sto' ieit ;ad>' kof no' trd ki'11 XIII ŠTEV. 325 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 Pošt. plač. v got. SREDA, 18. NOVEMBRA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 0^ adi' rljf PrC ik bil' atb' iega rad1 o s ilU'1 ) i" od® \e rno ;k0 lel« im0 ele-it' e ' I-a*11 ži-tud' 3 S« jit VS' sstd slo SO las'- ioe’ iblo z« k not' io'1 ini'’ br ilica rat" b« da'" lika itor. ole( K»e tab' uri- tm" po tol" Zpo po jr"' dcil' Močno upadanje prometa čez Trst Nazadoval je predvsem avstrijski tranzit • Skrčen dovoz premoga, rudnin in žita •atlnjič smo na lem mestu omenili "is predstavnikov pristojnih mi- le' r°v v zunanjem ministrstvu, na ka-L,erri so razpravljali o gospodarski l^1 v Trstu, te dni pa je prispel v r 1 minister za državne udeležbe Fer-di 1 Aggra(jji cia bi se na mestu poza-(|t,'al, kakšne so želje tržaških gospo-re.s^h krogov in kaj hi se dalo na-p0 "t za Trst. To so odmevi obiska obriega tržaškega odposlanstva v ,.mu in pozornosti, ki jo ,6 domači in J l'sk pričel posvečati tržaškim go-‘darskim razmeram. (Tako je tudi Igriški »Times«, ki ga izdaja mož. S| “re Boothe Luče, bivše ameriške po-v Rimu, posvetil tržaškemu gobarstvu krajši članek). lej zvezi objavljamo danes podat-s[ 0 razvoju tranzita čez tržaško pri-,,JUšče, ki na žalost niso prav nič gl v'2seljivi. Toda treba je resnici po-H^ati pogumno v oči, temeljito pro- Skn dejanski položaj in nato nekaj 'etnega ukreniti, sicer bomo zlez-St-' globlje. Naj še dodamo, da so " aNri Usti kakor na primer »Corrie, 'd' Trieste« in »Neue Ziircher Zei--v e ko je bilo z londonskim sporazu-°Pt rešeno tržaško vprašanje in da naša žrtev, ki jo predstavlja odpo-P življenju v matični državi, pripo-Pgla k rešitvi tega vprašanja in po-^'vi ob Jadranu. "Pisk visokega italijanskega politična predstavnika, kakor je državni 'Piajnik A. Folchi, v Beogradu, ki po-?P* javno potrdilo ugodno se razvi-jPiTii odnosov med obema državama, “aje hkrati poroštvo za poglobitev teh P°sov, nas torej more le veseliti. Vseljiva je tudi okolnost, da so v Pdtiem zaključnem poročilu o diplo-Pdenih razgovorih v Beogradu in na bonih dali poudarek tudi manjšin-■e"lu vprašanju in s tem podčrtali manjšinske politike nasproti na-, Postnim skupinam na poprišču raz-l|a Političnih odnosov med obema dr-^010. bo* zvesti kronisti pa tudi svesti si ffovornosti za bodoči razvoj na tem >cliivem mestu moramo ob tej priložit zabeležiti občutek našega po-lrečnega človeka, občutek namreč, da Paš položaj na Tržaškem in položaj ta,ih Slovencev v Italiji zaostal za ^ojem političnih in gospodarskih od-'bv tned obema državama. Naš člo-* tnisli, da je nastopil čas, ko bi bi-^ončno treba izvršiti vse določbe "donskega sporazuma o enakoprav-'f Slovencev na vseh področjih člo-sltega udejstvovanja, na političnem, Radarskem in kulturnem, bančno naj tudi ob tej priložnosti na-as>mo, da je zbližanje med Italijo in '"»slavijo rodilo obilne sadove na gobarskem področju; saj so se iz nje-1 Padili goriški in tržaški sporazum o '""ini trgovini kakor tudi sporazum Ptalem obmejnem prometu. Poslovni °gi v Trstu, Gorici pa tudi v Čedadu danes ne morejo več zamisliti polo-)a’ ki bi nastal, ko bi ti sporazumi behali veljati. Uržavnikom v Rimu in Beogradu že-",0' da bi delo, ki so ga začeli pred 'dli leti v korist obeh držav pa tu-"as samih, srečno dokončali, ne me-(c se za tiste, ki to delo ovirajo ter "P" odkrivajo poman »kanje, čuta odurnosti in smisla za politično in gobarsko resničnost ob Jadranu. ITALIJANSKI GLAS O JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU s.'talijanska delegacija industrijcev I), j® med svojim petnajstdnevnim |. anjem v Jugoslaviji ogledala oko-pi 20 velikih tovarn in podjetij. Do-I, P*k gospodarskega lista »24 Ore« Vj. Milana je v listu objavil nekaj 'Sov in beležk s tega potovanja. Iz eg°vih ugotovitev odseva novo gle-„0n:le italijanskih industrijskih kro-J v ha jugoslovansko gospodarstvo, katerem vidijo velike še ne izko-p, Cene možnosti za sodelovanja in v šovne izmenjave. Pisec poudarja 2a2Post in koristnost tega potovanja I "odoči razvoj gospodarskega sode-s med sosednima državama. To ril ?vanie na' se eimbolj razši-j °’ m sicer ne samo v industriji in ‘ah°Vin*' Za‘5el0 nai bi se že v p0- j." ■ tako naj bi pospešili izmenjavo , bentov bodisi na vseučilišča ka-r tudi na prakso. go, ki je poprej šlo čez naše pristanišče. Konkurenca severnih pristanišč oziroma deloma ludi Reke je že stara zadeva. Opozorili smo tudi že na konkurenco Donave. V zadnjem času je Avstrija pristopila k Donavski komisiji, in Češkoslovaška je odprla pomorsko progo iz Črnega morja, kjer se zaključuje prometna žila Donave iz Srednje Evrope z Bližnjim vzhodom. Po vsem tem lahko sklepamo, da bo Trst šc bolj občutil konkurenco Donave. MOČAN PADEC OD LANSKEGA LETA V prvih devetih mesecih letošnjega leta je promet čez Trst znašal 1,420.99. ton, a lani v istem času 2,254.697 ton, kar pomeni, da je letos promet upadel za 37°,'o. Padec je vsekakor hud. Lani pa že iz teh se da ugotoviti, da je naraščanje prometa po cestah manjše kakor upadanje prometa po železnici. Cestni promet je najživahnejši z Italijo. Skupni blagovni promet po cestah, to je promet tudi z drugimi državami, je v prvem polletju letos dosegel 556 tisoč 617 ton, lani 424.084 (23,8% manj); prispelo je v Trst po cestah 86.974 ton blaga, odpeljanega pa je bilo 469.633 ton. Cestni promet s tujino je v letošnjem prvem polletju dosegel 132.360 ton, samo z Avstrijo 110.022 ton, Zah. Nemčijo 10.439, Jugoslavijo 9.549, Švico 1.707 itd. Če računamo, da je v prvih šestih mesecih cestni promet z Avstrijo znašal povprečno okoli 12.000 ton na mesec, bi moral v devetih mesecih doseči okoli 146,000 ton. železni- TRANZIT CEZ TRST PO ŽELEZNICI (januar — september — v tonah) .1958 1959 v Trst iz Trsta Skupaj v Trst iz Trsta Skupaj Avstrija 374.234 1,234.813 1,609.047 346.161 455.290 801.451 Z. Nemčija 21.171 74.724 95.895 .19.949 72.053 92.002 Jugoslavija 94.248 16.836 111.084 37.156 25.149 62.305 CSR 36.219 7.828 44.047 16.247 13.992 30.239 Madžarska 5.799 22.457 28.256 6.062 23.568 29.630 It. in drugi 226.232 140.136 366.368 230.411 174.253 404.664 757.903 1,496.794 2,254.697 655.986 764.305 1,420291 je povprečni mesečni promet presegal 200.000 ton, letos pa je samo meseca septembra dosegel 207.647 ton, medtem ko je bil v ostalih mesecih vedno izpod ravni 200.000 ton ter je meseca marca padel celo na 130.620 ton. NAZADOVANJE PROMETA Trst je predvsem uvozno pristanišče. Tudi nazadovanje prometa se je pokazalo predvsem pri uvozu po morju, kateremu ustreza na drugi strani izvoz iz Trsta v zaledne države po železnici. Tako je letos odšlo iz Trsta v zaledje 764.305 ton blaga, lani kar 1,496.794 ton. medtem ko je narastel izvoz magnezija (od 34.400 na 73.300 ton). Po količini je promet najbolj nazadoval z Avstrijo, ki je sicer najvažnejši klient tržaškega pristanišča. Celotni železniški promet z Avstrijo (uvoz in izvoz) je letos znašal 801.400 Ion, a lani 1,612.000 ton. Kakor vidite na preglednici, je upadel v prvi vrsti izvoz iz Trsta v Avstrijo, in sicer uvoz premoga v Avstrijo čez Trst (od 508.400 na 163.300 ton), nadalje železnih rudnin (od 305.100 na 37.300), koruze (od 160.000 na 108.000), pšenice (od 88.100 na 13.100) itd. Najmočnejši padec, to je izvoz premoga po železnici v Avstrijo, razlagajo s tem, da je Avstrija zaradi preobilice domačega in tujega premoga skrčila uvoz iz Amerike; železne rude uvaža zdaj v večji meri po Donavi. Avstrijski izvoz čez Trst je nazadoval mnogo manj, in sicer pidbliž-no za 8% (od 374.234 na 246.161). Avstrija je izvozila zlasti manj umetnih gnojil (okoli 74.200 ton lani in 47.700), Danes predstavlja tržaški železniški promet z Avstrijo 56,3%, medtem ko je lani predstavljal še 71% celotnega železniškega prometa čez Trst. Za Avstrijo je postala najvažnejši tržaški klient Zah. Nemčija, toda tudi promet z njo se je letos skrčil (od 95.897 na 92.002 toni). Nazadoval je tudi promet z Jugoslavijo, in sicer od 111.083 na 62.305 ton, prav tako promet s Češkoslovaško (od 47.057 na 30.230) in Madžarske (od 28.544 na 27.726 ton). Promet vseh ostalih držav, med temi tudi Italije, je napredoval od 360.360 na 406.587 ton. KATERE VRSTE BLAGA SO NAJBOLJ UPADLE Kakor smo ugotovili, je zlasti upadel dovoz premoga po morju za Avstrijo. Temu ustrezno je celoten promet s premogom čez Trst nazadoval od 528.062 v letu 1958 na 173.690 ton v letu 1959; promet z rudninami od 477 tisoč 155 na 201.481 ton v prvih devetih mesecih letošnjega leta, nadalje promet z lesom od 144.077 na 132.596. Promet z mineralnim oljem po železnici se je povečal od 98.653 v letu 1958 na 107.944 ton v letošnjem. VEČ PROMETA PO CESTI Promet po cestah v zaledje in v nasprotni smeri se sider veča, toda nikakor ne v takšnem obsegu, kakor upada promet po železnici. Na razpolago so nam samo podatki o cestnem prometu v prvem polletju letošnjega leta, škemu prometu z Avstrijo 801.400 ton dodajmo še cestni promet (146.000), tako dobimo celoten avstrijski promet čez Trst v prvih devetih mesecih, ki je torej dosegel okoli 947.400 ton. Po vsem tem nista prometa po železnici in cesti letos dosegla niti samega lanskega prometa po železnici (1,612.000 ton). TRANZIT CEZ TRST PO CESTI (januar — junij 1959 — v tonah) Avstrija 110.022 Zahodna Nemčija 10.439 Jugoslavija 9.549 Švica 1.707 Druge države 643 Italija 424.257 Skupaj 556.617 l*lil!lllillll!lllllllll!llllil|!!|l!lll|IJl>.Milllllllllllllllll!lll!ltlt!!|lllli|ll|]ll:il!!llilllllllllll Preureditev sejmov v Italiji Ministrstvo za trgovino in industrijo je sestavilo zakonski osnutek, ki bo urejeval sejemske prireditve v Italiji. Po tem zakonu se bodo prireditve, ki imajo namen pospešiti prodajo izdelkov, delile v vzorčne velesejme splošnega ali izrednega značaja (specializirani sejmi). Sejmi so »mednarodni«, »vsedržavni« in »krajevni«. Mednarodni je sejem, na katerem razstavlja veliko število tujih razstavljavcev, ki morajo za to zaprositi Ministrstvo za zunanje zadeve. Na ministrstvu za industrijo in trgovino pa bo posloval poseben odbor, ki ga bo vodil sam minister in ki se bo bavil z vprašanji, ki nastajajo pri organizaciji sejemskih prireditev v državi. Prireditvam, ki kažejo solidno organizacijsko in finančno podlago izda dovoljenje ministrstvo za industrijo in trgovino s posebnim odlokom. Nikoli pa ne sme prireditev mednarodnega ali vsedržavnega obsega trajati več kakor 16 dni. Na njih smejo razstavljati samo proizvajalci in njihovi neposredni zastopniki. Na teh sejmih ni dovoljena prodaja razstavljenih predmetov občinstvu. Dovoljena pa je prodaja proti poznejši izročitvi. Izjemo tvorijo izdelki obrtne dejavnosti, kvar-Ijive dobrine kakor sadje in zelenjava, ki se lahko prodajajo neposredno. Za blago, ki ga uvozijo razstavljavci z namenom, da ga razstavijo na mednarodnih sejmih, in ki ga po končani prireditvi spet ne izvozijo, je treba plačati carino. Vsako leto do 30. novembra bo ministrstvo določilo sejemski koledar za naslednje leto. Koledar bo objavljen v Uradnem listu pred koncem decembra istega leta. Do konca oktobra pa morajo trgovinske zbornice predložiti ministrstvu koledar krajevnih prireditev, da jih na tem mestu vskladijo s celotnim državnim programom. Mednarodne sejme smejo organizirati le posebne sejemske ustanove, ki so dolžne predložiti ministrstvu za industrijo in trgovino zadevne bilance v odobritev. OBRAZ SLOVENIJE Za Štandrežem Domžale Med slovenskimi vasmi v Italiji je Štandrež pri Gorici gotovo najbolj motorizirana vas. Saj so redke hiše v zelenjadarski prestolnici, kjer ne bi imeli kakšnega prevoznega ali pa kmetijskega stroja. Cela vrsta štandreških tovornih avtomobilov prevaža zelenjavo na tržaški in druge trge. Precej imajo ludi osebnih avtomobilov, če bi pa hoteli šteti navadne motorje in mopede, bi se pa precej zamudili. Pred nekoliko leti je bil štandrež tudi z gledišča celotnega slovenskega o-zemlja ena izmed vasi z naj večjim številom motorjev. Sedaj se pa v Sloveniji prilike hitro menjajo in tudi tam motorizacija prav hitro napreduje. Domžale v kamniškem okraju štejejo nekaj nad 4.000 prebivalcev, torej toliko kot Štandrež z novimi priseljenci iz Istre. Letos poleti so imeli v Domžalah 411 registriranih vozil, brez raznih številnih mopedov. Od skupnega števila registriranih vozil je bilo kar 177 osebnih avtomobilov in 133 motornih koles. Ne vemo, kolikšno je število mopedov. Na vsakega desetega prebivalca v Domžalah pride torej po eno registrirano motorno vozilo. Kdor pozna gospodarski razvoj Domžal, se temu ne bo čudil. Ob potoku Bistrici in povsod po Domžalah se vr- SE NAGLO MENJA najbolj motorizirana vas sti industrija za industrijo, in sicer: industrija platna, mlinarskih strojev, farmacevtskih izdelkov, sanitarnih proizvodov, kemičnih proizvodov, industrija glasbil, jedilnega pribora, tovarna klobukov, oljarna, državna posestva med njimi farma z 2.700 sviloprejkami in toliko raznih drugih podjetij. Okoli 3.400 delavcev se zliva sleherni dan v domžalske tovarne. Okoli Domžal se razprostirajo v ravnini obširna polja in takoj v bližnjem gričevju začenjajo prekrasni gozdovi in Velika planina je večidel last domžalskih kmetov. Zdi se tudi, da bodo imele Domžale prvega izmed projektiranih »motelov« v Sloveniji. Stal bo na Šumberku tik nad Domžalami 700 metrov vstran od avtomobilske ceste Ljubljana - Maribor. Končano je bilo tudi delo na avtomobilski cesti preko slovitega klanca pri Trojanah, ki veže Kranjsko in Štajersko in še naprej Avstrijo in južno Nemčijo z Jadranom. Industrijsko in kmetijsko silno razgibane Domžale stojijo prav na izteku nove moderne alpske ceste prvega reda preko Trojan. Ni dvoma, da bodo dobile Domžale od nove avtoceste spet novih pobudnih sunkov k nadaljnjemu razvoju. Obraz Slovenije se hitro spreminja v zadnjih letih. Primer Domžal je najbolj Burma nov trg za Jugoslavijo Ruski naftovodi v Srednjo Evropo (Izvirno poročilo za »Gospodarstvo«) Rangoon, 12. nov. V Burmi se je mudil od 7. do 11. novembra član jugoslovanske vlade (Izvršnega sveta) in predsednik komiteja za zunanjo trgovino Ljubo Babič. Imel je razgovore s člani burmanske vlade, kakor z ministrom za rudarstvo Tin-Pe-om in ministrom za pomorstvo in prevoze U-San-Nyun-om. Predstavnik Jugoslavije je izjavil, da je Jugoslavija pripravljena kupiti v prihodnjem letu več burmanskih proizvodov, kakor riža, kavčuka in drugih. Dodal je, da je nadaljevanje oziroma zaključitev novih sporazumov, ki bodo omogočili o-krepitev gospodarskih odnosov med o- llll■llilllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll:llllllit1lllll;ll Uvoz v Anglijo sproščen Nedavna sprostilev uvoza na Angleško, zlasti iz Združenih ameriških držav, vzbuja nado, da bo Anglija še boli sprostila uvoz tudi iz drugih držav. Kaže, da so se Angleži odločili za ta korak pod pritiskom Združenih ameriških držav, ki hočejo zagotoviti svojemu blagu trg ter s tem izboljšati trgovinsko in plačilno bilanco. Ameriška trgovinska bilanca kaže še vedno prebitek, toda ta ne narašča; na drugi strani je celotna ameriška plačilna bilanca pasivna. Anglija naj bi ludi bolj odprla svoj trg ameriškemu blagu in s tem preprečila zvišanje carin na uvoz v Združene ameriške države. »Financial Times« pripominja, da je bil deloma sproščen uvoz iz vseh držav, razen z Japonskega in držav, ki pripadajo k sovjetskemu bloku. Po tej sprostitvi je ostalo morda samo še o-koli 5% uvoza z ameriškega področja nesproščenega. Omejitve zadevajo še verjetno samo 2,5% uvoza iz držav, ki ne sodijo v področje funta šterlinga. Angleške industrije je iznenadila sprostitev uvoza ameriških tkanin in ameriških oblek; ni pa še sproščen uvoz ameriških farmacevtskih izdelkov. Nesproščen je še vedno uvoz, ne glede od kod, premoga, ur, municije, tobaka, jute, perja, nekaterih živil kakor mleka, sladkorja, gnjati itd. Doslej je veljala pravzaprav proti Ameriki neke vrste diskriminacija, saj ni bil prost uvoz tkanin in oblek, petroleja, raznih strojev, električne opreme, fotografskih aparatov, stekla, lesa, konservira-nih rib in sadja. Angleži so mnenja, da ta sprostitev ne bo škodovala angleški industriji, ker so domače cene še vedno nižje kakor tuje. ANGLIJA MORA TRGOVATI Z VSEMI DRŽAVAMI Angleški minister za trgovino Regi-nald Maudling je na sestanku angleških industrijcev v Birminghamu izjavil, da se Anglija nikakor ne more o-mejiti na trgovino v državami Britanske skupnosti (dominioni), pač pa mora trgovati z vsem svetom. S tem je minister zavrnil tiste, ki predlagajo, da bi se britanski carinski sistem še bolj zaprl v okvir Britanske skupnosti (Commomvealtha). Minister je dodal, da bo Ožje svobodno carinsko področje, o katererh so že razpravljali v Stockholmu, prineslo Vel. Britaniji velike koristi. Z druge strani poročajo, da je portugalski minister za trgovino Correia de Oliveira izjavil, da bo Portugalska pristopila k ožjemu področju samo, ako ji priznajo določene ugodnosti. bema državama, logično nadaljevanje prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Burmo. Jugoslovanske gospodarske organizacije, ki so izvršile več projektiranj in geološko raziskovalnih del, so v Burmi zelo znana. Pod okriljem podjetja »INGRA« se bodo ta dela nadaljevala. Burmanske oblasti so pohvalno sprejele te. načrte. V Burmi so zelo bogata ležišča bakra in niklja. Ko bodo začeli izkoriščati ta ležišča, bodo gotovo mnogo pripomogle h gospodarskemu dvigu te dežele. Jugoslovanski strokovnjaki so raziskovali prav ta področja in pripravili ustrezne načrte za njihovo izkoriščanje. Med razgovori', ti jih je imel Ljubo' Babič, so ugotovili, da se da znatno povečati jugoslovanski izvoz v Burmo, zlasti v kolikor gre za proizvode, ki so zelo znani na trgu v Burmi, kakor na primer sesalke podjetja »Elektroko-vina« iz Maribora, kinoprojektorji podjetja »Iskra« (Kranj), žeblje in bodečo žico pa tudi jugoslovanski cement, pp katerem zelo povprašujejo. Podjetje »Dalmacijacement« iz Splita je letos izvozilo v Burmo precejšnjo količino cementa. Letos so na burmanskem trgu doživele velik uspeh jugoslovanske tkanine, to je izdelki raznih jugoslovanskih tekstilnih tovarn, ki jih izvaža zagrebško podjetje »Tekstil«. PRVA JUGOSLOVANSKA INDUSTRIJSKA RAZSTAVA Jugoslovanom je na tem, da bi v Burmi gradili pristanišča, ladjedelnice ter dobavljali Burmi ladje in čolne. V času od 15. februarja do 15. marca 1960 bodo v Rangoonu priredili prvo jugoslovansko industrijsko razstavo. To napoved so burmanski vladni krogi sprejeli z zadovoljstvom, ker vidijo v njem nov prispevek za pospešitev trgovinskih in gospodarskih stikov z Jugoslavijo, ki se oslanjajo na prijateljske odnose. Inž. F. V. Obisk državnega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve A. Folcbija v Jugoslaviji je zbudil v mednarodnem svetu veliko pozornost tudi zaradi tega — vsaj tako naglašajo veliki listi — ker so jugoslovansko-italijanski razgovori prvič imeli tudi politično osnovo. Po sklenitvi londonskega sporazuma in rešitvi tržaškega vprašanja so bili stiki med obema državama predvsem gospodarske narave. Ni šlo morda samo za formalen obisk, pač pa za prava pogajanja, katerih so se udeležili pooblaščeni odposlanci, Razgovori so se zaključili na Brionih pri predsedniku Titu. Že iz zaključnega uradnega poročila se da sklepati, da so bili ti razgovori važni, saj so zadevali ne samo neposredne odnose med obema državama, temveč ludi druge mednarodne zadeve, kakor na primer vprašanje razorožitve. Dopisnik milanskega Corriere della Sera navaja, da je predsednik Tito izrazil Folchiju mnenje, da je treba pospešiti konferenco na najvišji ravni ter začetek razo-roževanja. Zdi se, pravi dopisnik, da se mnenji jugoslovanske in italijanske vlade glede razorožitve približujeta. Ob tej priložnosti so naglasili, da razlika v političnem in gospodarskem sistemu ne predstavlja nikakršne ovire za plodno sodelovanje. Ob tej prilož- V političnih kakor tudi še posebno v gospodarskih zahodnoevropskih in a-meriških krogih je zbudila veliko pozornost vest, da namerava Sovjetska zveza še tesneje gospodarsko navezati nase Poljsko, Vzh. Nemčijo, Madžarsko in Češkoslovaško s tem, da bo izpeljala 2500 milj dolg naftovod od Urala v te države. Zahodnoevropski strokovni listi naglašajo, da bo novi naftovod segal globoko v Evropo. Sovjeti imajo .v načrtu še drugi naftovod, ki naj bi dovajal petrolej na obale Baltiškega morja, kjer bi ga prevzemale skandinavske države; hkrati naj bi imeli dvojni namen, in sicer, kakor omenjeno, tesneje povezati sovjetske zaveznike, z druge strani pa tudi zagotoviti za daljšo dobo trg naraščajoči sovjetski petrolejski proizvodnji. Te načrte izdeluje podrobno že delj časa poseben odbor, v katerem so strokovnjaki prizadetih držav. Prvi naftovod naj bi se začel pri Kujbiševu; prekoračil bi Volgo ter bi tekel čez Belo Rusijo na Poljsko in Vzh. Nemčijo. Drugi krak bi segal do Češkoslovaške in Madžarske. Ob naftovodu bi postavili več petrolejskih čistilnic, in sicer eno na področju Varšave, drugo severovzhodno od Berlina, tretjo blizu Budimpešte in četrto pri Bratislavi na Slovaškem. Vsaka izmed njih bi imela zmogljivost 1 do 4 milijonov ton. Po novem naftovodu bi prepeljali okoli 15 milijonov ton petroleja. Delo bi bilo dokončano v štirih letih. Ako uspe, bodo sovjetske zaveznice popolnoma navezane na dobavo petroleja iz Sovjetske zveze. Zanimivo je, da se po ruskih načrtih v Klajpedi in Ventspilsu ob baltiški obali gradijo petrolejska pristaniški Računajo, da bo Sovjetska zveza lahko izvažala čez nekaj let 26-30 milijonov ton petroleja na leto. nosti so se dogovorili, da bo Jugoslavija omogočila prenos italijanskih vojakov, ki so padli v zadnji vojni na jugoslovanskih tleh. Razpravljali so tudi o odškodnini Italijanom za premoženje v bivši coni B; o tem vprašanju bodo še razpravljali. Obe strani si bosta prizadevali, da se gospodarsko sodelovanje še bolj utrdi. Poročilo omenja tudi položaj narodnih manjšin; sporazumeli so se, da bosta obe strani nadaljevali konstruktivno sodelovanje za uresničenje primernih ukrepov v skladu s posebnim statutom, drugih veljavnih sporazumov in z odnosi dobrega sosedstva. Ustanovili bodo ludi novo komisijo, ki bo izvršila razmejitev, druga pa bo proučila vprašanje razvodja rek, ki se izlivajo v tržaški zaliv. Podtajnik Folchi se je ustavil tudi v Ljubljani, kjer je bil gost podpredsednika Izvršnega 'sveta LRS dr. J. Vilfana. — • — LADJE ZA KAVO Te dni je neki panamski brodar predložil brazilskemu ministrstvu za prevoz, da bi zamenjali 6 tovornih ladij, za kavo, za skupno vrednost 1,3 milijona funtov šterlingov. Ladjedelnice v Braziliji so takoj protestirale in zamenjava je odpadla. 0 cem so shlepali v Beogradu Težave kmetijstva na Poljskem Konec oktobra so objavili na Poljskem več osebnih sprememb v sestavu vlade: Ochab je zapustil kmetijsko ministrstvo in je bil na njegovo mesto imenovan dosedanji njegov namestnik Jagelski; prosvetno ministrstvo je prevzel Tulodziecki namesto Bienkovvske-ga, kateremu so očitali ideološki nered v šolah in med mladino; ministrska podpredsednika sta postala gospodarska strokovnjaka Szyr (izg. Sir) in Tokar-ski, vtem ko je Gede, dosedanji veleposlanik v Moskvi, bil imenovan za podpredsednika državne planske komisije, ki ji še naprej načeluje Jendri-chovvski. Revija »Relazioni Internazionali«, iz katere smo posneli naslednje podatke, meni, da je za sedaj še težko presodili, koliko so vplivali na vladno pre-osnovo tudi politični in ideološki razlogi; pri tem poudarja, da sta oba nova ministrska podpredsednika zavzemala važne vladne položaje že pred letom 1956, to je, pred Gomulkovo rehabilita- tipičen, še zdaleč pa ne edini. Slovensko podeželje skriva marsikatero prijetno iznenadenje popotniku. Poglejmo samo Dolenjsko, ki je zmeraj samevala s svojimi vasmi, in kamor nista hotela pred vojno pokukati ne industrija ne turizem. Sedaj ima že vrsto krajev, kjer vre živahno industrijsko snovanje in delovanje: Grosuplje, Mirna, Črnomelj, Kočevje, Ribnica in toliko drugih krajev so prava razgibana mravljišča, kamor prihajajo iz vse Dolenjske delavci na delo. Kaj pa dolenjska metropola, ki hiti kar na obeh bregovih Krke, da bi postavila, nove in spet nove obrate? Pri nas na slovenskem ozemlju v Italiji res kar vrtoglavo raste motorizacija na cestah, tako nas pričenja že kar boleti glava od skrbi in ropota, toda tudi v Sloveniji že izginja mir po cestah in padajo vsakodnevno prve žrtve cestne motorizacije. Toda mimo cestne prometne motorizacije raste v Sloveniji vzporedno, bolj kot pri nas, motorizacija novih industrij in motorjev modernega kmetijstva. Imamo še Slovensko Koroško, kjer je motorizacija na cesti in doma še bolj starega datuma kot v Italiji. Poznamo tudi tam vasi, po katerih brenčijo prometni, industrijski in kmečki motorji kot v nekakšni moderni tovarniški dvorani. Ali imamo morda že na Slovenskem Koroškem vas, ki nosi primat v motorizaciji na slovenskih tleh? cijo. Vendar sodi, da ni pričakovati povratka v politiko trde roke, ki je bila značilna za dobo stalinske dobe, niti kake bistvene spremembe v splošni poljski politiki; proti takim spremembam govorita popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih, po drugi strani pa sovjetski zgled, ki stremi zadnje čase za večjo proizvodnjo potrošnih dobrin in za dvigom življenjske ravni prebivalstva, kar ustreza tudi težnjam poljskega ljudstva. Ni dvoma, da so pre-osnovo vlade narekovali predvsem gospodarski razlogi. Zadnje čase je nastopila namreč na Poljskem nova gospodarsko - finančna kriza, ki so jo povzročile nekatere pomanjkljivosti na kmetijskem področju in ki se odraža predvsem v pomanjkljivi oskrbi prebivalstva z živili, zlasti z mesom. Pomanjkanje živil je posledica treh glavnih činiteljev: suše, ki je težko prizadela letošnjo letino, zlasti proizvodnjo krme, premajhngea tehničnega in organizacijskega napredka v poljedelstvu, kar se odraža v zaostalosti kmetijske proizvodnje, ter nenadzorovanega dviganja delavskih plač, ki se je pojavilo na raznih krajih države. Zaradi porasta plač se je nenadoma dvignila kupna moč širokih ljudskih plasti, toda vse prej ko v sorazmerju z blagovnim skladom tržišča; zaradi naraslega povpraševanja po blagu široke potrošnje so se blagovne zaloge skrčile in je začelo primanjkovati blaga. Da bi premagali nastale težkoče, sta stranka in vlada podvzeli sredi oktobra več ukrepov za pobijanje špekulacije. Sklenili sta uvoziti čimprej primerno količino živil iz Sovjetske zveze, Madžarske, Bolgarije, pa tudi iz Zedinjenih držav Severne Amerike, kamor se je v ta namen podal kmetijski min. Ochab. Podvzeli so tudi nekaj ukrepov za znižanje raelne mezde za 3 do 4% in v ta namen zvišali tudi ceno mesa, ki je bila res nizka. Vsi ti ukrepi pa so se izkazali za nezadostne .Niti v kmetijstvu samem se niso pokazali učinki, ki so jih pričakovali. Še več, jasno je bilo, da bo kriza zajela tudi industrijo, ki bi morala, če bi se to zgodilo, na raznih področjih spremeniti svoje načrte in proizvodne programe. Vladna preosnova naj bi imela namen, da pripravi splošno revizijo ekonomskega razvoja, s posebno nalogo, da se zmanjša razloček med industrijo, ki je skoro povsem socializirana, in kmetijstvom, ki je v zasebnih rokah. Pri tem ostane osnovno vprašanje, kako naj se še bolj učvrstijo razna področja socialističnega gospodarstva, ne da bi se zapostavilo kmetijstvo. Odpraviti je treba nevarno neravnovesje med nujnostjo, da se zbirajo še naprej sredstva za nove proizvodne naložbe in za politiko znižanja cen in zvišanja realnih mezd po eni strani ter potrebo, da se brez odlašanja poveča proizvodnja kmetijskih strojev in umetnih gnojil za kmetijske namene; ali z drugimi besedami, najti je treba način, da se bo dovolj investiralo na kmetijskem področju, ne da bi se pri tem odtegnila sredstva na primer tekstilni ali gradbeni industriji, ki bi utegnila biti zato prisiljena, da revidira svoje proizvodne načrte. POLJAKI BODO POVABILI AMERIŠKE STROKOVNJAKE? Pariški Le Monde poroča iz Varšave, da bodo med obiskom ameriškega ministra za trgovino Fr. H. Miillerja v Varšavi govorili o možnosti, da bi Poljaki povabili ameriške kmetijske strokovnjake na Poljsko. Ti naj bi pomagali pri organizaciji poljskega kmetijstva. Doslej je bilo okoli 12% kmečke posesti na Poljskem kolektivizirane. Težave nastajajo tudi zaradi tega, ker kmetje odbijajo vse načrte za moderniziranje kmetijstva misleč, da jim hočejo oblasti po tej poti podržaviti zemljo. XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD Ali je inž. Mattei res prišel prepozno? V Libiji si je zagotovilo petrolejske koncesije cela vrsta tujih podjetij, med temi ameriška Standard Oil Company ol Ne\v Jersey, Ohio Oil Co., American Petroleum Corporation, Continental Oil Co., angleška kakor British Petroleum, pa tudi nemška Gelschenkir-che Bergwerk in Deutsche Erdol. Rimski list »II Globo« trdi v svojem poročilu iz Hamburga, da so ameriška in druga podjetja izigrala predsednika ustanove ENI, inž. Matteija in da ta državna družba za izkoriščanje petrolejskih ležišč in zemeljskega plina v Libiji sploh ne pride več v poštev. Libijska tla so najprej pričeli raziskovati nemški strokovnjaki, prvi pa so ugotovili obstoj petrolejskih ležišč v Libiji Američani, in sicer strokovnjaki družbe Standard Oil Co. of Ne\v Jersey. Ta družba je ustanovila s sodelovanjem druge družbe Esso Standard Libya Inc. Ta družba je lansko leto spomladi začela pridobivati po 400 do 500 sodov petroleja na dan, in sicer na področju Asthan, ki je okoli 660 km oddaljeno od obale in 80 km od alžirske obale. Ta družba je pozneje odkrita še druge vrelce, in sicer 160 km od obale in v globini 1800 m. Iz tega vrelca pridobivajo vsak dan 2400 sodov. Strokovnjaki so prepričani, da bodo odkrili še nove vrelce, in sicer 2800 do 3200 m pod zemljo. Libijska vlada je povabila nemško industrijo, da bi opremila pristanišče Bengasi .nadalje da bi zgradila veliko tovarno cementa, tovarno za strojenje kož, in razne hladilne naprave. V Libiji je že vse polno nemških strokovnjakov, ki so v nekdanji italijanski koloniji odkrili pravo deveto deželo za nemško gospodarstvo. UGODEN POTEK NOTRANJE TRGOVINE Podatki o notranji trgovinski menjavi v prvih osmih mesecih letos kažejo stalno večanje v primeri z istim obdobjem lanskega leta, razen v maju. Čc vzamemo mesečno povprečje iz leta 1954 kot 100, potem se je notranji trgovinski promet v primeri s prvimi osmimi meseci lani povečal od 141,30 na 150,75 v januarju, od 133,01 na 142,72 v februarju, od 143,11 na 147,18 v marcu, od 132,63 na 150,92 v aprilu, padel od 146,11 na 144,31 v maju, zrasel od 135,05 na 158,68 v juniju, od 151,80 na 165,94 v juliju in od 132,60 na 147,17 v avgustu letošnjega leta. m r n rs t n J 11 n 1 U I Up ('Oflimo tivmi! Pred leti sem vam Se omenil mnenje nekega češkega publicista, ki je v svojem poročilu zapisal, da govorijo Slovenci tiho. če se voziš v avtobusu recimo is Kopra v Portorož, se v resnici lahko prepričaš, da sta dva Italijana — dve Italijanki seveda še celo — glasnejša kakor drugih 50 potnikov Slovencev. Toda Slovenci nismo samo tihi, po-gostoma smo kar nemi! Med duhovnimi vajami je to prav lepa navada, človek se bolj poglobi zaprt sam vase, toda v javnem življenju? Kdo bo vedel za nas, ako ne bomo svojo besedo izpričali. Za nemim človekovi se na ulici niti ne ozreš. V svoje lokale, gostilne in trgovine, ne vabimo več popotnika s svo jim imenom ali napisom v domačem jeziku, temveč rajši z »robo« v izložbi ali z Dreherjevo čašo piva nabito na pročelje. Coca-cola vam po želji napravi tudi tablico, lepo okrašeno s trobojnico, seveda ne slovensko. Vse to nič ne stane. Na drugi strani se odjemalci in gostje naše krvi za te »malenkosti« ne zmenijo, pač dokaz, da se jih še vedno drži fašistična dresura. Lastno ime poleg napisa, čemur pravimo po trgovsko »tvrdka«, je bilo nekdaj vsem gostilničarjem, trgovcem in obrtnikom v ponos. Lastno ime, podedovano neizpačeno od roda do roda, z napisom je bilo nekdaj poroštvo za kupca in gosta, izpričevalo solidnosti in kljubovalnosti vsem viharjem poslovnega življenja. In največja nesreča za lastnika je bila ko so ga težave zlomile in ko je zanj nastopilo zadnje dejanje: ko je namreč moral sneti svoj napis iznad lokala in s tem javno priznati, da mora likvidirati. In danes? Danes se odpovemo temu svetlemu simbolu našega vztrajnega in poštenega dela pred prvim pišem, kakor da bi fašizem že davno ne bil likvidiran in kakor da bi nam ne bila v londonskem sporazumu zagotovljena popolna enakopravnost. Naše organizacije so upravičeno nastopile proti občinskemu davku na napise v takšni obliki — dvojezični napisi so namreč dvakrat taksirani — toda vprašanje je, ali izginjajo slovenski in dvojezični napisi z naših lokalov res samo zaradi tega davka? Dvojezični napisi malih in manj premožnih obrtnikov, ki so še ostali, dokazujejo, da so za našo nemost drugi razlogi močnejši kakor davčni pritisk. 'Ne bodimo nemi, izpregovorimo pogumno in glasno, sicer se nam nazadnje utegne še zgoditi, da postanemo Nemci. Mar nam ni znani slavist dr. Breznik etimološko razlagal nastanek izraza »Nemec« iz pridevnika nem, češ da so stari Slovani tako imenovali svoje sosede Nemce, ker ti niso znali govoriti po slovansko in so ostali nemi, ko so se srečali s Slovani. Na koncu koncev so Nemci že davno odšli... — Ib — GRONCHI OBIŠČE MOSKVO. Povabilo, ki ga je predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi prejel iz Moskve, naj obišče Sovjetsko zvezo, je povzročilo v italijanskem tisku ostro polemiko. Veliki katoliški listi, ki niso neposredna glasila krščanske demokracije, so nastopili proti temu obisku, češ da ni prav krščanska Italija poklicana zato, da prva med zahodnimi državami pošlje svojega državnega poglavarja v komunistično deželo. Vlada je kljub vsem tem protestom sklenila, naj predsednik Gronchi sprejme povabilo in odpotuje v Moskvo. NA JUŽNEM TIROLSKEM SE PRIPRAVLJA NEVIHTA. Pod tem naslovom poroča »Deutsche Zeitung« iz Kb.-na o položaju, ki je nastal na Južnem Tirolskem po zadnjem občnem zboru južnotirolske ljudske stranke v Bocnu. V zadnjem času se tudi tisk iz Zahodne Nemčije čedalje bolj zanima za položaj na Južnem Tirolskem. Dopisnik kritizira način poročanja italijanskih listov o zborovanju v Bocnu, češ, da z napadi in ironiziranjem ni mogoče rešiti južnotirolskega vprašanja. Zaključki zborovanja v Bocnu so bili jasni: gre za napoved ostrejšega kurza južnotirolske ljudske stranke proti rimski vladi. Stranka zahteva avtonomijo bocenske pokrajine, ki se mora ločiti od tridentinske, s katero je bila združena v skupno deželo, v kateri imajo Italijani premoč. Ako rimska vlada ne sprejme zahtev Južnih Tirolcev, bodo delegati južnotirolske ljudske stranke na novem zborovanju, ki bo prihodnjo pomlad, proglasili pravico do samoodločbe. AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER MED KOROŠKIMI SLOVENCI Avstrijski zunanji minister je te dni prispel v Celovec ter se ob tej priložnosti sestal tudi s političnimi predstavniki koroških Slovencev. Ti si od tega obiska mnogo obetajo, saj je novi avstrijski zunanji minister, ki pripada socialistični stranki, svoj čas izjavil, da morajo Avstrijci koroškim Slovencem priznati to, kar zahtevajo za svoje rojake na Južnem Tirolskem pod Italijo. Kakor znano, je dr. Kreisky sprožil vprašanje položaja Južnih Tirolcev pred Organizacijo združenih narodov. POPOVIČ PRIDE V ITALIJO. Med obiskom italijanskega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Folchija v Jugoslaviji je italijanski zunanji minister Pella povabil jugoslovanskega zunanjega ministra K. Popoviča, naj obišče Italijo. Ta je povabilo sprejel. OSEM NOVIH KARDINALOV. Vatikansko glasilo Osservatore Romano poroča, da bo papež Janez XXIII. na prihodnjem tajnem koncistoriju (14. de» cembra) imenoval osem novih kardinalov; od teh bodo trije Italijani, pet pa druge narodnosti. Za kardinale bodo imenovani Gustavo Testa, apostolski nuncij v Švici; I. G. Muench, apostolski nuncij v Zah. Nemčiji; G. Meyer, nadškof v Chicagu; O. A. Larrana, tajnik kongregacije vernikov; Fr. Morano, tajnik naj višjega sodišča; G. T. Heard, dekan Sv. rimske rote; A. Bea, jezuit in P. Marella, apostolski nuncij v Franciji Marella, Testa in Morano so Italijani; Muench in Meyer Američana, Heard Anglež, Larrana Španec in Bea Nemec. ZARADI MEJE NA ODRI IN NISI je nastala med Francijo in Zah. Nemčijo precejšnja politična napetost. De Gaulle je namreč izjavil — tako vsaj poročajo — da priznava sedanjo mejo med Nemčijo in Poljsko na Odri in Nisi. Izjava je bila Nemoem seveda neljuba. NASTOPIL JE ČAS DIPLOMATSKIH OBISKOV. Angleški zunanji minister S. Lloyd je obiskal Pariz in je po povratku v London izjavil, da so ga v Parizu zelo toplo sprejeli. O gospodarskih vprašanjih niso mnogo govorili, vendar so mu Francozi priporočili, naj Angleži vodijo čimbolj svobodno trgovinsko politiko. S Francozi so se dogovorili, da je treba v Evropi ohraniti ravnovesje in storiti vse, da se sedanje mednarodno ozračje ne pokvari. Po Lloydovem mnenju bo obisk Hru-ščeva v Parizu prispeval k zboljšanju mednarodnega položaja. Tudi Adenauer se napravlja na pot v tujino, in sicer v London. ANGLEŠKI KAPITAL ZA AMERIŠKI NEBOTIČNIK. Predsednik družbe City Center Properties J. Cotton je izjavil, da bo ta angleška družba naložila v graditev novega ameriškega nebotičnika s 57 nadstropij (v New Torku) 25 milijonov dolarjev. ZOPET VELIKE ZALOGE PREMOGA NA ANGLEŠKEM Kljub skrčenju proizvodnje so se v Vel. Britaniji proti koncu oktobra nabrale, velike zaloge neprodanega premoga. Te so 24. oktobra znašale kar 35 milijonov ton ter so bile dvakrat večje kakor lansko leto v tem času. * * * Tehnične novosti LOGISTIKA Veliko se je že pisalo o elektronskih možganih in o raznih elektronskih računskih strojih. Ti stroji rabijo posebne znake kot svoje simbole ali črke. Znanosti, ki o tem razpravlja, pravimo logistika. Logistika je danes že veda zase. Toda do še nedavnega so se z njo ukvarjali izključno samo logiki, a danes se ta smer logike, če jo smemo še tako imenovati, izredno naglo razvija, in sicer ustrezno s potrebami moderne elektronike. Pred nekaj desetletji nismo imeli niti ene neodvisne publikacije o tej vedi, danes pa imamo ne samo ogromno del, temveč tudi že specialiste za razna področja. Škoda samo, da ta dela bere izredno malo ljudi, vendar so ti razpršeni že po vsem sve tu, posebno v ZDA, Rusiji in Angliji, to je v državah, kjer je na višku elektronika. ds. ULTRAZVOČNI MERILEC V Ameriki so izdelali nov merilec, ki se uporablja za merjenje tekočin; imenujejo ga ultrazvočni meter. Dosedanji merilec je povzročal večkrat velike težave, ker so ga morali postaviti na notranji strani cevi. Novi izum pa je odpravil to težavo, ker z novim merilcem lahko merimo tudi pritisk, ki ga povzroča tekočina na stene cevi. ds. Mednarodna trgovina .Česni irg Na avstrijskem trgu z lesom prevladuje ponudba. Cene so precej visoke, zaradi tega je povpraševanje bolj o-mejeno. Navajamo cene za avstrijski mehak rezan les f.co železniški voz Trbiž, carina nevračunana, v lirah z? kub. meter; I-II širok 31-33.000, ozek 25-26.000, 0-III širok 26-28.000, 0-IV 24- 25.000, 0-IV ozek 22-22.500, III. širok 23.500-24.500, III. ozek 22-22.500, ITI-IV širok 21-21.500, II-V ozek 20-21.000, IV 20-21.000, V 15-16.000; tramovi »uso Trst« 14-14.500, macesen I-II širok 36.000, III širok 23-24.000, III ozek 20-21.000, II-IV 20-21.000, IV 19-20.000. Po mnenju italijanskih uvoznikov je jugoslovanski mehak rezan les predrag. Nasprotno pa so zelo živahne kupčije italijanskih trgovcev z jugoslovanskimi trdimi vrstami lesa. Kar zadeva poslovno življenje na Srednjem vzhodu, na-glašajo trgovci, da so kupčije precej redke in previdne. Le v Perzijskem zalivu gredo vse vrste lesa dobro od rok. Proizvodnja rezanega lesa v Jugoslaviji je bila v prvih osmih mesecih letos precej večja od lanske ter je dosegla povprečje 172.000 kub. metrov na mesec, ali za 15,6% višje povprečje kakor lani. Na prvem mestu med republikami so Bosna-Her-cegovina, Slovenija in Hrvatska. Letos je napredovala tudi proizvodnja vezanih plošč, in sicer za 37% v primerjavi z lansko. Povprečna mesečna proidvodnja je dosegla 3407 kub. m. Jugoslovanski izvoz izdelkov iz obdelanega lesa je v prvih osmih mesecih letos dosegel 36.000 železniških vagonov v vrednosti 11 milijard dinarjev (lani v istem času 33.000 vagonov za 10 milijard dinarjev). Pri izvozu hlodovine je sicer narastlo število vagonov (lani 40.660, letos 44.500), nazadovala pa je skupna vrednost izvožene hlodovine (1,82 milijarde lani, 1,74 milijarde dinarjev letos). ropskega združenja za gospodarsko sodelovanja (OEEC). Izvoz italijanskih čevljev v Anglijo' je letos znatno napredoval. Tako je v prvih šestih mesecih dosegel 961.681 parov, medtem ko je znašal lani v istem času 584.873 parov. Približno dve tretjini italijanske proizvodnje čevljev in tudi izvoza tvorijo ženski čevlji. Z AVTOMOBILSKE RAZSTAVE V TURINU Iflabledi/iji hoteli V ospredje silijo srednja vozila •’>« pnpo'm4 ANGLEŽI NOČEJO VODKE. Moskovski radio je v eni izmed svojih zadnjih oddaj' protestiral proti nastopu angleških predelovalcev vina, ki zahtevajo od vlade, da prepreči uvoz vodke iz Sovjetske zveze. Moskovski radio opozarja, da se je Anglija v svojem zadnjem trgovinskem dogovoru obvezala, da bo prevzela določeno količino vodke od Sovjetske zveze in dodaja, da Sovjetska zveza kupuje s funti, ki jih prejme za blago prodano na Angleško, angleško blago in ga uvaža. Zaključene pogodbe je treba izpolniti. MESNI IZDELKI IZ ČEŠKOSLOVAŠKE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je te dni izdalo dovoljenje za uvoz čez carinarnico iz češkoslovaške, zmrznjenih prašičjih in govejih jezikov v vrednosti 25 milijonov lir, ter zmrznjene šunke in hrenovk za 30 milijonov lir, To blago pojde čez carinarnico v Pontebi. Iz češkoslovaške bo Italija uvozila tudi za 50 milijonov lir steklenega nakita, in sicer čez carinarnico v Milanu, Anconi, Bologni in Bocnu. POLJSKA PRISTOPI V GATT Iz Tokija, kjer zasedajo predstavniki Splošnega carinskega in trgovinskega sporazuma (GATT), poročajo, da so na konferenci soglasno sprejeli besedilo izjave o odnosih te organizacije nasproti Poljski. To izjavo morata še o-dobriti dve tretjini izmed 37 držav članic GATT, da se lahko uveljavi. Izjava odpira Poljski možnost, da bo sprejeta v organizacijo. Tudi Jugoslavija namerava pristopiti k Splošnemu carinskemu in trgovinskemu sporazumu. JUGOSLOVANSKI RADIOAPARATI V ETIOPIJI. Skupno podjetje »Jugo Ethiopia« v abesinski prestolnici Addis Abebi je razprodalo 300 tranzistorskih radioaparatov jugoslovanske proizvodnje. Sprejemnike je izdelala tovarna »Nikola Tesla« v Beogradu s sodelovanjem tovarne »RR« iz Niša. Uspeh jugoslovanskih proizvodov je toliko bolj važen, ker je bilo treba premagati konkurenco velikih podjetij kakor Philips, Blaupunkt in Grundig. OVIRANJE UVOZA ITALIJANSKIH LIKERJEV Carinske oblasti v Zah. Nemčiji v zadnjem času ne izdajajo več dovoljenj za uvoz italijanskih likerjev in žganja. Združenje italijanskih proizvajalcev vin in likerjev je protestiralo pri vladi, ki naj doseže od zahodno-nemških oblasti ponovno izdajanje o-menjenih dovoljenj. Združenje nagla-ša, da je krivično zahtevati posebna potrdila za uvoz žganja iz Italije, medtem ko je uvoz v Zah. Nemčijo konjakov vrste Armagnac, angleškega, irskega wiskyja itd dovoljen brez formalnosti. Zdi se, da so Nemci ustavili izdajanje dovoljenj na pritisk, ki ga izvajajo nemški industrije! na carinske organe. VEČ MINERALNE VODE IN LIMONADE Na zborovanju nemških proizvajalcev mineralnih vod In limonad v Dusseldorfu so ugotovili, da je vročina v letu 1959 in sicer zlasti na Zahodu in severu povečala prodajo mineralnih vod in limonade za 20 do 25%. Manjša poraba je bila v južnih krajih, kjer se je dvignila za okoli 5% nasproti lanskemu letu. Lani so popili 7,14 milijona hektolitrov mineralnih vod in limonad (predlanskim 6,8) in za to potrosili 650 (630) milijonov mark. Letos so Nemci potrosili v ta namen okoli pol milijarde nemških mark. (1 marka velja okoli 149 lir). V Nemčiji je okoli 5000 obratov, ki se bavijo z izdelovanjem mineralnih vod. Nemški industrijci trdijo, da se jim ne bo treba bati konkurence tujih izdelkov, ko se uveljavi Skupni evropski trg, češ da so njihovi izdelki prvovrstni. Letos se je tako dvignila potrošnja mineralnih vod, kakor rečeno zaradi suše; ni verjetno, da bi se potrošnja ob normalnih vremenskih razmerah v bodoče tako stopnjevala. S prispevkom o letošnji avtomobilski razstavi v Torinu sta se v našem uredništvu zglasila dva mlada sodelavca — pač znamenje, kako se naša mladina zanima za novosti in napredek v tej stroki. Objavljamo oba prispevka, katerim smo dodali nekaj slik najnovejših tipov. (Prip. uredništva). Na letošnji mednarodni avtomobilski razstavi v Torinu je razstavljalo 490 . ve tovarne ter »Valiant« iz tovarne Crysler. Prvi dve vozili sta bili že razstavljeni v Parizu in Londonu, medtem ko je tretje prišlo v Torino neposredno z letalom iz ZDA. S temi vozili se torej mislijo Američani zoperstaviti evropskim avtomobilskim industrijam, ki so v zadnjih letih tudi na tem, da povečajo kubitažo svojih standardnih vozil. Danes je namreč opaziti veliko po- teža znaša 978 kg in doseže 120 km/h. Tudi »Flaminio šport« se je izpopolnil in doseže brzino 215 km/h; prejšnji tip pa je dosegel le 195 km/h. Fiat 600 so opremili z ročno zavoro na vseh štirih kolesih, kot to predvideva tudi novi italijanski cestni zakonik. Novost iz Fiatove tovarne je tudi Fiat 1500 »spy-der«, ki doseže 170 km na uro. Giu-lietta Sprint je bila podaljšana za 4 cm in izpopolnjena v nekaterih podrobnostih. Nekaj novosti je tudi pri modelih avtomobilskih hiš Maserati in Ferrari. Posebno zanimanje občinstva je vzbujala obsežna Maserati 5000, ki je bila izdelana po naročilu perzijskega šaha in doseže hitrost 270 km na uro. M. B. Hotel COLOMB1A Francoska tovarna Citroen je na londonski avtomobilski razstavi razstavila to-le ljudsko vozilo. Odlikuje se po majhni uporabi bencina. Med italijanskimi tipi skoraj nič novega IZVOZ ITALIJANSKIH ČEVLJEV ZADOVOLJIV V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je Italija izvozila 10,5 milijona parov čevljev za skupno vrednost 22 milijard 968 milijonov lir. V primerjavi z istim časom lanskega leta je bil letošnji izvoz za 52% večji, vrednost izvoženih čevljev pa 43% višja od lanske. Največ italijanskih čevljev kupujejo Nemci, Američani, Angleži, Švedi, Belgijci in Luksemburžani. Tudi notranja potrošnja obuval v Italiji narašča. Računajo ,da so lani prodali v Italiji 58 milijonov parov čevljev (leta 1957 56 milijonov parov). Kljub temu je v Italiji potrošnja čevljev zelo malo razvita v primerjavi z drugimi državami Ev- KAVA TRST. Navajamo cene ocarinjene kave v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Uganda Robusta oprana in prečiščena 1195; EK 1 1215; AP 1 1220; AP 1 extra 1230; Congo Robusta stocklot 1185; Congo Robusta N. 2A 1245; Java Wib 1 1400; Brasile 1150; Pernambuco NY 5 1190; Minag NY 6/7 1150; Minas NY 5 sereen 17/18 1210; Minas NY 3 sereen 17/18 1215; Minas NY 2 serpen 18 1265; Ecuador Numun 1335; Santos Stocklot 1190; Santos prime sereen 17/ 19 1300; Santos Fancy sereen 17 1360; Santos Fancy sereen 17/18 1365; Santos Fancy 19/20 1410; Honduras »Selecto« large bean 1350; Haiti XX 1350; Myso-re »T« oprana 1400; Costarica 1530; Ke-nya A/B oprana 1540. razstavljalcev iz 12 držav (Belgija, Češkoslovaška, Francija, Nizozemska, Italija, Kanada, Nemčija, Španija, Švedska, Švica, Vel. Britanija in ZDA). V primerjavi z letom 1948, se je število razstavljalcev v 10 letih skoraj podvojilo; tudi razstavljalni prostor se je močno povečal in obsega danes 29.000 kv. metrov. V kratkem ga bodo povečali še za 12.000 kv. metrov. Torinska razstava je prišla časovno zadnja na vrsto med drugimi tovrstnimi evropskimi ter je tako predstavljala nekako sintezo prejšnjih, čeprav nismo imeli v Torinu prilike opaziti kakih posebnih novosti, je vendar letošnja razstava pokazala vrsto zanimivih in krasnih karoserij, ki so jih izdelali priznani italijanski in tuji karoseristi, kot Farina, Ghia in drugi, Med značilnostmi letošnje torinske razstave, je bilo opaziti tudi veliko konkurenco v cenah, ki se bo po vsej verjetnosti še bolj zaostrila v sklopu Skupnega evropskega tržišča. Znano je namreč, da večje evropske avtomobilske industrije, kot »Volksvvagen« v Nemčiji, »Renault« v Franciji, skupina »BMC« v Angliji ter »Fiat« v Italiji težijo za tem, da bi čim bolj povečale svoj izvoz, in to predvsem na severnoameriško tržišče. vpraševanje po vozilih, ki imajo 700, 800 ali 1000 kubične motorje, medtem ko je bilo še do pred dvema letoma na naši celini največje povpraševanje po vozilu s 600 kubičnim motorjem. In Letošnjo avtomobilsko razstavo v Torinu je odprl sam predsednik republike Gronchi. Že sama ta okolnost dokazuje, kako velik pomen pripisujejo v Italiji avtomobilski industriji. V zadnjih letih prodira ta vedno bolj na svetovne trge in tudi na ameriškega. Italijanska avtomobilska industrija hoče konkurirati še posebno evropski. Med raznimi novimi ali izpopolnjenimi tipi naj -omenimo FIATovi vozili: 1800 in 2100 ccm. Oba avtomobila sta zgrajena ustrezno z določili novega cestnega zakonika; imata 6 cilindrov in 75 ČSR je razstavila to-le vozilo: »škoda« z motorjem 1.089 ccm. prav tukaj je opaziti predvsem v italijanski avtomobilski industriji precejšnjo pomanjkljivost, kajti niti Fiat, Lancia ali Alfa Romeo ne proizvajajo sedaj takega vozila, ki naj bi imelo 700 do 800 ali 1000 kubični motor. Pri italijanskih vozilih preidemo od 600 ccm takoj na 1100 ccm; sicer pa se že precej časa govori, da namerava Fiat v kratkem postaviti na trg svoje novo vozilo 800 kub. cm. PRODIRAJO SREDNJA VOZILA Do pred nekaj leti je bila svetovna avtomobilska industrija še razdeljena na dve fronti: na eni je stala evropska avtomobilska industrija s proizvodnjo ekonomičnih vozil, na drugi pa ameriška z izdelovanjem dragih in obsežnih avtomobilov. V zadnjih letih pa se čedalje bolj opaža navduševanje ameriške javnosti za evropske avtomobile. Zaradi tega se je ameriška avtomobilska industrija počutila ogroženo na lastnih tleh in prešla v protiofenzivo. Tako smo v Torinu imeli priliko videti tri njena ljudska vozila »compact cars« ali »small cars«, kot jih sami imenujejo; v resnici niso to tako »majhna« vozila, saj imajo motorji teh vozil 2000 do 2500 com. To so »Corvair« iz tovarne General Motors, »Falcon« iz Fordo- V začetku smo omenili, da nismo v Torinu opazili veliko novosti. Ta trditev pa ne bi bila popolnoma točna, kajti pri vsem tem je v Torinu nastopilo več izpopolnjenih vozil, ki predstavljajo večjo ali manjšo novost. Tovarna Lancia je razstavljala svojo Appia Giar-dinetta, ki jo je pripravil Viotti; njena * * * * v vi To-le je Fiatov »6Q0« izven serije, ki se seveda močno razlikuje od običajnega Fiat 600. KAKO JE ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA PRIŠLA V ITALIJANSKE ROKE Poseben konzorcij predstavnikov italijanske težke industrije je kupil leta 1919 od dunajske banke Bodenkredit-anstalt 61.000 delnic Kranjske industrijske družbe (glavnica je bila tedaj razdeljena na 90.000 delnic po 200 kron nominalne vrednosti) za nekaj manj kot 26 milijonov lir in si tako zagotovil dvetretjinsko večino delniške posesti. Skedenjska železarna je bila dana potem v zakup posebni delniški družbi s sedežem v Trstu, ki jo je isti konzorcij ustanovil pod imenov »Alti Fomi ed Acciaierie della Venezia Giulia«. Pet let potem je nova družba z odobritvijo občnega zbora delničarjev Kranjske industrijske družbe kupila škedenjsko železarno za dva milijona lir. Upravni svet podjetja je bil že leta 1919 popolnoma izmenjan. Hugo Noot je kot predsednik in kot član upravnega sveta odstopil. Na predsedniško mesto je bil izbran Alessandro Fera, predstavnik družbe »Ilva«. Nova večina si je zagotovila šest mest v upravnem svetu in prepustila ostalih šest mest predstavnikom manjšine. Za obrate v Jugoslaviji se predstavniki nove večine delničarjev niso mnogo zanimali. Novega denarja za te o-brate ali pa investicijskih kreditov ni bilo. Zato ni bilo celo desetletje po vojni ne na Jesenicah ali Javorniku, pa tudi ne na Dobravi ali na Bistrici v Rožu nobenih novih investicij. Donos tekočega obratovanja je kril le vzdrževanje in nujna popravila. Zdelo se je, da bodo naprave počasi zastarele in da je jeseniška železarska industrija zapisana neizbežnemu propadanju. Tudi beograjska industrijska politika ni dajala mnogo upanja. V pogledu železarske industrije je bila dolgo usmerjena na favoriziranje Zenice v Bosni in je celo pri uvozu železa za martiniranje Jesenicam povzročala težave. Do sodelovanja med škedenjsko železarno in Jesenicami ni prišlo, čeprav je tako sodelovanje bilo v začetku zamišljeno. Jesenice je tedaj držala po koncu carinska zaščita, ki je bila namenjena Zenici, in pa boljša kakovost izdelkov, posledica boljšega vodstva in boljše kvalifikacije delavstva. Iz zgodovine jeseniške železarne nic od italijanskih delničarjev leta 1929 celjski industrijski podjetnik Avgust VVesten v imenu svojega družinskega koncerna, ki je bil že lastnik celjske tovarne emajlirane posode in imel svoje deleže tudi pri ljubljanskem Kreditnem zavodu in beograjski Donavski banki. Tedaj se je začela na Jesenicah in na Javorniku doba novih velikih investicij, ki so prinesle gorenjski železarski industriij nov mogočen vzpon pred drugo svetovno vojno. Tehnični ravnatelj Justus Hofman je bil zapustil podjetje že leta 1922. Več let je potem tehnično vodstvo bilo v rokah glavnega ravnatelja Noota, ki je bil mnenja, da pri zmanjšanem pomenu jeseniških in javorniških obratov ne potrebuje nobenega posebnega tehničnega ravnatelja. Šele ko je VVesten po prevzemu večinskega paketa delnic pričel odločati v zadevah Kranjske industrijske družbe, je za novega tehničnega ravnatelja za Jesenice in Javornik bil postavljen metalurg ing. Kurt Hoff-mann, ki je poprej bil šef martinarne in pri delavstvu zelo priljubljen.* Toda prišel je kmalu v spor z novo upravo in prepustil svoje mesto nasledniku ing. Dostalu. Ta je poprej bil v službi pri Alpinski montanski družbi v Dona-witzu in profesor na montanistični visoki šoli v Leobnu. Pod Dostalovim tehničnim vodstvom se je po nasvetih bivšega ravnatelja Schusterja iz Vitkovic, ki ga je Avgust VVesten kot znanega strokovnjaka pritegnil k posvetom zaradi rekonstrukcije in izpopolnitev železarskih obratov, polagoma prilagodilo zahtevam racionalnega obratovanja in tudi znatno razširilo svoj delovni program. na ob starih napravah še nova valjarna za izdelovanje tanke pločevine. Končno sta v jeseniški železarni bili zgrajeni dve visoki peči, tako da je podjetje zopet lahko računalo s surovim železom lastne proizvodnje. Vse te investicije je VVestenova skupina deloma finansirala z lastnimi krediti, ki so postopoma bili konvertirani v delniški kapital, deloma iz samega donosa obratovanja, deloma pa tudi z odprodajo posestva in žičarne na Bistrici v Rožu, ki s svojimi že zastarelimi napravami ni bila več kos konkurenci novejših avstrijskih žičarn. ZVIŠANJE DELNIŠKE GLAVNICE NA 120 MILIJONOV Delniška glavnica Kranjske industrij-■ske družbe je ob koncu prve svetovne vojne znašala 18 milijonov kron. V Jugoslaviji je ob prehodu na dinarsko veljavo zdrknila na 4,5 milijona dinarjev. Valorizacijski zakon iz leta 1926 je sicer dopustil skromno povišanje glavnice na osnovi starih investicij, toda med stvarno vrednostjo naprav in nominalno vrednostjo vloženega kapitala je bilo še vedno kričeče nesorazmerje, ki je bilo nenehen vir previsokega obdavčevanja, ker so se dopuščali le nezadostni prosti odpisi. S konvertiranjem investicijskih kreditov in z efektivnim novim denarjem je v Westenovi dobi delniška glavnica postopoma bila povišana na 120 milijonov dinarjev, kar sicer še vedno ni ustrezalo vrednosti investicij, a je vendar omogočilo pravilnejše odpisovanje in realnejšo sliko poslovnega uspeha. ske žene zastražile vhode. Sporazum je bil končno sklenjen v odsotnosti Do-stala po dolgotrajnih pogajanjih, ki so razvozlale kopico nesporazumov in napačnih razlag veljavne kolektivne pogodbe. Toda dobrega razmerja med vodstvom in delavstvom odslej ni bilo več. Dostal je kmalu zatem odšel z Jesenic v Švico na zdravljenje, tudi on zagrenjen kakor vsi prejšnji tehnični ravnatelji, in ni se več vrnil. Za njim je prevzel tehnično vodstvo dr. ing. Herman Klinar, domačin, prvi Slovenec na tem tako važnem položaju. Bil je poprej zaposlen v Indiji pri velikem železarskem podjetju, ki je bilo v rokah indijskega kapitala, in tja se je po drugi svetovni vojni zopet vrnil. Glavni ravnatelj Noot je tudi v We-stenovi dobi igral pri podjetju pomembno vlogo, vendar je njegova prejšnja oblast pod celjskim režimom bila nekoliko okrnjena. V nasprotju z Dosta-lom je znal biti takten tudi v občevanju z delavskimi predstavniki in je imel tudi več razumevanja za upravičene socialno politične težnje, čeprav se je vztrajno držal navad nemškega gospodovalnega človeka, je bil kakor VVesten nasprotnik nacizma in je zaradi tega v dobi sledeče nemške okupacije bil potisnjen nekoliko vstran po zaupnikih režima in predstavnikih oblasti, katerim se ni upal upirati. — URAM IN ZLATARNA l/l/likal} Uahel - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 99-881 Dr« najboljših znanih, velika izbira zlatih okrazhov za vsa prilika ||j AbbigLiamsnto Trieste, Pia Cardncci 7, Tel.372 73 Velika izbira moškega in ženskega perila, predvsem: Moške srajce - Vse vrste nogavic, rokavic - Bute za na glavo - Kravate -Splošna trikotaža za ženske, moške in otroke. DELAVCI ZASEDEJO TOVARNO NOVE INVESTICIJE NA JESENICAH IN JAVORNIKU VEČINSKI PAKET JESENIŠKIH DELNIC KUPI AVGUST VVESTEN V tem ne zelo spodbudnem položaju je kupil večinski paket jeseniških del- Nova elektrarna v Zasipu je zagotovila predelujočim obratom več energije; martinama na Jesenicah je bila rekonstruirana z novo zgradbo, novimi večjimi pečmi in novimi generatorji, s čimer se je proizvodnja surovega jekla močno dvignila. V območju jeseniške tovarne je bil zgrajen popolnoma nov obrat za izdelovanje zvarjenih cevi iz trakastega železa lastne proizvodnje, na Javorniku pa je bila postavlje- Tehnično stran investicij in racional-lizacijo obratovanja je vodil do leta 1938 zelo uspešno tehnični ravnatelj Dostal, ki je bil znan strokovnjak evropskega formata. Ni pa imel dara, da bi psihološko pravilno znal občevati s svojimi sodelavci in zlasti s predstavniki delavskih sindikalnih organizacij. Z delavskimi zaupniki je imel stalne spore. Ta -njegova slaba stran je bila glavni vzrok, da je meseca julija 1935 izbruhnila v železarskih obratih na Jesenicah in Javorniku splošna stavka, pri kateri je delavstvo zasedlo obrate in so delav- * Kurt Hoffmann je bil edini tehnični ravnatelj nemške narodnosti, ki se je popolnoma udomačil v slovenskem okolju in ostal na Jesenicah tudi potem, ko ni bil več v službi podjetja. Ko je med okupacijo bil imenovan za jeseniškega župana, je pogumno nastopal proti krivičnim in nasilnim ukrepom okupatorskih oblasti in preprečil mnogo zla. Svoje sovaščane na Planini pri Sv. Križ.u je rešil pred množičnimi ustrelitvami zaradi podpiranja partizanov. Zato so se leta 1945 po osvobodit- vi Jesenic vsi za njega zavzeli, da se mu ni zgodilo nič hudega in da je lahko ostal na Planini, kjer domuje še danes. Dr. O. (Nadaljevanje sledi) PISARNA KOMERCIALISTOV Dr. A. Sancina in dr. E. Žetka TRST - Ul. Machiavelli 1/V Knjigovodstvo, bilance, uprava in likvidacija vsakovrstnih podjetij. Posredovanje in po. svetovanje v davčnih in finančnih zadevah (prijave Vanoni itd.) ter v zunanji trgovini. Statistične in tržne analize Strokovne cenitve | /HIIOMOIOB | IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO *a nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje IRIESTE-TRST, Via UdintlS rnccnu in 1(7 min? Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 3% II. kategorije. • Sedemdeset P05., ‘el.11. vitli1 Vse hotelske udobnosti. Enopost' sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljn^ 2200-2600 (davki in postrežba ceni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 3^f konjskih sil. Toda taksa na prevoz jo visoka: skoraj 70.000 lir. Drugo novost predstavlja avtomobil Alfa Romeo 1957 ccm, ki smo ga že srečali letos na cesti. Motor proizvaja 105 KS, ima štiri cilindre, po obliki pa spominja na 1880; stane 2,600.000 lir. Tovarni Alfa Romeo in francoska Renault sta izdelali v sodelovanju avtomobil »Dauphine«; motor ima 4 cilindre, 845 ccm in 26,5 KS. Avtomobil ima motor (Piazza Unlta) III. kategorije. polnoma obnovljen. Vse hotels!56 dobnosti. Enoposteljne sobe do 1360 lir, dvoposteljne od 19^ j, 2500 (davki in postrežba vkljub Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ji 24-157. — Vse udobnosti, mrzla iP 'aV$ pla tekoča voda, centralna kuttoj telefon v sobah. Dvigalo. Cene od Hotel ABBAZIA . Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23 068 1 kategorije. — Vse hotelske udobB0’ Enoposteljne sobe od 875 do H®; v; dvoposteljne od 1700 do 2200 (P3 in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 2 do 46. — Priporočamo obiskovan, svoje obrate: kavarno, restavN ‘ in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolag, 100 udobno opremljenimi soban*1'! partmani, sobami s toplo in inrzl° kočo vodo, teletonom, restorac013 domačo in tujo kuhinjo, kavarn0- , rom, salonom za bankete in konto ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine 1 Avtobusne proge TRST — SEŽANA — LJUBIJA^ Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 in ob 18. uri (SAP). Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob (SAP) in ob 17. uri (SAT). ^ sf Odhod iz Sežane: proti Trstu ob ZAGREB — TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prih00 Zagreb ob 20.30. . aiis) (Croatiatrai TRST — SEŽANA . Ob petkih in sobotah odhod iz TB® ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,29 1 ^ qn • er Ja n /3 rl «11 o li I7-7 1 Izlil ^ 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih hod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sol,<, jjaggl Novi tip sovjetske-ga ljudskega vozila Moskvič, ki je bil razstavljen na an-■» •!*; -j gleški razstavi: ima 4-cilindrski motor 1.358 ccm. zadaj, poleg tega je ekonomičen, ker porabi samo 6 litrov bencina na 100 km. Družba Lancia je razstavila avtomobil, ki že tudi vozi po cestah: Appia 3. serije. Motor ima 1100 ccm, štiri cilindre in proizvaja 48 KS. V kratkem bo ista družba postavila na trg še »Giardinetto« 3. serije v tej vrsti, vedno v sodelovanju s tujimi tovarnami. »Lancia« je v Torinu razstavila še nov avtomobil »Flaminia«, 2458 ccm; motor vsebuje 6 cilindrov in proizvaja 100 KS. Namenjen je predvsem za ameriški trg, zato je tudi po zunanjosti bolj podoben ameriškim avtomobilom. Na razstavi smo lahko opazili velik napredek tovarn Maserati in Ferrari, manj pa tovarn Moretti in Siata Abarth. Vse te štiri tovarne so bolj preusmerjene k proizvodnji dirkalnih in športnih avtomobilov. Tovarna FIAT nam je letos postregla s tremi prenovljenimi tipi avtomobilov: 1100 (103 D), 600 in 500. Avtomobil 1100 kaže nekaj sprememb glede na obliko, ima pa tudi močnejši motor. Avtomobil 600 ima enako linijo kot prejšnji, le luči so urejene v smislu zahtev cestnega zakonika; pri prejšnjem smo imeli zavore na osi, sedaj pa so na kolesih. Avtomobil 500 ne vsebuje ničesar novega razen odprtine na strehi. tah ob 9.30 in 18.30; ob nedelja*1 ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavn^ll, LJUBLJANA — POSTOJNA — GOS*1' Ob delavnikih. Odhod: iz IJLBLJANh ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SaP* TRST — OPATIJA — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.0** ob 17.30. j Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in *0‘ (Sara - AutotranS* TRST — HERPELJE-KOZINA 7> Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 13.10, ob torkih pa ob 13.00 in V' 1 Odhodi iz Herpelj v Trst: ob sob0**1; ob 9.00 in 14.30, ob torkih pa ob in 14.30. (Slavnik - Autovie Carsich6* TRST — PESEK Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob -ter ob 17.30. (Autovie Carsicbe* 73* ll.*1 7l 'l3> 5.1* 233, PREBIVALSTVO AMERIKE. Prebivalstvo ZDA bo do januarja 1960 narastlo na 179,3 milijona ljudi. TRST — FERNECE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 10.45, 13.10, 13.30, 18.00; ob prazri .. pa ob 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30,1% 13.50, 14.30, 15.00, 15.30, 16.00, *% 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, ^ 20.30, TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Jrsta: ob delavnikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, - , 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.001 ob 22.30. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20, 22.15, Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mi*11 ce (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 15.30, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 14.00, 15.00, 18.00. (Torta . Slavni*1* TRST — PULJ Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 1**' ob nedeljah še ob 7.20. Odhodi iz Pulja: vsak dan ob 7*' ob nedeljah še ob 16.00. (Autosaobračaj - Torb'1 13.«1 8.1** TRST — BUJE Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, *^ Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00-(Torta - Istra aut°l TRST — UMAG , Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.451(1 18.30. Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Istra aut° GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11-30 ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. (F. Rib*> GORICA — ŠEMPETER — VRTOJ5' Razen ob nedeljah in praznikih-^ Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob l**.. Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob GORICA — ŠTEVERJAN — MEDAN Odhod iz Gorice ob delavnikih: o*1 uri, 12.30 in ob 16. uri. Odhod iz Medane: ob 8. uri, 13.30 ob 17. uri. Odhodi iz Gorice samo do Števerl-j ob praznikih: ob 14.30, 16.30, L®’ 20.30, 22.00. . Odhod iz Števerjana: ob 15.00, *7 19.00, 21.00, 22.30. GORICA - TOLMIN - BOVEC - TRS*, Vozi vsak dan, kadar je prehod Predil odprt, drugače samo do B°v 1 Odhod iz Gorice: ob 16.30. Odhod iz Trbiža: ob 5.15, iz Bovca (F. Rib** TRST — DUTOVLJE — AJDOVŠČiN' Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 6.45- Me, s° bi «ki 2 °*>čin Predi Vsi Prave *• ia, j-ačei, b* zn nah, ‘i 10 kilo Peča Pžitn Pa o Po L »koli slej. V, kot Pa v sploh Pa p, Pa 5, POtfr jo k V '*ri tv Prest P« b- H e v te. Post, 1'pjai stva Oriev ;vj *>n d rave Staše Po s] ta n ki g; Prav, Po ■ *a e Vt Prav ^rža 1 Vzv stra Vu v fr telei Po 9 ški t 'arij Br V X] SVoj ski , Pgoc *a t ‘P d Post izklj n-2 V Vaj, 'zela bo r 8a r bil s v, tere. 01 ageE čilo sedti tisoč Si ko, - ga i V Pim di. \( Petn ga, ] ia«* 7$ , brib Prec Poli, ,gore dovj S( Si % križ "p I skei f H *eta >930 bito «ki Sl k , je n Pa ( je j K Sem !s Pilo Oti | se ,, vats Prit, S, še j skm Si tPisl ]°Pa k> ; S; cev. °bd( Sj GOSPODARSTVO Stran 3 vestnik SEDEŽ. TRST . ULICA FABIO FILZ1 S T. « • / I. . TELEFON ST. 7«.«« ^DOVTDSPOmRSKFGA /DRUŽENJA! Pred odpravo užitnine na vino So inov*m' zakonskimi osnutki, ki bili razdeljeni poslancem v italijan-1 zbornici, je tudi osnutek o odpravi Clnske užitnine na vino, ki ga je ^dložil finančni minister Taviani. Za-nski osnutek predvideva popolno od-I > už.itnine do konca leta 1963. Dne ' Januarja prihodnjega leta pa naj bi cela veljati zmanjšana užitnina, ki znanja 800 lir za hektoliter v obči-j' ■ ki ne dosežejo 10.000 prebivalcev bH ^0 Ur v večjih občinah. Doslej je ° treba plačali za vstekleničena pe-vina po 150 lir za steklenico. Ta Jtnina se z novim zakonom zmanjša p0 'HO Ur. Računajo, da bodo občine olc |UvecH1' novega zakona inkasirale 01 36 milijard lir manj kakor do- ie? Te vrze,i b0Clo napolnili z denar-koi1’ sc stel da bodo poleg kave Brazil-Pošiljali v Trst še druge svoje tipič- ^ Pridelke. ' A BARKOVLJAH BODO GRADILI jA^BOM, za katerega je predviden |,0 atek 26 milijonov lir. Z valolomom n°vi del barkovljanske obale, ki so K Pridobili z zasipavanjem morja, do-v svojo končno obliko. Sredi nove po-. Slne bodo postavili vodnjak okoli ka-rega bodo zasadili bore. 0BMEJNI PROMET. Kakor poroča KCdcija »Italia«, je v oktobru prekora-A ntejo med Trstom, Gorico in soli Pitni jugoslovanskimi področji 403 II °c ljudi. Jesensko vreme, ki je po-li ni,l° termometer na Krasu precej niz-ga’,je zadrževalo ljudi doma; zaradi te- 1 Je kilo število prehodov manjše kanj1' v septembru. V oktobru je s pot-^j111 listom prekoračilo mejo 66.000 lju- ! , Cg^OVA ŽAGA V TRSTU. Prve dni dc-Ptbra bo začela obratovati nova ža-’ ki je v gradnji v novem pristanišču v Trstu, žaga je last neke skupine furlanskih industrijcev in bo lahko seža-gala okoli 60.000 kub. metrov hlodovine na dan. Na žagi je zdaj 5000 kub. metrov eksotičnega lesa, iz Sovjetske zveze pa pričakujejo velike količine mehkega lesa. KMETIJSKI TEČAJI. Letos bo na Tržaškem 10 kmetijskih strokovnih tečajev. Kakor znano, organizirata te tečaje ministrstvo za delo in ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, štiri tečaje bo finansirala Cassa’ di Risparmio iz Trsta. Predmeti bodo letos obsegali živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, gospodinjstvo, .uporabljanje umetnih in naravnih gno,il itd. Začetek tečajev je predviden za 16. t. m. DOBRŠEN DEL ITALIJANSKEGA MEDU je ostal nerazprodan, in sicer zaradi svoje previsoke oene. Iz tujine prihaja namreč čedalje več naravnega medu po nizki ceni. Združenje italijanskih čebelarjev je od vlade zahtevalo, da zaščiti domačo proizvodnjo medu. V KAIRU je bil podpisan sporazum, po katerem bodo ZDA prodale Siriji za 9,600.000 dolarjev kmetijskih presežkov. Z izkupičkom bodo deloma (50%)' .krepili sirijsko gospodarstvo, ker del ostal .v državi v obliki pomoči nerazviti državi. V LETU 1958 SO V FRANCIJI prodali okoli 46 milijard cigaret (povprečno 1000 cigaret na vsakega Francoza). Tobaka za njuhanje so prodali 433 ton in žvečilnega tobaka 446 ton. NASE SOŽALJE DS. ANTE MANDIČ. V Opatiji je umrl v 78. letu starosti Ante Mandič, znani istrski javni delavec. Rojen je bil v Trstu. V Istri in Jugoslaviji sploh je rajni igral važno politično vlogo. Med prvo vojno je postal tajnik Jugoslovanskega odbora v Londonu, med drugo pa se je pridružil osvobodilnemu gibanju ter je zastopal Istro v AV NOJ. Po sporazumu med Titom in Su-bašičem je bil izbran za enega izmed treh kraljevih namestnikov. V Ljubljani je umrla Anka Jereb roj. Podboj, učiteljica na strokovni šoli in žena učitelja Milana Jereba, ki poučuje na Opčinah in urejuje mladinski list »Galeb« v Trstu. V Trstu je umrl Venceslav Rebec, igralec na radiu Trst A; pokojni je zelo pogosto nastopal v igrah, ki jih je izvajal »Radijski oder«, poznali pa smo ga tudi kot Palisko v kmetijskih oddajah. Več pozornosti strokovnim šolam! Generalni vladni komisar dr. G. Pa-lamara je z odlokom št. 47, z dne 26. oktobra 1959, odobril 33 učnih mest posebnega prehodnega staleža na tržaških srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Položaj »prehodnega staleža« priznavajo italijanske šolske o-blasti tistim slovenskim šolnikom, ki so po letu 1954 (ko je bil sklenjen londonski sporazum) redno poučevali iste predmete vsaj tri leta. To pomeni, da za dosego tega položaja ni potreben poseben izpit. Solniku, ki mu je bil priznan ta položaj, se odpira možnost za stalnost, seveda, ako napravi še ustrezni izpit. Po tem odloku je število posebnega prehodnega staleža omejeno na 33; tako niso upoštevani drugi kandidati, ki imajo sicer vse pogoje za ta položaj, a niso bila zdaj zanje priznana mesta. Pri pregledu spiska učnih mest lahko takoj ugotovimo, da šolske oblasti niso upoštevale strokovnih tečajev, ki so vsaj dveletni in ki imajo dejansko značaj šole po svojem programu in svoji organizaciji, razen industrijskega tečaja na Opčinah, ki ima tri letnike in je bil upoštevan. Tako ni ta odlok upošteval trgovskih tečajev na Proseku, Katinari in Dolini, kakor tudi ne industrijskega tečaja v Nabrežini oziroma v Križu. Kakor rečeno, so se ti tečaji že tako razvili, da so iz njih nastale prave šole; tako je na primer trgovski tečaj na Proseku dobil letos še tretji razred. Sploh bi bilo koristno za sam pouk in ves šolski ustroj, ko bi tem tečajem tudi formalno priznali značaj šol. PRIZNANJE SLOVENSKI ŠOLI Vsedržavno združenje italijanskih muzejev (Associazione Nazionale Mu-sei Italiani) je lani razpisalo natečaj za najboljši sestavek o muzejih, katerega so se lahko udeležili dijaki srednjih in nižjih srednjih šol. Nedavno je vodstvo tega združenja obvestilo dijaka Stepančiča Marija, ki je lansko leto obiskoval II. razred trgovske šole na Katinari ter se je letos vpisal v III. razred trgovske šole pri Sv. Ivanu, da je zmagal na tem natečaju s svojim sestavkom o buzejih. V znak priznanja bo prejel vrsto strokovnih in drugih knjig. Ta dogodek je vsekakor razveseljiv, ker pomeni ne samo priznanje slovenskemu dijaku, ampak tudi slovenski šoli. Poleg vsega dokazuje tudi, da se dijaki tudi na naših šolah v takšni meri naučijo italijanskega jezika, da se lahko kosajo s samimi Italijani; saj je Stepančič napisal svoj sestavek v italijanskem jeziku. BOUŠA OPREMA ZA INDUSTRIJSKO ŠOLO NA OPČINAH Tržaška občina je nabavila za slovensko industrijsko šolo na Opčinah 9 mizarskih miz (skobelnikov); doslej je imela šola samo tri. Za italijansko šolo tudi na Opčinah je občina nabavila 18 skobelnikov. S to pridobitvijo bo olajšan pouk v mizarstvu na obeh šolah. PREKLIC NETOČNEGA POROČILA Agencija Italija je v enem izmed svojih biltenov preklicala svoje poročilo o vpisovanju v Slovenske šole na Tržaškem, ker je slonelo na zgrešenih podatkih. Navedeno število vpisanih je bilo nižje kakor v resnici. Ker je tudi naš list kritiziral takšno poročanje, objavljamo zgornji preklic in jemljemo preklic z zadovoljstvom na znanje. DELOVNI TEDEN je bil v angleških kemičnih tovarnah, kjer dela okoli 70.000 ljudi, skrčen od 44 na 42 ur. MANJ GRADBENE DEJAVNOSTI NA POUSKEM Minister za javne gradbe Pietrusie-wicz je pred parlamentarnim odborom Sejma izjavil, da je gradbena industrija izčrpala plačne fonde in da bo zaradi tega treba skrčiti število delavcev, zaposlenih na gradbiščih. Zdaj dela na tem področju 316.000 delavcev, od teh bodo do konca leta odpustili 17.000 delavcev. VIŠJE PLAČE V VATIKANU. Državni tajnik kardinal Tardini je na posebni tiskovni konferenci razložil najnovejši ukrep papeža Janeza XXIII. o zvišanju plač vatikanskim nameščencem. Papež je mnenja, da mora vsakdo prejemati plačo, ki ustreza življenjskim stroškom in njegovemu položaju. Zvišanje plač vatikanskim nameščencem velja od 1. julija naprej in znaša 35-92%' pri nižjih nameščencih, pri tajnikih sv. kongregacij pa 12 in 29%. Tako na primer bo sekretar kongregacije, ki ga lahko primerjamo z ministrom v drugih vladah, prejemal odslej 210.000 lir (poprej 187.000) na mesec. Plača vratarja na primer, ki zavzema najnižji položaj med nameščenci, se bo povišala od 51.500 na 70.000 lir. Plača kardinala bo znašala zdaj 400.000 lir na mesec (poprej 350.000). Plače poročenih so primerno višje; poročeni nameščenec prejme za ženo 10 tisoč na mesec in 12.500 lir za vsakega sina, ki ga vzdržuje. Nameščenci bodo v bodoče napredovali vsaki dve leti (doslej vsakih pet let). Zaradi teh poviškov plač se bodo izdatki v državnem (vatikanskem) proračunu zvišali za 4,5 milijarde lir. Ta denar bodo v prvi vrsti zbrali z novčičem Sv. Petra, to je z denarjem, ki ga nabirajo za papeža po vsem svetu. * * * PRIDELEK OLIVNEGA OLJA V ITALIJI V Apuliji in Kalabriji je bil oljčni pridelek v letini 1958/59 slabši; zaradi tega se je pridelek oliv v vsej Italiji zmanjšal za okoli 550.000 ton ter je dosegel 1,46 milijona ton. Kljub temu računajo, da bo v letu 1959/60 dovolj olivnega olja na trgu. Proizvodnjo samega olja cenijo na 300.000 ton. /*Of 110'fAf f«f> NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Uljanik, odhod 28. novembra. — Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Uljanik 28. novembra. — Sev. Kitajska — Japonska: Uljanik 28. novembra. — Sev. Evropa: Rijeka 27. novembra, Sloboda 27. novembra. — Sev. Afrika: Rijeka 27. novembra, Trepča 28. novembra. — Sev. Amerika: Trepča 28. novembra, Makedonija 20. decembra. — Južna Amerika: Drvar 15. dec. — Perzijski zaliv: Vis 29. decembra. POSLEDICA KRIZE V PREVOZNINAH. Po uradnih podatkih je nizozemsko trgovinsko ladjevje v letu 1958 zaslužilo za prevoznino suhih tovorov č'-stih 1.590 milijonov nizozemskih florin-tov, to je 414 milijonov manj kakor v letu 1957. Konec septembra je bilo v razpremi 51 nemških ladij za skupno tonažo 138 tisoč 488 hrt. ČEŠKOSLOVAŠKA PROGA IZ ČRNEGA MORJA V JUŽ. IN VZH. AZIJO Češkoslovaška je uvedla s svojimi ladjami novo čezmorsko progo, in sicer iz Črnega morja v južno in vzhodno Azijo. Na tej progi bodo plule tri ladje. češkoslovaška pomorska trgovinska mornarica šteje šest enot. Štiri izmed teh ladij so zgradili v Sovjetski zvezi, na Finskem, v Jugoslaviji in na Japonskem. Češkoslovaška je naročila nove ladje v Bolgariji in Romuniji. Illlllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933, — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo Inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRZ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. lAAtizem 400 MILIJARD LIR OD TURIZMA. Letos so turisti potrošili v Italiji okoli 400 milijard lir. Lani so italijanski hoteli zabeležili 18,384.000 turistov in 66 milijonov 318.000 nočitev. Tujih turistov je bilo 6,319.000 ( 22,635.000 nočitev). V primerjavi z letom 1957 je bilo število tujih turistov nekoliko manjše, povprečno število nočitev pa se je povečalo. Med pokrajinami sta bili najbolj obiskani Emilija in Romagna (8 milijonov 556.130 turistov). Kar zadeva same turiste pa je opaziti, da se število prvorazrednih iz leta v leto krči, medtem ko je vedno več manj premožnih turistov. Italijanski gostinci so zaradi tega tudi lani vložili več denarja za gradnje tretjevrstnih gostinskih o-bratov. Tako je bila povečana zmogljivost teh hotelov za 34.000 postelj, zmogljivost boljših hotelov pa le za 12.000 postelj. NALOŽBE ZA GRADITEV HOTELOV V JUGOSLAVIJI. Letošnje nalož-be v jugoslovanske gostinske obrate znašajo 7,2 milijarde dinarjev. Od tega je bilo odobreno iz Splošnega investicijskega sklada posojil za 5,7 milijarde. Pri tem omenjajo strokovnjaki, da niso še bili izkoriščeni denarni zneski iz prejšnjega leta v višini 2,2 milijarde dinarjev. V Jugoslaviji gradijo sedaj 116 gostinskih obratov in računajo, da bo približno polovica teh dokončana in izročena svojemu namenu že v tem letu. Poleg tega je v teku tudi preureditev večjega števila hotelov in moderniziranje zastarelih naprav. MNOGO TURISTOV V JUGOSLAVIJI. V prvih devetih mesecih tega leta je število nočitev v 36 največjih turističnih krajih v Jugoslaviji doseglo 7,157.918, to je čez milijon več kakor v istem razdobju lani. Okrog 2 milijona nočitev gre na račun tujih turistov. ČOLN IZ PLASTIČNE MASE V Jadranskih ladjedelnicah v Tržiču so izdelali poseben motorni čoln, ki je zgrajen iz plastične mase in kaže veliko gibčnost pri večji hitrosti in zadosten odpor proti razburkanemu morju; je lažji in cenejši od podobnih čolnov iz lesa. Poleg tega ga ni treba barvati s posebnimi podmorskimi laki in lahko ’ služi celo za družinski week-end na odprtem morju. Glede na vse .te odlike so v ladjedelnici sklenili, da ga bodo , izdelovali serijsko. Čoln je 5,5 m dolg in 2,30 m širok. Ni opremljen s posebnim motorjem, tako da si kupec lahko izbere pogonski motor po svoji uvidevnosti. Na čolnu je tudi majhen hladilnik. 113 MILIJONOV AVTOMOBILOV NA SVETU V Washingtonu so izračunali, da je bilo v prometu ob začetku letošnjega icta na svetu 113,024.224 avtomobilskih vozil (osebnih, tovornih in avtobusov). V primerjavi z letom poprej je bilo v prometu 4,6% avtomobilov več. 60,4% vseh avtomobilov je v ZDA — 68,299.408 vozil ali 10 na vsakih 25 prebivalcev, to je 1,9% več kakor pred enim letom. Na ameriški celini je 76,734.518 avtomobilov, v Evropi 27,174.229 (10,2% več kakor v začetku 1958), v Aziji 3,465.107 (21,8% več kakor v 1958). V prihodnjih letih se bo po vsej verjetnosti število vozil v prometu še naglo večalo. ABSTRAKTNA PRED POSNEMALNO UMETNOSTJO? Problem abstraktne umetnosti je danes v ospredju zanimanja vseh kulturnih delavcev, ki se čedalje bolj opredeljujejo proti pretiranim izsledkom hipermodernističnih umetnikov, ki jih abstrakcija zavede tako daleč, da pozabljajo na svoje socialno poslanstvo oziroma, ki se pri zasledovanju nedoločenih abstraktnih ciljev odtujujejo sodobni publiki, iki bi jim njihovo u-metniško stremljenje moralo bili prvenstveno posvečeno. Založnik De Luca je te dni vrgel na knjižni trg zanimivo delo znanega pa-lelnologa Alberta Carla Blanca z naslovom »DalTastrazione alPorganicita«. Gre za polemični odgovor na znanstveno študijo, ki jo je pred kratkim objavil R. Bianclu Bandinclli v Fellri-nellijevi založbi: »Organicita e astra-zione«. Umetnostni kritik Bianchi Bandinel-li trdi, da je bila prvotna umetnost posnemalna, naturalistična, organska, skratka likovna, medtem ko Blanc sodi, da se je človek najprej posvetil abstraktnemu upodabljanju svojega razpoloženja ter da je šele kasneje prešel na posnemanje dogajanja v naravi. Oba znanstvenika podpirata svoje gledišče s tehtnimi dokazi, ki nas utegnejo tudi prepričati, toda le, dokler ne zadenemo ob nasprotnikove protidokaze. Gre za vprašanje okusa in socialnega vrednotenja umetnostnih pojavov, ki se ne da rešiti avtoritativno s študijo še tako slovitega esteta in znanstvenika. Ce je dokazano, da je poezija očarala človeka pred prozo, s tem ni nikakor rečeno, da je abstrakcija mati posncmalne likovne umetnosti. Kazalo bi nasprotno! ji. UMRL JE PISATELJ MICHELE SAPONARO Konec oktobra je umrl v Milanu pisatelj Michele Saponaro, doma z San Cesaria pri Lecce, kjer se je rodil pred 74 leti; študiral je klasične jezike in književnosti. Vse svoje življenje pa je posvetil časnikarskemu poklicu. Saponaro je začel pisateljsko pot s temeljitimi esejističnimi prikazi iz italijanske književne dejavnosti v prvih 25 letih našega stoletja. Po objavi zbirke apuljskih povesti, v katerih poveličuje svojo ožjo domovino, je spisal več romanov (L'adolescenza, La vigi-lia in Peccato). Pozneje pa se je odločil za sestavo vrste biografskih romanov, ki so mu prinesli slavo. Posebna mojstrovina je prikaz življenja in de-Id realističnega pesnika G. Carduccija na podlagi slovitih Carduccijevih pisem Lidiji, ki so bila do sedaj še neobjavljena. To delo je spopolnil pred dvema letoma s knjigo »11 sole del Carducci« s katero je potrdil svoj sloves odličnega poznavalca Carduccija in njegove umetnosti. Razen Carduccija je Saponaro obdelal še Foscola, Leo-pardija, Mazzinija, Michelangela in Jezusa. Knjiga o Jezusu je izšla 1. 1949. V povojnih letih je bil Michele Saponaro član razsodišča, ki vsako leto podeljuje znano književno nagrado Ba-gutta najboljšim italijanskim književnikom. jj. USPEH TENORISTA A. DERMOTE Te dni je 'znani slovenski operni pevec Anton Dermota, ki je nastavljen v dunajski operi in ki je pred leti nastopil tudi v Trstu, priredil v ljubljanski ii [harmonični dvorani zelo uspel koncert. Zapel je kar 26 Schumannovih, VVoItovih in Straussovih pesmi. Schumann se je rodil pred 150 leti, Woli' tudi pred 100 leti, J. Strauss pa je pred 110 leti umrl. SPOMENIK PESNIKU I. ZORMANU Ameriški Slovenci so v Clevelandu postavili svojemu pesniku I. Zormanu bronast spomenik, delo kiparja Franceta Goršeta. Spomenik stoji v kulturnem vrtu v Clevelandu. Odkritju je prisostvoval pokojnikov prijatelj zvezni senator Frank Lavše, ki je spregovoril v angleščini in slovenščini. KULTURNI DOMOVI AMERIŠKIH SLOVENCEV Kakor poroča ameriški publicist Janko M. Rogelj v »Novi dobi«, imajo ameriški Slovenci v Clevelandu in v predmestjih tega največjega slovenskega središča v Ameriki devet narodnih domov. V njih se udejstvuje 24 različnih kulturnih skupin. DRUŠTVO SLOV. UMETNIKOV POČASTI PROF. BUDALA Proslave 70-letnice našega pisatelja an pesnika prof. Budala v Trstu se je udeležil tudi pisatelj Franoe Bevk. Ta je v imenu Društva slovenskih umetnikov povabil slavljenca na proslavo, ki mu jo priredi društvo jutri v Ljubljani. V ROTTERDAMU MANJ PROMETA V času od 1. januarja do 31. avgusta 1959 so v Rotterdamu izkrcali 34,490.764 ton blaga. Lani v istem času 35,293.215 ton. Vkrcali pa so 12,650.135 ton blaga, lani 12,594.556 ton. SLOl. GLEDALIŠČE V TRSTU Pričetek sezone 21. nov. v auditorijn s krstno predstavo Nicki/, zlati deček Spisal: JOSIP TAVČAR ! Gospodarsko-socialna podoba Emilije ŠTEDILNIKI — PEČI na plin, elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUČI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBOR IZ NERJAVEČEGA JEKLA. MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno. TRST Trg S. Giovanni 1 V Mio in mmij cm 2ag'isŠ ? vn- liiz Karlovca se vidi Medveniško 'hovje s Slemenom, ki daje zavetje D?, severnimi vetrovi hrvatski metro-'■ Zagreb leži ob vznožju Zagrebške ■j re ali Medvednice, poraščene z goz-II in travniki. Danes ima Zagreb 350 oc prebivalcev z visoko razvilo in-..sjrijo in slovi kot gospodarsko sre-. Jugoslavije. Zgrajen je na raz-I^JU podolžne posavske poti in preč-s, P°ti iz Panonske nižine do Jadran-AeSa morja. Zaradi primerne lege se / Zagreb prav hitro razvil, saj je imel I a 1850 šele 14.000 prebilvalcev, a leta j? že 200.000. k/^akor povsod, tako sc tudi v Zagre-a.zapazi mrzlična gradnja: skozi sav-I.1 Predel mesta so zgradili avtocesto ja Ijana - Beograd, ob Savi ,se razvi-je razriovrstna industrija, med katero ^ najbolj znana tovarna Rade Končar, j/ drugi strani Save, kot že omenjeno, " Ostalo velesejemsko mesto. nekaj dneh bivanja v Zagrebu, Po feth se odpeljal po avtocesti proti Do-|. -iški, z načrtom, da si ogledam do-0^° Krke, o kateri sem že toliko slišal svojih prijateljev. Do vasi Bregane 4 vozimo po Hrvatskem. Tu loči Rr-. . k° od Slovenije potok Bregana, ki - Ječe izpod Gorjancev in se izliva v Dolenjska zavzema dolnji del biv-tli | aniskc dežele, in sicer pokrajino Savo, Ljubljanskim barjem, Lo-j lrn potokom in Kolpo ter Gorjanci, ^jlio Dolenjske je porečje Krke, ki ga Izšlim opisati. Vsa Dolenjska je prav in privlačna dežela, četudi je ma-, .?nana. Jc po večini hribovita, po-,lta z. lepimi gozdovi, kot so na pr. cj Vs.ki B°g in bukovi gozdovi Gorjan-■ Ti griči in doline so navadno lepo (]Q . anc aR pokriti s travniki ali goz- , Vl- Po gričih je nešteto gradov, ki da- jejo posebno sliko deželi. Žal, da je bila večina teh gradov porušenih v drugi svetovni vojni. Jugovzhodni del Dolenjske je bogat na vinski trti s slovitim »cvičkom« in rodi obilo sadja. Ob vznožju Gorjancev, ob bivši glavni cesti Zagreb - Ljubljana, je prijazno mestece Kostanjevica s 614 prebivalci, ki leži v okljuki Krke. Zaradi njenega položaja na Krki ji pravijo »Dolenjske Benetke«. Je prijetna izletna točka in letoviški kraj. Graščina Spanheimov-cev je zgrajena v baročnem stilu in ima največje arkadno dvorišče v Sloveniji. Kostanjevica je mesto že od 13. stoletja dalje. Na poti proti Novemu mestu srečamo Šentjernej ob vznožju Gorjancev na rodovitnem Krškem polju. Ne daleč od tu, pod Opatovo goro (med Gorjanci) je znani kartuzijanski samostan Pleterje. Samostan so ustanovili Celjski grofje in ima krasno gotsko cerkev iz prve polovice XV. stoletja. Od Šentjerneja dalje se peljemo po prašni cesti naprej: na desni strani široko polje, na levi pa predgričevje Gorjancev. Kmalu pridemo med same griče in zbogom široke ravnine. Novo mesto, metropola Dolenjske! Krka, ki je globoko zaorala med tvoje stavbe; le leno leze naprej, saj je njen padec do morja le 202 m. Niti nova avtocesta ni zmanjšala prometa skozi Novo mesto. Redni avtobusni promet se odcepi od avtoceste in gre skozi Novo mesto, da se potem spet vrne nanjo. To mesto je manjše kot Koper, tudi take bodočnosti nima, toda kljub temu igra svojo posebno vlogo na Dolenjskem. Ima gimnazijo že iz leta 1746, svoj muzej in kapiteljsko cerkev s Tin-torettovo sliko. Tu blizu, na Grmu, je znana stara kmetijska šola. V pred- mestju Šmihelu je stara gospodinjska šola. Šele od tu dalje, vse gor do izvira Krke, pridejo do izraza naravne lepote. Popotnika zgrabijo čari starih porušenih gradov, ki štrlijo tu pa tam ob porečju; tu soteska poraščena z gozdovi, tam travniki in polja ter naselja, ki dajejo vtis, da je nanje pozabil »Bog in car«, a so kljub temu vabljivi v svoji preprostosti in zapuščenosti. Med to napol divjino pa Šumija Krka, obraščena z vrbami, topoli in jelšami. Ob vhodu v sotesko srečamo vas Stražo, znano iz zadnjih bojev za osvo-bojenje, kjer je razvita lesna industrija. Onstran pridemo kmalu v sotesko, ki je soteska v pravem pomenu besede : na desni, na strmi skali stoji grad, na levi pod cesto pa reka, a onstran reke se strmo dviga gozdnat hrib. Onstran soteske se začnejo gričevnati predeli z imenom Suha krajina. Še nekaj km po obupni oesti, pa pridemo v znameniti in zgodovinski Žužemberk. Vsa pot, ki gre od Novega mesta proti Ljubljani je ena najbolj obupnih, kar sem jih videl v zadnjih letih. Dolina Krke je krasna in pri-vlačna v svoji naravni lepoti. Ta dolina bi lahko poslala jako privlačen letoviški kraj, če bi se uredile poti in gostinstvo. Morda ima Slovenija preveč takih krajev, da bi jih sistematično izkoriščala s tujimi in domačimi gosti. Smo v Žužemberku, ki je zelo trpel, in še danes se niso zacelile njegove rane iz osvobodilne borbe, kar se vidi posebno na ruševinah Turjaškega gradu. Tudi ta grad, kakor drugi na tem področju, štrli tik nad reko. Žužemberk je bil znan pred vojno kot letoviški kraj; njegova okolica in slapovi Krke so privabili sem marsikaterega ljubitelja naravnih lepot. Krka je vedno bolj romantična vse do njenega izvira pri vasi Krki pod Muljavo. Tu se poslovimo od naše prikupne reke, kmalu zavijemo na desno po ozki, toda krasni planinski poti, ki nas pelje na Polževo. Kdo še ni slišal o Polževem? To vam je, neprestrm 629 metrov visok hrib, na vrhu katerega je hotelu podobna izletniška koča. To je najlepša in naj-privlačnejša izletniška točka na Dolenjskem. Polževo lahko tekmuje z vsakim izletniškim krajem na Gorenjskem. Pot na vrh gre med samimi gozdovi in travniki. Tu se ti odpre pogled daleč na okrog: na Gorjance, na kočevske gozdove, na Krim, na Gorenjsko, Štajersko in obsavsko hribovje in še dlje. Tu, v območju Muljave, Višnje gore in Polževega, se nam vsiljuje misel na naše največje pisatelje in verske ter književne reformatorje, Primoža Trubarja, Frana Levstika, Josipa Jurčiča. Po okrepčilu, ko so se mi oči napasle do sitega naravnih lepot, sem se vsedel v svoje vozilo in zapustil ta biser Dolenjske ter se napotil med samimi gozdovi proti Višnji gori na avtocesto, kjer je konec romantike in nas zagrabi suhoparno, mrzlično življenje. Konec J. B. Bologna, oktobra Ko kdo čuje imeni Emilija in Bologna, mu takoj pridejo na um debelušni prebivalci te dežele, vedno 'Veseli in predvsem vedno in povsod ljubitelji dobro obložene mize. Skoro povsod po Emiliji je tudi v resnici tako, vendarle pa obstaja tudi druga plat medalje, tista, ki so jo številni listi in filmi že večkrat prikazali, plat vedno večjega obubožanja kmetijstva v tej deželi, ki se mora, poleg tega, vsako leto boriti proti naraščajočim vodam divjajočega Pada. 400.0C0 KMEČKIH DELAVCEV V Emiliji je večina obdelane zemlje last veleposestnikov in zaradi tega je tu zelo veliko število kmečkih delavcev: 400.000 jih je. Zaradi naraščajoče mehanizacije v kmetijstvu se število zapo-I slonih kmečkih delavcev niža iz leta v leto. Izračunali so, da jih ni polovica zgoraj omenjenega števila delalo v zadnjem letu. Ostali pa delajo le od 100 do 150 dni na leto in njihov zaslužek je za običajen delovni dan 1000 do 1200 lir, vendar pa je nezadosten za življenje v tistih mesecih, v katerih so primorani na počitek. TISOČI IN TISOČI ODHAJAJO V MESTA Vsako jesen se iz dežele zatekajo v mesta tisoči in tisoči ne samo kmečkih delavcev, marveč tudi polovinar-jev in neposrednih obdelovalcev, ki iščejo dela v industriji. Težko ga najdejo, ker industrija potrebuje čedalje več strokovnih delavcev, ne pa težakov. Mnogo »ubežnikov« z dežele se za stalno zaposli v mestih, a položaj na deželi ostaja prav tako težak, ker se na mesto izseljenih naseljujejo ljudje z Juga, ki se zadovoljijo z malenkostnim zaslužkom. Tudi mala kmečka posest je v krizi, ker se je vršilo razdeljevanje zemlje med raznimi brati, tako da imamo danes celo vrsto malih kmečkih posesti, katerih lastniki ne morejo več dostojno živeti z izkupičkom. Zaradi tega se tudi mali posestniki zatekajo v vedno večjem številu v mesta, omamljeni tudi oni po pravljici o bogatem in lepem mestnem življenju. Vladne in lokalne oblasti delajo na tem, da bi izboljšale delovne pogoje, da bi izsušile še močvirja ob izlivu Pada v Jadransko morje, kjer je še okrog 40.000 ha močvirnate zemlje. Tudi prekop Emilia-Romagna bo lahko dal delo 12.000 ljudem, toda pri vsem ostane še okoli 200.000 oseb nepreskrbljenih. Nekatere industrije gradijo tu svoje obrate, druge pa zapuščajo Emilijo, ker se nc strinjajo z gospodarsko politiko krajevnih levičarskih uprav. Državna družba ANIC je s svojim kemičnim podjetjem v Ravenni dala delo 4000 osebam, ki pa so skoro vsi strokovni delavci. Upanja v bodočnost vlivajo gradnja pristanišča v Ravenni, povečan promet po avtocesti in predvsem korist, ki bi jo morala imeti Emilija od zemeljskega plina, ki ga črpajo na njenem ozemlju. Vendarle pa bo potrebno, skladno z mehanizacijo kmetijstva, preusmeriti mlade generacije od teža-štva na strokovno delo. In v tem pogledu ustanavljajo povsod strokovne šole, ki pa jih je še vedno premalo. m. v. ZaltimaitC’ pUtizi/ade Sonnyvitabrill: daje sijaj, odpornost in jakost lasem, a jih ne maže ne lepi in ne dela mastne. Sonnyvitabrill je kakor zdravilo, ker slabim in bolanim lasem daje življenje in moč, a zdrave lase ščiti. Izredne odlike daje vam Sonnyvi-tabrill, ker vsebuje aktivni pepsi-nizator, lipoide in druge organske spojine, ki krepijo koren kože. MORILI MABALOSSO .Trst - Trieste, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — opremo perma (lex za urade — vozički — posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7 Jsit&to&CldbLCb d. m »SILLA" IMPORT - KXPORT COSSI ALFONZ vseh vrst lesa, trdih goriv in stro- UVOZ UKSi*. jev za lesno Industrijo GORICA Ulica Duca cTAosta 17 TKfST - Sedeš : ul. Oleerone 8/II - Telefoni ni. Cleerobc 80214 TEL. 34-36 TRST, Ulica Ciceronn U - Telefon 30130 37-725 Telegram 1 M P E X P 0 H T II1 E S T B l(npe*CpaU D B ft Ž AI VSAKOl/RSTEA! IBS, DRČA ZA RURJAUU, GRAOREAU MATERIAL IZ B A Ž A: TEKSTIL, KOLOAHALIVO BLAGO IIU HAZIU0ERSTA1E STRUJE Operira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstna kompenzacije TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se mehka pšenica prodaja dobro; cene so se okrepile. Tudi cene trde pšenice in pšenične moke se dvigajo. /.aradi konkurence inozemske koruze, ki so jo uvozili v velikih količinah v Italijo, gre italijanska koruza težko od rok. Cene oluščenega in neolušče-nega riža so ostale neizpremenjene. Isto velja za trg z mlečnimi izdelki. Dospele so na trg prve količine olivnega olja novega pridelka; cena se suka okrog 47-56.000 lir stot. Najbolje se prodajajo finejše vrste olja. Cene semenskega olja so popustile. Na trgu z živino za rejo je bilo število sklenjenih kupčij precejšnje; najbolje se plačujejo voli. Klavna živina se je tudi podražila zaradi večje potrošnje mesa, kar je sezijskega značaja. Povečala se je živahnost na trgu z zelenjavo in sadjem. Na trgu z vinom prevladuje povpraševanje po vinu lanskega pridelka, ker ima letošnje vino manj alkohola. Cene sena, krmilne moke in krmilnih pogač se dvigajo. ŽITARICE MiTANO. Mehka pšenica fina 6850 do 7100, srednje vrste 6600-6800, navadna 6400-6500; trda pšenica srednje vrste 8400-9100; pšenična moka tipa »00« 8200 do 8300, tipa »0« 7650-7850, tipa »1« 7250 do 7450, tipa »2« 6850-6950; pšenična moka za testenine tipa »0« 8700-9000; pšenični zdrob 11.300-11.400, tipa »1« 10.800 do 10.900; pšenični otrobi 4000-4100; koruza lina 5000-5150, srednje vrste 4300 do 4400, navadna 4050-4100; inozemska koruza 4050-4300; koruzna moka extra 7200-7500, lina 5500-5800; srednje vrste 5000-5200; navadna 4700-4900; inozemska rž 4400-4500; inozemski ječmen 4700 do 4800; oves 5000-5800; inozemski oves 4700-5800; proso 5200-5300; inozemsko proso 3950-4000. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5400-5600; Balillone 5500-5800; Roncaro- 10 5200-5500; Allorio 5400-5600; Ardizzo-nc 600-6000; G. Rossi 6200-6400; Maratel- 11 600-6000; Rizzotto 5600-6200; Razza 77 5600-6000; R. B. 6100-6600; Sesia 5700 do 6100; Arborio 6200-6700. Oluščeni riž: navaden 10-10.300; Pierrot 10-10.300; Ba-Jillone 10.300-10.500; Ardizzone 10.300 do 10.500; Maratelli 10.800-11.200; Rizzotto 11.200-11.600; Razza 77 11.500-11.700; R. B. 11.600-12.000; Arborio 13-13.500 lir. ŽIVINA LUGO. živina za rejo: krave 330-440 tisoč lir par; breje krave 400-530.000 par; krave s teletom 450-600.000 par; voli 410 do 530.000 par; junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 350-380.000 par; breje krave prvesnice 180-230.000 lir glava; junice 2 stota težke 96-104.000 glava; molzne krave 130-230.000 glava. Živina za zakol: voli I. 260-350 lir kg, II. 250 do 280; krave 6 stotov težke I. 270-345, II. 250-270; junci 5 stotov težki I. 345 do 410, II. 300-340; telički I. 450-570, II. 400-440. Prašiči: prašički za rejo do 25 kg 440-480, nad 25 kg 400-440; suhi prašiči 360-00; prašiči za rejo 100-150 kg 320-330, nad 150 kg 330-350. Vprežni konji 100-130.000 glava; konji za zakol I. 200-250 lir kg, II. 180-200; žrebeta za zakol 350-360; vprežni mezgi 60-70.000 lir glava; mezgi za zakol I. 15CU60, II. 120-140; osli za delo 40-50.000 lir glava; osli za zakol I. 120-150, II. 100-120; ovce 215-230; jagnjeta 480-500. PERUTNINA MILANO. Živi piščanci extra 750, I. 600-650, II. 530-550; zaklani piščanci 580 do 900; madžarski zmrznjeni piščanci 400-550; žive kokoši 530-580; inozemske kokoši 400-430; zaklane kokoši 750-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 550 do 630; inozemske zmrznjene kokoši 400-560; žive pegatke 700-750; zaklane pegatke 850-950; golobi I. 700-800; zaklani golobi 900-1000, II. 800; žive pure 620-650, zaklane 780-820; zmrznjene pure 500-550; živi purani 520-550; zaklani 600-650; žive race 400-450, zaklane 450 do 550; žive gosi 400-450, zaklane 400 do 450; živi zajci 380-400, zaklani s kožo 500-540, brez kože 520-620; danski zmrznjeni zajci 600. Prvovrstna sveža jajca 45-47 lir jajce, navadna 41-43; inozemska konservi-rana jajca 20-31 lir po teži. KRMA MANTOVA. Seno majske košnje z namakanega travnika 2000-2100; otava 1900 do 2000; seno III. košnje 1800-1900; detelja I. košnje 1500-1600, II. košnje 1400 do 1500; pšenična slama stlačena 1050 do 1100; mešana krma ža molzne krave 5050-5150; mešana krma za pitanje prašičev 5150 lir. MLEČNI IZDELKI LODI. čajno maslo 900-910; lombardsko maslo 840-850; maslo krajevne pn> izvodnje 860-8700, II. 800-810, III. 790-800; emilijski sir majske proizv. 1958 900-920, majski proizv. 1959 680-710; sir grana majski proizv. 1958 850-890, zim- VALUTE V MILANU 4-11-59 16-11-59 Dinar (100) 75,00 73,00 Funt šter. 5765,00 5750,00 Napoleon 4545,00 4350,00 Dolar 619,75 619,75 Franc. fr. (100) 124,56 124,77 Švicarski fr. 142,75 143,05 Funt šter. pap. 1740,12 1738,87 Avstrijski šil. 23,96 23,93 Zlato (gram) 704,00 704,00 BANKOVCI V CURIHU 16. novembra 1959 ZDA (1 dol.) 4,33 Anglija (1 funt šter.) 12,13 Francija (100 fr.) 0,870 Italija (100 lir) 0,695 Avstrija (100 šil.) 16,72 CSR (100 kron) 13,50 Nemčija (100 DM) 103,80 Belgija (100 fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 82,75 Nizozemska (100 fl.) 114,50 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 5,15 Egipt (1 funt šter.) 8,30 Jugoslavija (100 din) 0,51 ski proizv. 1957-58 910-930, majski proizvod 1959 620-660, zimski proizv. 1958-59 730-780; grana svež 520-540, 30-60 dni star 550-560; sbrinz svež 490-510, postan 570-600; emmenthal svež 560-570, postan 640-660; emmenthal orig. švicarski 750 do 770; provolone svež 520-540, postan 560-580; italico svež 460-480, postan 510 do 530; crescenza svež 345-355, postan 430-450; gorgonzola svež 350-370, postan 540-580; taleggio svež 400-410, postan 490 do 520 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILANO. Suh česen 80-120; korenje 60-80; cvetača 35-80; ohrovt 18-30; cikorija 24-36; čebula 30-40; olupljene čebulice 80-130; svež fižol Vigevano 120 do 204; koromač 23-80; cikorija s koreninami 18-36; rdeča solata Verona 120 do 216; endivija 48-84; krompir Bintje 44-45, Majestic 32-37; paradižniki 36 do 144; por 70-100; peteršilj 60-120; zelena 48-96; špinača 48-96; bučice 25-50 lir. Kostanj navaden 30-70, »marroni« 80 do 140; kaki 42-72; jabolka navadna mešana 30-60; Delicious extra 108-144, I. 84-102, II. 48-78; hruške navadne mešane 48-84, Kaiser extra 216-240, II. 180 do 204; belo grozdje 84-240; črno grozdje Isabella 36-72; navadne pomaranče 46-92; limone I. 110-138; praženi zemeljski lešniki 250-300; olupljeni kostanj 90 do 100; dateljni iz Tunisa 350-400; mandeljni 132-160; olupljeni mandeljni 265 do 300; lešniki. 250-270; orehi Sorrento 340-400; bosanske slive 70/75 250-270, 90/100 230-250; suho grozdje 235-260 lir. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1959 v sodih 175 lir kg, v škatlah 200 g 250, v škatlah 500 g 210, v škatlah 1 kg 210, v škatlah 5 kg 195, v škatlah 10 kg 190, v tubah 200 g 57 lir tuba. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 235, v škatlah 500 g 205, v škatlah 1 kg 195, v škatlah 5 kg 180, v škatlah 10 kg 175, v tubah 200 g 53. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do 1% kisline 670-700 lir kg, do 1,50% kisline .620-670, do 2,50% kisline 600-620, do 4% kisline 580-600; prečiščeno tipa »A« 500 do 510, tipa »B« 460-470; prvovrstno semensko olje 355-360; olje iz zemeljskih lešnikov 375-378 lir. MILANO. Sojino olje 31.400-31.600; olje iz koruznih semen 29.300-29.500; olje iz tropin 29.800-29.900; ricinovo olje 33 do 34.000; kokosovo olje 28.200-28.500; laneno olje 26.000 lir stot. Pozornost vzbujajo izredno visoke cene bakra in cina; napredovala je tudi cena pšenice in koruze, nekoliko tudi bombaža in kave, medtem ko je cena volne nekoliko nazadovala. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 13. novembra napredovala od 199 7/8 na 201 stotinke dolarja za bušel, cena koruze pa od 203 3/4 na 205 1Z2 stotinke dolarja za bušel. Pozornost je zbudilo to napredovanje cene koruze, čeprav je bil pridelek v Ameriki obilen; saj je ta do 1. novembra dosegel 4.402 milijonov bušlov, lani pa do tega časa samo 3.800 milijonov bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO Zaradi napetosti med Združenimi ameriškimi državami in Kubo je cena sladkorja še vedno nizka ter je v tednu do 13. novembra ostala neiz-premenjena pri 2,98 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Cena kave je čvrsta; v tednu do 13. novembra se je v New Yorku dvignila od 44,95 na 45,50 stotinke dolarja za funt. Kakao je v New Yor-ku napredoval od 31,21 na 32 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombaža je v New Yorku v tednu do 13. novembra napredovala od 32,70 na 32,80 stotinke dolarja za funt. Bombaž je napredoval kljub najnovejšim cenitvam o letošnjerp pridelku v Ameriki, ki so ugodnejše kakor prejšnje. Po cenitvi z dne 1. novembra bo Amerika pridelala 14.801.000 bal, medtem ko se je cenitev 1. oktobra glasila na 14,692.000 bal. Lanski pridelek je znašal same 11.512.000 bal. — Cena volne je v tednu do 13. novembra v New Yorku nazadovala od 122,5 na 122 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V Londonu se je cena česane volne 64’s B dvignila od 101 3/4 na 102 3/4, proti iz ročitvi v decembru; v Roubaixu na Francoskem je cena napredovala od 1345 na 1375 frankov za kilogram proti izročitvi v novembru. KAVČUK Cena kavčuka je v New Yorku v tednu do 13. novembra za vrsto la-tex RSS št. 1 napredovala od 43 1/2 na 48 stotink dolarja za funt; v Londonu se je cena vrste RSS dvignila od 34—34 1/2 na 37 3/4 — 38 1/4 penija za funt, proti takojšnji VINO ALESSANDRIA. Črno namizno vino 5000-5500 lir hi; belo namizno vino 6500 do 7000; Barberato 6000-7000; Barbera 7500-8000; Barbera extra 9-10.000; Frei-sa extra 11.000; beli moškat 13.000; cene veljajo za vino starega pridelka. FORLI. Cene za vina 9-12 stop.: navadno belo 400-420 lir stop/stot; črno 400-410; Albana 12-13.000 hi; Sangiove-se 6000-7000 lir. KOŽE BUSTO ARSIZIO. Surove kože z repom : krave do 30 kg 330-350, nad 30 kg 315-330; junci do 30 kg 360-370, 30-40 kg 320-340; voli 40-50 kg 300-320; biki 230 do 250. Surove osoljene kože: teleta do 4 kg 950-1000, 3-6 kg 800-830; žrebeta 550-580; konji 350-380; anezgi 200-240; osli 170-200; jagnjeta z belim krznom 780-820, z dnagobarvnim krznom 680 do 700; ovni 610-630; kozlički 26-31 kg 2550 do 2600, nad 31 kg 2450-2530; koze 880 do 900; suhe kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 500-550; Buenos Aires americanos 600-620; Capetovvn suhe 480 do 510, Capetown osoljene 430-490; Ad-dis Abeba do 8 funtov 525-550; kože iz Angleške Somalije 8-12 funtov 590-610. PAPIR MILANO, časopisni papir v valjih 10.450 lir stot, v polah 13-14.000; tiskovni .satiniran navaden 13-14.000, srednje vrste 16.500-18.000; pisarniški navaden 14-16.000, srednje vrste 17.500-19.500, fin 21- 23.000; trikrat klejen za obrazce 22.500-24.500; registrski navaden 15.500 do 17.500, srednje vrste 18.500-20.500, fin 22- 24.500; pisemski srednje vrste 19 do 20.500, fin 22-24.000, extra 25.500-28.000; pergamin navaden 40, 60, 80 g 18-19.500; pergamin extra 30, 40, 60 g 21.500 do 24.000; ovojni papir navaden 7700-9200, srednje vrste 12-13.500, fin 15.500-17.000; karton siv navaden 4500-6000, fin 6500-8500; duplex in triplex navaden beli ali barvani 8000-9500, srednje vrste 11.500 do 14.000, fin 17-22.500 lir. KAKAO GENOVA. Kakao v zrnih proti takojšnjemu vkrcanju za 50 kg cif.: Gha-na good fermented (Accra) 342,50 francoskih frankov kg; S. Thime 750 dol. za tono; Bahia Superior 270 šilingov; Victoria 268/8 šilingov; Trinidad Plan-tation 325 šilingov; CeyIon EA 1 335 šil. za cwt; Ceylon EB 1 325 šil. za cwt; Venezuela Puerto Cabello 54 dol.; Guayaquil Arriba Navidad 43,50 dol.; Guayaquil Arriba Summer 45,60 do!. izročitvi. Ta skok cene spravljajo v zvezo z velikim povpraševanjem po blagu v Londonu, ki prihaja s strani britanskih in angleških potrošnikov. Poročila iz Singapura govorijo o pomanjkanju kavčuka. KOVINE V tednu do 13. novembra je cena bakra v New Yorku za malenkost nazadovala in sicer od 34,74 na 34,45 stotinke dolarja za funt; cin je v istem času nazadoval od 101 na 100, 97 1/2. V Londonu je cena bakra padla od 360 na 358 funtov šterlingov za tono, proti takojšnji izročitvi, cena cina pa je napredovala od 794 na 797, proti takojšnji izročitvi. Svinec je v New Yorku ostal neizpremenjen pri 13 stotinkah za funt, prav tako cin Saint Louis pri 13,50. Antimon Laredo neizpremenjen v New Yorku pri 29 stotinkah za funt; lito železo pri 66,41 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50; staro železo povprečni tečaj 46,17, teden poprej 46,17 dolarja za tono; živo srebro 221-222 (teden poprej 222-225) dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji dne 13. novembra v markah za 100 kilogramov: Cin Duisburg 955-964, svinec osnova New York 119,69 osnova London 80,93 — 81,07; cink osnova East St. Louis 115,09, osnova London 112,03 — 112,32; elektrolitič-nl baker za prevodnike 320-323; svinec v kablih 87-88, aluminij za prevodnike 225-227. ČVRSTA CENA CINA Cin je v Londonu v tednu do 13. oktobra dosegel najvišjo raven po koncu leta 1956; saj je stal okoli 800 funtov šterlingov za tono, v terminski kupčiji na tri mesece pa celo čez 803 funte šterlinge. Po blagu povprašujejo zlasti angleški trgovci. Ti ra^ čunajo na velika naročila iz Amerike, odkar se je zaključila jeklarska stavka. V zadnjih tednih se je cena sukala okoli 794 funtov šterlingov za tono, in sicer so to ceno uravnavali z jemanjem blaga iz rezerv. Računajo, da so svetovne zaloge pičle, čeprav je Mednarodni svet za cin pooblastil izvoznike, da povečajo izvoz za okoli 2000 ton v tretjem in četrtem tromesečju tega leta. Verjetno je, da bo v letu 1960 nastopilo še večje pomanjkanje. Mednarodni odbor za cin se sestane 1. decembra v Londonu. Pričakujejo, da bo odbor dovolil nadaljnje povečanje izvoza državam izvoznicam. ■v V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 26.10 4.11 16.11 Pšenica (stot. dol. za bušel) 200.78 201.7s Koruza (stot. dol. za bušel) . . lil.*/* 112.7* 112.7S NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 30.98 — Cin (stot. dol. za funt) . . 101.75 101.37 101.25 Svinec (stot. dol. za funt) . . 13.— 12.80 13. Cink (stot. dol. za funt) . . 13.- 12 SU 12.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74.- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . 32 70 32.70 32.85 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 225.50 222.— 218. Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 36,- 36.50 37.25 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) 235,- 25e.1/! Cin (funt šter. za d. tono) . . 794.7* 794,- 798. Cink (funt šter. za d. tono) . . 96.7* 95.7* 95.78 Svinec (funt šter. za d. tono) . . 71-78 74.7* 71.7* SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . 505,— 505.- 520,— tniB’1 mm KMEČKE ZVEZE Kmečki glas o državnih prispevkih Na članek o državnih prispevkih, ki smo ga objavili v zadnji številki, smo prejeli od našega živinorejca naslednje pripombe: Prispevki, ki jih podeljuje država kmetom za različna kmečka dela in nakupe so brez dvoma koristni, in prispevajo v določeni meri k razvoju našega gospodarstva; so v tem pogledu nekatere nejasnosti ali bolje rečeno pomanjkljivosti, ki bi se dale, z lahkoto odstraniti. Opozorili bi radi le na nekatere. Odgovorni krogi, ki usmerjajo našo živinorejo, želijo pri nas razviti gojenje krav švicarske pasme. V ta namen prejme kmet tudi podporo. Tudi krave, ki jih kupuje za kmete odgovorna komisija, stanejo živinorejca kljub podpori prečeč, to je vsaka 240.000 lir s prispevki vred. Kmet bi še prenesel 70 tisoč lir, če bi bila živina res nekaj izrednega. Toda preden se žival prilagodi našim razmeram, kar traja približno eno leto, sodi že med podpovprečne mlekarice, pozneje pa se nikoli ne dvigne nad povprečje. To dokazujejo dosedanje izkušnje. Sicer je res, da nam komisija pri nakupu zagotovi samo, da je živina zdrava; vendar bi lahko nabavili veliko bolj poceni dobro mlekarico tudi v naših krajih. Toda za nabavo živine v domačih krajih ne. dobimo podpore. In vendar bi morali širiti našo boljšo živino, ker je že udomačena in se je prilagodila tukajšnjim življenjskim pogojem. Uvoženi prvovrstni bik stane 2 milijona lir. Bik, oplojen po tem prvovrstnem biku in od prvovrstne krave, pa ima navadno mesarsko ceno in kmet dobi zanj samo 10.000 lir prispevka, če ga namerava rediti. Isto velja za telico ali junico. Ne razumemo, zakaj mora uvoženi bik stati 10-krat več, ko ima tudi naš bik enake lastnosti. Zakaj ne bi zmanjšali stroškov za uvoženo živino, če je. že naša slaba? In zakaj ne bi naše živine tako križali, da bi dobili za naše razmere primerno živino? Imamo tudi dobre kraške mlekarice. Te bi bilo treba propagirati s prispevki! Kol smo že v uvodu naglasili, so prispevki, ki jih prejemajo od države zelo koristni; želimo le, da bi odgovorni krogi upoštevali naše posebne razmere, na katere smo hoteli opozoriti s temi vrsticami. S. POCENITEV VINA V JUGOSLAVIJI Po najnovejši uredbi Zveznega izvršnega sveta se stopnja davka na promet za vse količine naravnih vin in grozdja, ki jih pridelovalci še imajo v svojih kleteh ne glede na letnik, zniža od 25 na 10 dinarjev pri litru. Z znižanjem davka hočejo pospešiti zlasti prodajo starega vina. Stopnja občinskega davka na promet z nafavnuni vini v gostinstvu in trgovini na drobno ne sme presegati 5%; lahko doseže 7% samo v primeru, ako to odobrita okrajni ljudski odbor in republiški izvršni svet. Davek na promet z drugimi alkoholnimi pijačami v gostinstvu in trgovini na drobno ne sme biti nižji od 10%. Računajo, da bo na podlagi te uredbe znižana cena vina v gostilnah za 25-30 dinarjev pri litru. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV V JUGOSLAVIJI Zvezna skupščina v Beogradu je že sprejela zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (kmetov). Ker so socialne razmere v posameznih republikah različne, je bilo z zveznim zakonom prepuščeno posameznim republikam, da uporabijo zakon ustrezno domačim razmeram. Te dni se je pred Ljudsko skupščino LR Slovenije začela razprava o razširjanju zdravstvenega zavarovanja tudi na kmete. Zavarovani bodo tisti, ki se u-kvarjajo s kmetijsko proizvodnjo kot svojo osnovno zaposlitvijo ter njihovi družinski člani, ki jih ti preživljajo; zavarovani bodo tudi zakupniki kmetijskih zemljišč in člani kmetijskih, obdelovalnih zadrug, če niso zavarovani že po zakonu o zavarovanju delavcev' in uslužbencev, poleg tega pa tudi kmečki obrtniki, ki se pretežno preživljajo od kmetijstva in še niso sicer zavarovani. Zavarovanci bodo deležni zdravniških pregledov, zdravljenja v ambulantah, bolnišnicah in tudi drugih zdravstvenih zavodih in na domu, in sicer za vse bolezni. Zakon določa, pri katerih boleznih bo zdravljenje povsem brezplačno in pri katerih bodo zavarovanci sami krili del stroškov. Njihov prispevek se giblje od 10-75%. CENE DOMAČEGA VINA Na tržaškem Krasu gre novo vino povprečno po 115 lir za liter. Na srednjem Vipavskem prodajajo vinogradniki vino po 4 dinarje za stopnjo alkohola ; če računamo, da ima vino povprečno 10 stopinj alkohola, se torea prodaja po 40 dinarjev liter. Mnogi vinogradniki so vino že prodali, drugi ga zadržujejo, ker ga je malo. Letos je vino močnejše kakor lani. VPRAŠANJE SOC. ZAVAROVANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Na vsedržavnem kongresu Zveze italijanskih upokojencev v Sieni, ki so se ga udeležili tudi trije odposlanci iz Trsta, je bilo med drugim govora tudi o vprašanju socialnega zavarovanja italijanskih državljanov, ki so delali v tujini. Z nekaterimi državami je sicer že v veljavi poseben sporazum, z drugimi pa še ni sporazuma; med temi je tudi Jugoslavija. V prijateljskem o-zračju, v katerem se razvija italijansko-jugoslovansko sodelovanje, bo treba u-rediti vzajemno ludi to vprašanje. Iz Trsta, Gorice, in zlasti iz Tržiča je odhajalo na delo v Jugoslavijo mnogo delavcev. Let, ki so jih ti italijanski državljani preživeli v Jugoslaviji, jim italijanski socialni zavodi ne štejejo za pokojnino in za invalidnino, čeprav so ves čas svojega bivanja v Jugoslaviji delali in plačevali socialne prispevke. Jugoslovanski socialni zavodi so v tem pogledu bolj širokogrudni in priznavajo delovno dobo tudi v tujini. Pri vsem tem obstaja to vprašanje gotovo tudi za Jugoslavijo, 'ker gre za vprašanje prenosa prispevkov za socialno zavarovanje za čas, ko je zavarovanec dela! v tujini. Nova knjiga o kmetijstvu Inž. Alfonz Hribar, ki živi danes na Reki in je znan že po svojih teoretičnih in praktičnih razpravah v agronomi ji, je nedavno izdal v Trstu brošuro pod naslovom »Terreno, Piante, Fer-tilizzanti« (Tla, rastline in gnojila), ki zasluži ludi našo pozornost, čeprav bo našim kmetom zaradi jezika težko dostopna. Brošuro je natisnila tržaška tiskarna »Adria«. Snov je razdeljena na. štiri poglavja (Teorija in praksa, Talni biokemični laboratorij, Metoda A. Demčinskega, Voda kol praktično sredstvo za uporabo umetnih gnojil). V prvih dveh poglavjih obravnava pisec prehrano rastlin, osnovne teorije o njihovi prehrani in razvoju. Pri tem odkriva avtor temeljito poznavanje teh vprašanj, ki so zelo zapletena in obširna, kakor je samo vprašanje prehrane rastlin. Po teh teoretičnih poglavjih prepelje pisec bral- ca na vprašanje gnojenja z ume gnojili. Tu so razložene razne teor!J*a kakor na primer Liebigova mineral teorija; nato opisuje avtor lastne kušnje z gnojenjem pšenice na oba' skem posestvu »Česma« v Slavonski f žegi. Ti poskusi so dokazali, da je žž*/ šena trditev, da kalij neposredno deluje pri sintezi sladkorjev in šk*/ ba, a hkrati da je metoda A. Dsmcl skega, ki priporoča večkratno °k0E vanje žit, zelo uspešna. Nadalje so 0P. sani poskusi, ki jih je izvršil satn sec s koloidalno raztopino na drov zmletih fosforitov. Ti poskusi so PoK zali, da so zrnata fosforna gn0)H škodljiva, in sicer zaradi žveplene ^ sline, ki jo vsebujejo. Pisec obsoja P čano propagando za uporabo škod|J vih kalijevih gnojil. Razprava o uporabi umetnih zasluži vse priznanje; po teoretični 0 delavi prehaja pisec na praktično nP rabo. Hribarjeva brošura gotovo ^ predstavlja zadnje besede v razprav1 uporabi umetnih gnojil, vsekakor P gre za resen prispevek k razčišče® pojmov in mnenj. inž. Alfonz Hribar sc je po ;svoi'j i • • i i vi • . • — tudi praktično uporabljal svoje zna11-!1 .. ,___. ....._____ŽR V študijah na zagrebški univerzi izpoP® nil na francoskih visokih šolah i® v kmetijstvu, kakor je razvidno že te zgoščene razprave. Urejeval je tul' IV- ✓ . . > V- V- * 1 I 11 / . I H \ V. . WIV-JV-VC*» J— .. strokovno revijo »Meja«. Zanimivo F da je pisec že leta 1931 v svoji P11^ kaciji »Italijansko-jugoslovanski si« zagovarjal gospodarsko - polit11’1 zbližanje med obema državama. Kemikalije na italijanskem trgu mično čista za analizo 110115, solna Cene veljajo za 1 kg blaga, f.co skladišče, v prodaji na debelo za takoiš-nje plačilo. Anorganske kemikalije. Amonijak trgovski 28"Be (salmijakovec) 32-33, amonijev bromid 650-680, amonijev karbonat v prahu 65-68, amonijev klorid v prahu 78-80. Boraks 10,5-110, borova kislina v luskah, čista 180-185. Ginkov oksid 190-200. Kalcijev klorid v luskah 63-65, kalcijev klorid, taljen 70-75% 45-50, kalcijev klorid, čist, krist. 120-130, kalijev bikromat, krist. 310-315, kalijev lerricianid (rdeča krvolužna sol) 570-580, kalijev ferrocianid (rumena krvolužna sol) 260-280, kalijev galun 55-65, kalijev hidroksid taljen 52-54% 140-145, kalijev karbonat 96-98% 155-160, kalijev karbonat 98-100% 170-175, kalijev meta-bisulfit 185-205, kalijev nitrat 100-110, kalijev permanganat (hipermangan) 385-395, kromov galun 125-135. Magnezijev klorid taljen 38-40, magnezijev sulfat, trgov, kristal. 25-26, magnezijev sulfat F.U. 5060. Natrijev bikarbonat 55 do 65, natrijev bikromat 235-245, natrijev bisulfit anhidr. 63 65% 60-70, natrijev ferrocianid 220225, natrijev fosfat terciarni 65-75, natrijev hidroksid (kav-stična soda) taljen 97-98% 63-65, natrijev hidroksid raztopljen 36°Be 23-25, natrijev hidroksid v luskah 75-80, natrijev hidrosulfit 320-340, natrijev hipoklorit 18-19% 28-30, natrijev karbonat (soda Solvay) 33-35, natrijev karbonat (soda v zavojih) 40-44, natrijev perborat 190210, natrijev pirofosfat nevtralen 160 170, natrijev silikat (vodotopno steklo) 22-24, natrijev sulfat an- hidr. trgov. 22-24, natrijev sulfat anhidr. čist 37-40, natrijev sulfat mikro-kristalast 17-21, natrijev tripolifosfat 140-159. Ogljikov dvokis 87-90. Solitrna kislina 36riBe 27-30, solitrna kislina ke- slina TP 19-21"Be 17-21, solna kisli®8, kemičo čista za analizo 70-75. Vodik®, superoksid tehn. 130 vol. Žveplena » slina trgov. 66''Be 22-23, žveplena klS na kemično čista za analizo l35-lv' žveplov dvokis 240-245. ^ Umetna gnojila. Amonijev sulfat ' do 21% 32,5-32,6, bakrov sulfat (m0®!) galica) 98-99% 125, kalcijev dana®11 20-21% v vrečah 75 kg 34,4, kalijev k1 rid 50-52% 30-32, kalijeva sol'40-42:, 25, kalijev sulfat 50-52% 47, superi fat kostni 18-20% 20-23, superfosfaU neralni 18-20% 15-16, Thomasova H1 dra 20% 19 f.co prejemnik. Edina atklusivna prodajna Agoncija v Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrst ža rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomeatnlh dalov Plagglo. .VIŠJA TRST, Ul. Csrdocd 15, Ul. 2Mf* Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in P0' trebšiin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. IVjaša zavarovalnica I I ustanovljena leta 1828 a. Hamu, Trst Ul. fihega 8 Tel. 27512 KMEČKA BANKA r. at. at o. ]. GORICA Ulica Morali! 14 Telefon 22-06 Banka pooblaščena za pošlo r zunanji trgovini U«tatnovlJ*n« lOO* ifucc. /j i>'i 11 ti 't tliuo BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-373 Pravzomamo vsakovrstna provaza za tn In Inozemstva. — Postrežba hitra. Cena ugodne HUM mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617 , 32-445 Teles 01-128 Zagreb: SmičiMasova 22 tel. 39758 , 39691, teles 02 — 148 RIJEKA Zrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81,. 54-82, 54-83, 54-84 Teles 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi/ PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPDEVOZNiO PODJETJE L. A GORIZI/VIVA. B0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Mndima Vam vsa potrabiiina za vinogradnUtvo, poljadalatvo in živinorejo! JUGOLINIJA R I I E K A PoštansM pretinac 379; Teles 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220 .ODO tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos ,-uresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Rine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije. Velikih jezera Zapadne Afrika i Južne Koreje. Pohliže obavijesti dobit četa kod našeg zastopnika n Trsta ”IVI0RD 4DRI4”, V. Bortoluzzi G Co. Piazza Duca degli Abrnzzi 1 - Tel. 37-613, 29-829 MAGAZZINI DEL CORSO TRIESTE - TRST - CORSO ITALIA 1 (vogal P. Borsa) — Tel. 29-043 Valika izbira povrsnibov in loden. Dežni plašči iz najlona od 6.708 lir naprej za moška in ženske Obiščite nas s polnim zaupanjem I Im-Triesle del F1 Carli KG. Societa in nome collettivo TRIESTE-TRST V. Donota 3 • Tel. 38-827 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne gortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in* duatrije in rezervne dele. — Vse vrat* gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Tuldka SIEA JOŽEF uvo z IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi lesi Jamski les In les za kurjavo TRST — Riva Orumula 6-1 - Telefon 37-004 Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-402 ULICA DBLLB MILIZIB 19 - TEU 96-510