADE:
•Ptuj vra zmagovalfc(ka) prejme častno jubilejno nagrado: j j
KRASNO ZMAGOSLAVNO JUBILEJNO
POZLAČENO TROFEJO.	]
Drugi gt-'vni zmagovalec (ka) prejme kot častno jubilej nagrado:
LEPO ZLATO URO.	J
Tretji glavni zmagovalec (ka) prejme kot častno jubilejno nagrado: J
KRASEN ZLAT PRSTAN.	!
Poleg glavnih treh zmagovalcev, bodo izvoljeni TRIJE, ki bodo	<
prejeli za prvimi tremi najvišjimi zmagovalci najvišje število glasov za	j
JUBILEJNE SVETOVALCE. *	<
Oni TRIJE, ki bodo izvoljeni za JUBILEJNE SVETOVALCE,	J
bo prejel vsan izmed njih KRASNO SPOMINSKO ZLATO JUBI-	<
LEJNO MEDALJO.	!
Tako bo v tej kampanji šest glavnih jubilejnih zmagovalcev.	j
Nagrade se bodo razdelile po končani kampanji in končanih vo-	<
litvah.	J
PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO: j
1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali žen-	(
ska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od	J
te pravice so izključeni samo oni, ki so vposleni v Upravi, uredništvu ali	j
tiskarni Amer. Slovenca.	<
........2. Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so:
(a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega	<
novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom na-	]
ročnino;	<
b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat st ( objavi v listu.	j
POSEBNOST V LETOŠNJIH JUBILEJNIH VO- j LITVAH SO IMENOVALNI (NOMINACIJSKI) !
GLASOVI:	j
TO JE: da vsak, ki pošlje Upravi lista novo naročnino in nominira kan-	J
didata ima poleg tega, kolikor glasov je deležen vsak za naročnino	(
plačan dolar, še sam takozvani imenovalni ali (nominacijski) glas,	J
ki šte 20.000 GLASOV DO DNEVA 31. MARCA 1941. — Po tem	i
dnevu OD 1. APRILA PA DO 12. MAJA 1941, to je do zaključka	J
kampanje, pa imenovalni (nominacijski) glas pade za polovico v	j
številu in šteje samo 10,000 GLASOV. To je zelo važno in naj te-	( ga določila noben ne pr&zre.
OSTALO GLASOVANJE PA SE VRŠI PO SLEDEČEM REDU:	<
a)	Glasovanje se vrši od 1. FEBRUARJA 1941 PA DO 12. MAJA	J 1941. Veljavnost in število glasov je razdeljena v DVE DOBI,	< kakor sledi: •	J
b)	Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenci" prejetem de-	J narju za naročnine za list in sicer:	<
c)	V dobi od 1. febr. 1941 do 31. marca 1941 šteje vsak dolar, ki se	j plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE	<
!	1000 (tisoč) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za	j
;	NOVE NAROČNIKE, šteje 10,000 (deset tisoč) glasov.
» . 'd) V drugi dobi začenši 1. aprila 1941, pa do konca kampanje 12.	J
|	maja 1941, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar	<
•	zmanjša za polovico manj od števila v prvi dobi in sicer šteje	(
1	vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali	«
obnovitve STARE NAROČNINE 500 (pet sto) glasov. Vsak	<
I	dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE	<
|	šteje 5,000 (pet tisoč) glasov.
t 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest)	J
| mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naroč-	J
» niki na list.	<
5. Novf.m naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se	J
| listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se	<
! enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi	]
[ naročiti mož zase in žena zase in d* oba prejemata vsak svoj list. Isto	<
i velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu.	J
( 6, Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu naklanja	J
>	svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino.	, ! 7. Glasove se objavlja v listu.	J
8. Z a slučaj, da se pripeti pri objavah glafov kaka napaka, spreje-	i
t ma list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo.	J
[ 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe aH kogarkoli	i
>	drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu.	' [ Jp. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v ko-	<
>	riBt drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloniskomurkoli,	! ! dokler niso objavljeni.	|
12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej	i
t kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista.	]
| 13.. Za ('lučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita	i
>	oba enake jiagrade in titelne.	|
^ A A A A A a A « Mk. A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A m..
-
SVOJ^svojiw«