SVOBODNA SLOVENIJA
ARO (LETO) XXIY. (18)
No. (štev.) 49
SSLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES
9. decembra 1965
V listih beremo poročila, kako se v Zahodni Nemčiji pripravljajo na velike slavnosti za počastitev svojega povojnega dolgoletnega kanclerja, obnovitelja demokratske Nemčije dr. Konrada Adenauerja ob njegovi 90-letnici. Pred leti je ugasnilo veliko francosko življenje. Umrl je Robert Schuman, velika politična osebnost, graditelj skupnosti evropskih narodov. Še pred njim je v Italiji prenehala plodovita delavnost velikega italijanskega državnika Alcida De Gasperija. Vsi trije ugledne, vplivne politične in državniške osebnosti. Dr. Korošec je bil njihov vrstnik, znanec in osebni prijatelj, vsaj z zadnjima dvema. Dr. Schuman ga je med internacijo prišel celo obiskat na Hvar.
Četudi je bil dr. Korošec sin majhnega slovenskega naroda, so bile njegove politične in državniške sposobnosti tako velike kot navedenih treh vplivnih evropskih državnikov.
Doba 25 let nam je dr. Korošca že
KOROŠEC BO VEDNO ZIV MED SLOVENCI
Iz govora Joška Krošlja na komemoraciji ob 25-letnici Koroščeve smrti v Buenos Airesu, 5. decembra 1965 fcnaoTCK
kralj je hodil po slovenski zemlji, govoril narodu, ga navduševal za končni boj z nadmoćnim narodnim sovražnikom. Njegova mladostna, lepa pojava, njegovi neustrašeni govori So potegnili ves narod za njim, tako, da je postal neuničljiva armada.
Kaj je bil dr. Korošec tedaj za Slo-
z ljubljanskim škofom dr. Jegličem na čelu ? Ali si more kdo predstavljati, da bi tedanji odločujoči slovenski možje ne premislili vseh možnih rešitev za .slovenski narod? če so se odločili za združitev s Hrvati in Srbi v skupno • državo, so to storili v globoki zavesti, da slovenskemu narodu s tem zagotav-
vence, kaj je zanje 'pomenil in kaj so Ijajo največjo možno varnost za nje-
ljudje gledali v njem, pričajo dogodki, ki so se odigravali v slovenski prestolnici na cvetno soboto in nedeljo dne 23. in 24. marca 1918. Dr. Korošca so tedaj povabili tja, da mu javno izroče knjige s podpisi za Majsko deklaracijo. Na ljubljanski postaji ga je najprej pozdravila žena ljubljanskega župana ga. toliko odmaknila, da lahko povsem ob- Franja Tavčarjeva. Ko se je dr. Koro jektivno, brez sleherne sentimentalno- šec nato vozil v kočiji v spremstvu ne pristranosti presodimo ali je bila -predstavnikov Slovenske ljudske stran-
govo srečnejšo bodočnost. Storili so samo to, kar je bila tedaj iskrena želja
Koroščeva politična pot pravilna ali ne. Ali je prinesla Slovencem koristi, ali pa je bilo v škodo razvoju slovenskega naroda. Ali je bila to samo trenutna rešitev slovenskega vprašanja, ali pa je s svojim političnim konceptom dr. Korošec postavil temelje slo- Pan dr. Tavčar, venski narodni politiki za dolgo dobo naprej.
ke in Narodne napredne stranke, je slovenska mladina na Dunajski cesti iz-pregla konje izpred kočije in jo je nato samotež peljala 'pred ljubljanski magistrat, kjer je dr. A. Korošca pričakoval z vsemi odborniki ljubljanski žu-
V BORBI ZA PRAVICE SLOVENCEV V AVSTRIJI
Ko je dr. Korošec začel javno delo-kot bogoslovec, zlasti pa po letu 1889, ko je prišel v Maribor in prevzel uredništvo Slovenskega gospodarja in ko je bil leta 1906 izvoljen v dunajski državni zbor, leta 1909 pa še v štajerski deželni zbor, je slovenski narod preživljal najhujše čase. Nemški avstrijski oblastniki so mu bili na vso moč krivični. Zatirali so ga, obsodili na narodno smrt.
Nosilec vsega boja za pravice slo-•vcnskega človeka, vsega slovenskega naroda je postal dr. Korošec, ki je že ob prihodu v štajerski deželni zbor postavil zahtevo po združitvi vseh slovenskih dežel v Avstriji v eno samo slovensko upravno enoto. Z enako odločnostjo je nastopal v dunajskem parlamentu ter v delegaciji, ki je obravnavala skupne avstrijsko-madžarske zadeve. Že leta 1912 je v tej delegaciji zagrozil krivičnim avstro-ogrskim oblastnikom, da se bodo začele oči Ju-
vseh: da preneha zatiranje Slovencev v Avstriji in da se zanje začne nova doba v državni skupnosti s Hrvati in Srbi.
Z ustvaritvijo skupne države se začenja novo obdobje Koroščevega dela
Na slavju v unionski dvorani je dr.
Korošca pozdravilo več govornikov. V imenu Narodne napredne stranke mu je dr. Albert Kramer med drugim izrekel tele pozdravne besede:
„■Gospod načelnik, Vi ste res mož tiste velike ljubezni, ‘ki izpolnjuje dr.
Krekovo oporoko. Vi ste mož tistega velikega poguma, ki ga je treba našemu voditelju, da ne le na shodu, da pred samim prestolom govori, kar je pravica naroda.
Vse vaše delovanje nas je učilo zaupanja, nas je učilo pozabiti onih ža- za slovenski narod, doba, ki je prav lostnih dob bojev in nas učilo, kako ve- gotovo najsrečnejša v zgodovini sloven-likn je ljubezen do onega naroda, ki skega naroda, zlasti, v zadnjih letih nam je skupen brez razlike. Učilo nas pred drugo svetovno vojno. Saj smo je še nekaj drugega: spoznanja, da Slovenci v Jugoslaviji, čeprav ni bila mora biti bodočnost lepša, kot je^bila urejena tako, kakor si jo je zamišljal preteklost.	dr. Korošec in-večina Slovencev, postali
Dobro poznamo 5n cenimo velikan- jz nepomembnega zatiranega ljudstva sko breme odgovornosti, ki teži Vaše v Avstriji državni narod. V Jugoslaviji rame, ampak gremo z Vami: visoko smo Slovenci dobili vse to, česar nam dvigajte prapor naše neodvisnosti, naše za narodni in kulturni razvoj Avstrija Svobode, da bo ljudstvo videlo, kako pia- nikdar ni hotela dati. Dobili smo kul-pola naša zastava in da bo laže šlo z Varni.“
turne, politične, gospodarske in socialne ustanove. Dobili smo šole vseh , vrst Tako dr. Kramer. Naslednjega dne, jn stopenj, dobili lastno univerzo, do-
goslovanov obračati na središče izven L j' na cvetn0 nedelj°’ dne 24- marca bili gospodarske zbornice, socialne usta-
avstro-ogrske monarhije, če ne bodo ugodili njihovim upravičenim zahtevam.
Na Dunaju in v Budimpešti so ostali še naprej trdovratni v svoji sovražnosti do slovanskih narodov. Med prvo svetovno vojno je zatiranje Slovencev in ostalih južnih Slovanov v Avstriji doseglo vrhunec. Avstrijska nasilnost ni več poznala meja. 'Poslanec Wichtl je sredi slovenskega ozemlja hladnokrvno prebral Slovencem smrtno obsodbo: .Jugoslovane je treba decimirati in razdeliti na sedem vetrov. Največ Slovencev in Hrvatov morajo dobiti Nem-
1918, sta 'Krekova sestra Cilka in Franja Tavčarjeva dr. Korošcu izročili v
nové za zavarovanje delavcev, dobili znanstveno akademijo. Na vseh področ-
Unionski dvorani 7 knjig z nad 200.000 jih neprestan razvoj, napredek. Ne na-
podpisi za Majsko deklaracijo.
Dr. Korošec je v tedanjem sloves-
zadovanje, napredek! Sila tega napredka je bila tolikšna, da je dr. Korošec
nem trenutku Slovencem ponovil tale ob 20-letnici skupnega življenja Slo-
elovenski narodni program:'
vencev s Hrvati in Srbi z globoko vero
„M! hočemo svojo narodno, neodvis- v bodočnost slovenskega naroda lahko no državo in sicer na temelju proste vzkliknil, da se razvoj slovenskega na-samooidločbe celega naroda. Jaz se ne roda šele začenja.
bojim. Niti za trenutek se ne Ikojim Prav zadnja leta Koroščevega živ-več, da se ne bi uresničilo, kar hočemo, ljenja so nam pričala, kako se je za-Kajti ves nasprotni tabor je sedaj na gela Slovenija dvigati na vseh področ-nogah in hoče, da bi naša ideja bila jjh v še večjem sijaju. Za Slovenijo je
ci. Nekaj Slovencev bomo dali Italija-	da “ “ ",eB d,a® d"' tedaj pastopi,a resni6na doba vsestran-
nom. Dokler se ti nemški načrti ne iz- *	f.'01“" '	."8 glfde na ske preaOTe in napredka-
to ali ono, jaz sem prepričan, da mo
vršijo, je treba gledati, da se jugoslo-
ramo s s\jojo idejo prodreeti, da se ze-
Tzgleda, da je dr. Korošec slutil, da
vanski rod decimira. Sredstva: nemške	^7 'T7“ *"~Se b° kma,u iztekla gegova življenjska
-„i„	__._______„	kinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slo- doba. Zato je v zadnjih letih svojegh
vencev mora uresničiti. To je cilj na- življenja hotel storiti še več za svoj
narod. Razvijal je tako veliko delavnost na vseh področjih, da smo ga vsi občudovali. Hotel je Slovencem ustvariti tak položaj, da jim ga nihče po njegovi smrti ne hi mogel več s-pre-Ta cilj je slovenski narod dosegel meniti. Hotel je svojemu narodu pre-29. oktobra 1918. Na proslavi sloven- preskrbeti vse ustanove, ki jih vsak
SLOVENCI POD KOROŠČEVIM VODSTVOM V JUGOSLAVIJI
šole, vojna in malo živil."
Predsednik tedanje avstrijske vlade šega naroda.“
Seidler, pa je povsem odkrito zatrdil, da se lahko zgodi, da kdaj pride do ustanovitve države južnih Slovanov, toda Slovenci tej državi ne bodo nikdar pripadali.
Ko so bile tedaj stvari postavljene tako, je bil položaj povsem jasen. Jas- skega narodnega praznika nam je g. kulturen in neodvisen narod mora imeti no je bilo vsem tedanjim slovenskim .Jože Košiček prepričljivo povedal, da za svoje življenje in napredek. In mu odgovornim ljudem, da za Slovence v je bila združitev Slovencev, Hrvatov in jih je s svojo izredno avtoriteto tudi Avstriji ni bodočnosti. Začel se je boj, Srbov v skupno državo v tedanji težki preskrbel. Napredek Slovencev je bi) tisti legendarni boj, kakršnega do tedaj in vseh nevarnosti polni dobi edina re- pod Koroščevim vodstvom tolikšen, da Slovenci še nikdar niso doživeli, veli- šitev. Kdor danes trdi kaj drugega, ali so nas zavidali zanj drugi narodi. Kar častna epopeja slovenskega naroda, ne pozna tedanjih razmer, ali jih pa smo Slovenci dobili v tistem času, je v čas Majske deklaracije, čas boja za noče poznati in zavestno potvarja zgo- prvi vrsti zasluga dr. Korošca, kajti slovensko svobodo, za rešitev in ohra- dovinska dejstva. Ali si je mogoče dobili smo več, kar hi mogli dohiti s nitev sloyenskega naroda pred gotovo predstavljati, da bi se mogla motiti svojo številčno močjo v parlamentu, smrtjo v Avstriji. Nosilec tega boja je bgromna večina tedanjih odgovornih Tisti silni višek je pripisati ogromnemu bil dr. ; Anton Korošec. Kot nekronani slovenskih ljudi — laikov in duhovnikov Koroščevemu vplivu, ki ga je imel v

državi. Saj je bilo splošno prepričanje, da je bil v zadnjih letih predvojne Jugoslavije največja politična in državniška avtoriteta, 'kar jih je premogla Jugoslavija, in prav v teh letih so Slovenci največ dobili v Jugoslaviji.
Kadar govorimo o dr. Korošcu, je pa treba odkrito in pošteno povedati, da o njegovem delu za slovenski narod ni mogoče govoriti tako, da se niti z eno besedico ne omenja Jugoslavija, katere soustanovitelj je bil, njen branilec in zagovornik od njene ustanovitve pa vse do smrti.
Da je bil dr. Korošec za Jugoslavijo, potrjuje vse njegovo politično in narodno delo. Zanjo je delal v Avstriji, zanjo je delal in se žrtvoval v Jugoslaviji sami, Ali si je sploh mogoče predstavljati, da bi bil dr. Korošec, tako realen politik kot je bil, sprejel predsedstvo vlade v Jugoslaviji po umoru hrvatskih poslancev, če mu ne bi ležala na srcu skrb za nadaljnji obstoj države in s tem v zvezi bodoča Usoda slovenskega naroda? Ali si je mogoče predstavljati, da bi dr. Korošec, če ne bi bil prepričan, da bi bil razpad Jugoslavije usoden za slovenski narod, s tako odločnostjo nastopil pri kralju proti predlogu za amputacijo, t. j. da naj gredo Slovenci in Hrvati, kamor hočejo, in se bodo Srbi sami uredili, kakor se jim bo najbolje zdelo. Korošec je tedaj rekel kralju Aleksandru: „če izvedete amputacijo, boste prvi kralj v zgodovini, ki je prostovoljno zmanjšal svoje kraljestvo.“
Svoje stališče do Jugoslavije je dr. Korošec dalje potrdil z najlepšo slovensko .politično izjavo, z najbolj konkretnim slovenskim političnim programom, s Slovensko izjavo iz leta 1933, s katero je zahteval takšno ureditev države, ki naj' Slovencem da tak .položaj v Jugoslaviji, da bo privlačna sila za vse Slovence, ki žive v zamejstvu na Primorskem, Goriškem in na Koroškem.
Svojo zvestobo državi je izpričal tudi v času največje nehvaležnosti, ki so mu jo šestojanuarski oblastniki Jugoslavije pokazali s tem, da so ga kot soustanovitelja države in njenega rešitelja v letu največje politične in državne krize, ponižali tako, da so ga poslali v konfinacijo kot državi nevarnega elementa. Celo v tistih časih je dr, Korošec smatral za največjo osebno žalitev varnostne ukrepe bedastih policijskih organov, ki so npr. na Hvaru podvzemali vse mogoče varnostne ukrepe, da ne bi pobegnil v Italijo.
Nov dokaz za njegovo skrb za ohranitev države nam nudi njegovo zadržanje v času protikonkordatske borbe v letih 1936 in 1937.
Utrditvi države .so služili vsi Ko-loščevi napori za ureditev nerešenih notranjepolitičnih problemov. Dr. Vinko Brajevič, lastnik in izdajatelj predvojnega Splitskega dnevnika Nova doba, ki je dr. Korošca dobro poznal, je ob njegovi smrti objavil tajnost, da je bil piav dr. Korošec tisti, ki je napravil začetni korak za hrvatsko-srbski sporazum.
1’ako hi lahko našteval še kar naprej Koroščeva dejanja in njegove polti,ene izjave, ki vse pričajo, da je Korošec veroval v Jugoslavijo in je zanjo delal, ker je bil osebno prepričan, da so v njej koristi slovenskega naroda najbolje zavarovane.
Da je temu tako, je dokazal dr. Korošec sam s svojim delom in s svojim velikim vplivom ter s svojo silno avtoriteto, kajti v Koroščevih časih nikdar no moglo priti do tega, da bi ena sama akcija velesrbskih elementov v Beogradu mogla izvajati svoje načrte v sami Sloveniji. Radar govorimo o velesrbskih tendencah beograjske čaršije, tega očitka srbskemu narodu ne moremo pripisati, ker je ponovno dokazal, da ni proti temu, da ne bi vsi narodi Jugo-
slavije dobili enakopravnosti in vseh političnih ter narodnih- svoboščin, saj je dvakrat javno glasoval za nosilca opozicionalne liste pok. dr. Mačka. In to ne v malem številu!
SLEHERNI SLOVENSKI ČLOVEK VKLJUČEN V KOROŠČEVO LJUBEZEN
Koroščeve ljubezni do slovenskega naroda ni mogoče izmeriti. Potrjeval jo je z vsem svojim političnim delom, pa naj je bil v opoziciji, ali na vladi. Izpričeval jo je v podpiranju slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov, slovenskih umetnikov, s svojo skrbjo za vzgojo slovenskega razumništva.
V	svojo veliko ljubezen je vključil slehernega Slovenca. Ni je meril in razdajal po politični pripadnosti. To potrjuje njegova velika skrb za slovenske delavce po Srbiji. Kolikokrat nas je trdo prijemal, češ, da smo brezvestni, ker da se premalo zanimamo za slovenske ljudi, raztresene po raznih fielih države. Po njegovem naročilu smo morali med nje širiti slovenske liste, knjige, brošure ter zahajati med nje in vzdrževati z njimi stike. Vse to p namenom, da bi se narodno ohranili in da bi občutil^ da slovenski narod nanje ni pozabil.
V	Beogradu pa ni mislil samo na Slovence v Jugoslaviji. K njemu so ponovno tajno prihajali po navodila zastopniki slovenske manjšine na Primorskem in Goriškem ter na Koroškem: Nič manjša ni bila njegova skrb za slovenske izseljence. Pa ne samo za slovenske, za izseljence iz Jugoslavije sploh. Njegova pobuda je bila, da se je za ta pereč problem začela z vso resnostjo zanimati jugoslovanska državna vlada. Ko je začela v Beogradu s svojimi oddajami za izseljence kratkovalovna radijska oddaja, je bil dr. Korošec tisti, ki je prvi govoril slovenskim in ostalim izseljencem iz Jugoslavije v raznih državah v svetu.
KOROŠEC POLITIK — DRŽAVNIK — ČLOVEK
O dr. Korošcu so imeli njegovi politični nasprotniki dostikrat 'kritično mnenje. Toda samo do njegovih političnih akcij, vedno so mu pa priznavali, da ni bil političen fantast, ampak politik širokega formata in velik državnik, ki je sleherno svojo politično akcijo dobro 'premislil, preučil, predno jo je začel izvajati. Ni pa bilo niti enega človeka, tudi ne največjega njegovega političnega nasprotnika ne, 'ki bi mu ne priznaval osebne poštenosti. Milijoni in milijoni državnega denarja so šli skozi njegove roke, pa se ga niti ena para ni prijela. Velike dohodke je imel, pa je umrl brez sredstev. Ničesar ni zapustil.
Dalje je Korošcu silno dvigala njegov ugled njegova beseda. Splošno pravilo je veljalo v Beogradu. Kar reče Korošec, to drži. Vedno je bilo tako. Kar je Korošec obljubil, je izpolnil do pičice. Kar je napovedal, se je zgodilo.
V	zvezi s tem še beseda o nekaterih očitkih Korošcu, češ da je svoje politične sodelavce izdal. Tako nekako piše tudi dr. Stojadinovič v svojih spominih. Pa je krivičen do Korošca Stojadinovič, 'kakor vsi ostali, ki kaj takega trde. Ali je Korošec prevaril Pašića ali Pasic Korošca, ko je stari srbski lisjak izigral Ženevski pakt? Ali je Korošec napravil eno samo sovražno dejanje proti Hrvatom, ali ga je Štefan Radič proti Korošcu ? Vsi vemo, da je v Jugoslaviji Korošec najtesneje sodeloval s Hrvati. Z njimi je sklepal tudi politične dogovore in z njimi je omogočil tudi sestavo prve vlade narodnega sporazuma že leta 1924. 'Pa te vlade ni zrušil dr. Korošec, ampak Štefan Radič, ki je nato pustil svoje dotedanje politične zaveznike in odšel k njihovim političnim nasprotnikom ter 'kot njihov prosvetni minister celo grozil ljubljanski univerzi z okrnitvijo njenih fakultet. In ali se ni izneveril Stojadinovič političnemu konceptu vlade, ki je leta 1935 zame-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Stran 2
iTOlODli
ILOTlIia
;jej£ sver
Anica Kraljeva
Počitnice 3
Vaši nasveti za (počitnice pa niso za , no k očetovim in materinim sestram
V «ox	r	r	____ nlrnlrmnm st.rif.P/m 1TÌ
SPOMIN NA DR. KOROŠCA OB 25-IJETNICI SMRTI
mojega sinčka,“ se je pritožila mlada mati. „Saj je še premajhen.“
Bes, te zamisli, ki sem jih napisala za počitnice, so za otroke od dvanajstega leta naprej, ker v tej važni dobi jih je najtežje pritegniti in zaposliti.
Preden preidem k zadnjima dvema „igrama“, se mi zdi potrebno pojasniti, kako sestaviti družinski rodovnik, o katerem sem zadnjič pisala.
Treba vzeti velik, velik kos papirja, kajti korenine, iz katerih prihajamo se širijo, kakor pri drevesu. Na vrhu, sredi lista ime otrokovo s podatki. Pod njim, sestrice, bratci. Pod njim se že razdvoji debela črta do očeta 'in matere. (Tenke črte gredo na levo in des-
in bratom, torej k otrokovim stricem in tetam.) Pri očetu in materi podatki in pod njima se znova razdvoji debela črta k njunim staršem, torej otrokovim dedom in babicam po o^eh straneh... Dalj ko je otroku mogo,ce iti v preteklost, bolj se veje razraščajo. Kdor ima dedka ali babico, z dobrim spominom, bo lahko segel daleč v davnino.. . V posebni knjižici pa naj otrok napiše, začenši z očetom in z materjo, tri, štiri najbolj zanimive dogodke iz življenja vsakega prednika. Pa se bo otroku odkrilo, da je očka imel dva brata, ki sta padla v vojni, da se je ded boril na ruski fronti še pod Avstrijo, da je prababica še sama poslušala Slomškove pridige, da... in da... Vsaka družina ima za seboj preteklost, vsaj med nami, burno, kakršno morejo sošolci naših otrok, videti samo še v filmih.
I----------
Franca Ivan Tomc * 10-10-1917* 10-4-1919 Lašče
IVAN TOMC * 18-3-1949 Benetke
Marica * 6-11-1951 BS. As. Peter * 12-10-1953 Bs. As.
______________L
r
"i
i
Ana roj. Skobec Jože	Tone
* 20-5-1921 Lašče * 19-10-1923	* 10-5-1925
J--------------------
Boštjan Tomc Reza roj. Špeh * 8-11-1882 Krka * 28-1-1886 Dol t 12-3-1948 Bled
I ------------- I
Jošt Skobec	Lucija roj. Rekar
* 2-5-1889 Celje	* 20-10-1902 Celje
t 20-1-1964 Chicago t 10-1-1965 Chicago
T
Danes prevečkrat vidimo, včasih tudi prav od blizu, kakšna nesreča za človeštvo so omahljivi in mehkužni značaji. Zato si močno želimo, da bi bili naši otroci v življenju pošteni, krepki in odločni.
Držati besedo, biti odgovoren za obljubo, more biti pri gradnji trdnega značaja v veliko pomoč.
Pa igrajmo „igro“: biti mož beseda!
Recimo: Darujmo otroku knjigo z vabljivo povestjo. Izvabimo iz njega obljubo, da jo bo med počitnicami pre-čital.
„Oho,“ pravi oče. „Fant, sezi v roko in glej, da boš mož beseda! Vsak dan pol urice! Samo pol urice, a — vsak dan!“
Trden značaj se ne izkleše v dveh mesecih, držati obljubo skozi dva meseca pa je — junaška zadeva!
V začetku bo škripalo, treba bo malo porivati, a s potrpljenjem bo Steklo. Sodelujte. Poslušajte, da bo čital na glas. V začetku bo storil zaradi obljube, pozneje pa že zaradi sebe.
Iz ene 'knjige bosta dve in tri, slednjič mu bo postalo čtivo nujna potreba. Prava „igra“!
Za otroka je važno, da je držal besedo in samega sebe premagal.
Vrednost te zmage bo čutil mnogo pozneje in takrat bo staršem hvaležen zanjo.
Enkrat na teden biti angel! To je pa čudna „igra“! Čudna? Ne! To je najlepša in najbolj globoka „igra“.
Mojo znanko sem srečala pred hiralnico. Pravkar je Stopila iz nje s hčerkicama. „Ali imate kakšnega sorodnika?“ jo vprašam. „Ne, ne,“ mi pravi, „ampak stari ljudje se mi smilijo in ker imajo otroke radi, pridemo semkaj vsak teden. Veselijo se vsake revije, tobaka, slaščic — a najbolj otrok. Kar oči se jim svetijo, ko jim mali dve zlezeta na kolena.“
Dober nauk, draga mlada gospa. Enkrat na teden biti angel. V počitnicah, enkrat na teden, kar tako, namesto posedati in se dolgočasiti, naj gredo otroci na kakšen tak podoben obisk.
Naj jim starši sami v svojem okolju izberejo kam in h komu naj gredo. Niso samo bolniki potrebni obiska. Morda ga še bolj potrebujejo samotni starejši ljudje. Enkrat na teden!
V bolnišnicah samevajo otroci. Veseli bi bili tudi starih igrač, knjig in prijateljčkov.
Deklice povarjejo otroke sosedovi mami, da lahko, vsaj za nekaj časa, gre iz hiše.
Kaj pa ta „igra“? Med najbližjimi slovenskimi sosedi zbrati enkrat na teden otroke, se z njimi igrati, pripovedovati ali čitati pravljice in pesmice.
Narediti nekaj dobrega za druge, to je vendar najslajša zavest, ki nam prinese globoko duhovno radost.
In zaikaj vse to? Zato, da bosta sinek ali hčerka naredila iz sebe nekaj velikega, drugačnega kakor so njihovi prijateljčki sošolci. Otroci, ki čutijo odgovornost za svoja dejanja, ki so požrtvovalni in samostojni, so tudi bolj zanimivi.
Biti nekaj, biti nekaj posebnega, ne eden izmed mase, enak drugim. Ne, biti nekaj več!
Mimogrede naj starši dajo razumeti otroku, da je rojen za neko poslanstvo, da je važen. Ne samo oče in mama, ampak tudi ostali svet pričakuje, da bo iz sebe nekaj storil. Poudariti morajo tudi, da vsak človek, ki sebe izboljša, doprinese važen delež k izboljšanju človeštva.
Počitnice, ki prihajajo, in te razne „igre“, katerih nekaj sem omenila, sestavljajo morda idealen okvir, v katerem naj se starši in otroci združijo ter to poslanstvo skupaj gradijo.
De Gaullova priljubljenost pada
V nedeljo 5. decembra so bile v Franciji predsedniške volitve. Zanje je bilo vpisanih v volilne imenike 28 milijonov 402.084 volivcev. Pri volitvah je glasovalo za 6 kandidatov za bodočega predsednika pete francoske republike 24,140.259 volivcev. Veljavnih glasov je bilo 23,891.391. Največ glasov je dobil sed. predsednik general de Gaulle. 10 milijonov 504.391 volivcev ga je hotelo imeti še naprej za predsednika. Za njim je dobil največ glasov kandidat socialistov, komunistov in levega krila radi-kal-socialistov Francois Mitterand. Zanj je bilo oddanih glasov 7,655.042. Tretji kandidat je bil biv. predsednik kršč. demokratske stranke Jean Lecanuet, „francoski Kennedy“, kot se je sam predstavljal volvcem, in „kristjan, toda ne klerikalec“, kakor je tudi zatrjeval. Dobil je 3.770.771 glasov.
Ker pri nedeljskih volitvah De Gaulle ni dobil 50% glasov, bodo po obstoječih franc, zakonskih predpisih še naknadne volitve v nedeljo dne 19. decembra in sicer samo med kandidatoma, ki sta pri prvih volitvah dobila največ glasov, t. j. med de Gaullom in Mitte-random, če kateri od njiju ne bo odstopil od kandidature.
Dejstvo, da de Gaulle ni bil izvoljen že pri prvih volitvah, pripisujejo njegovemu nastopanju proti dosedanjem:! delu v Skupnem evropskem trgu ter proti zahodnoevropski obrambni skupnosti. Vsi opozicionalni kandidati so ga namreč ravno zaradi tega najbolj napadali in tudi uspeli, da je pri nedeljskih volitvah dobil samo 43.9% glasov. Fred volitvami so vsi zatrdno pričakovali, da bo de Gaulle izvoljen s 54% glasov.
Slovenci np področju Vel. Buenos Airesa so imeli v nedeljo, dne 5. decembra, komemoracijo za dr. Antona Korošca ob 25-letnici njegove smrti. Bila je v Slovenski hiši. Nanjo so bili povabljeni odbornice in odborniki ter člani mladinskih in drugih izseljenskih organizacij in ustanov, slovenskih domov in ostali slovenski demokratski naseljenci.
MAŠA ZA DR. ANTONA KOROŠCA
Ob pol 10 je bila v Slovenski kapeli sv. maša za pokoj duše pokojnega voditelja naroda. Imel jo je direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini g. msgr. Anton Orehar.
KOMEMORACIJA OB 25-LETNICI KOROŠČEVE SMRTI
Po sv. daritvi so se Slovenci zbrali v dvorani Slovenske hiše. Na odru jo bila postavljena velika slika dr. Korošca, pod nji je bila razpeta slovenska. zastava, ob sliko pa postavljen šopek rdečih nageljnov in rožmarina.
Komemoracijo je začel podpredsednik Slovenske krščanske demokracije in tajnik NO za Slovenijo
g. Miloš Stare
V uvodnih besedah je poudaril, da bo 14. t. m. minilo 25 let, odkar je umrl dr. Anton Korošec. Nazorno je prikazal, kako je njegova smrt pretresla vse Slovence brez razlike svetovnega nazora in vso državo. Še več! Po vseh prestolnicah Evrope je odjeknilo, da je umrl politik in državnik, ki je med prvo svetovno vojno in po njej odločilno posegal v imenu Slovenskega naroda v razvoj dogodkov v Evropi.
Po teh uvodnih besedah je stopil na oder pisatelj
g. dr. Jože Krivec
ter je v spomin na dr. Korošca povedal naslednje spomine iz svojih študentovskih let:
1.
Ko smo lezli v starem mestu Ptuju proti mali majuri, smo nekoliko bolj na široko zadihali. Brez dvoma so k temu pripomogle tudi prejšnje počitnice. Kar nas je bilo drznejših kmečkih fantov, smo se bili odpravili na počitniška potovanja: eni s kolesi, drugi kar peš. Po najrazličnejših cestah, v vse mogoče smeri... In na teh poteh smo Se srečali z mnogimi novimi obrazi: izmenjali smo misli, večkrat so nas ločile le na pol izgovorjene besede, vendar smo jih razumeli in jim dali pravi smisel.
To so bili še vedno časi, ko smo se po raz.pustu Orla in Prosvetne zveze zbirali skrivaj le v kongregaciji. Slovenska zastava je bila zvita v knjižni omari in čakala, da vzvalovi v svobodne dni, Cankarjeve hvalnice slovenski besedi so morale iz šolskih knjig...
Mi pa smo v svojih kmečkih buti-cah tuhtali, kaj vendar vse to pomeni, glasno govoriti si nismo upali. Tuhtali in kuhali, trpeli in čakali. — Ali veste, kako trpi ptič, ki ga zaprejo v ozko kletko, ko so njegove peruti prej merile svobodne daljave povprek in po-jlez... ?
Živeli So obrazi naših počitniških srečanj pred nami, napol izgovorjene besede so dobivale svoj živi prizvok.. . V nas je vrelo, kipelo. Kot v sivi ječi smo sanjali o svetlem dnevu, ki mora priti.. .
Tedaj je moj šolski sosed prejel pismo. Iz njega so padle tri podobe smejočega se dr. Antona Korošca. Pod njimi je bilo natiskano: voditelj slovenskega naroda. — Tri besede, ki so v tistih dneh pomenile vse: smisel v vztrajanje in upanje v nove dni1
Smejoči se obraz je bil tiste dni konfiniran na Hvaru, mi mladi pa smo čutili tako blizu bitje njegovega srca.
Še istega dne, le pol šolske ure pozneje, se je dr. Korošec, dobro prilepilen z arabskim gumijem, smejal z vrat ravnateljeve pisarne v prvem nadstropju, kjer je vsa šola hodila v odmorih mimo.
Razganjalo nas je od sladkega zmagoslavja — zlikovci smo bili namreč trije — ko je ravnatelj z brezkrvnim obrazom stal pred smejočim se nasprotnikom in ga končno začel z nohti praskati z vrat.. .
Vsa poizvedovanja niso prinesla uspeha. Ostal je le sum...
Mislili smo že, da je vsa zadeva mimo. Vedno več kongregacijskih znakov se je pojavljalo in to je pomenilo rast Koroščevih pristašev. Tudi plehki in plašljivi so se nam pridružili. To je bila tiha demonstracija, ki pa jo jo budno oko takoj opazilo.
Zato je bila ukazana ura kemije tisto soboto v kemični sobi. Tam je bil že pred uro profesor kemije pripravil vse potrebne pripomočke za velik kemični poizkus. Bil je suh dolgin, ki je bil poslan od nekod iz črne gore k nam in ni znal besede slovenski.
Prav v začetku ure je prišel inšpi-cirat tudi ravnatelj in se pomešal med naše klopi. Po nekaj minutnem izpraševanju se je ravnatelj zapičil v prvi kongregacijski znak: srebrno polkrožno ploščico z razburkanim morjem in ladjico na njem.	?
Snel ga je fantiču in ga nalašč dolgo ogledoval. Potem je zahteval, da jih vsi, ki jih imajo, oddaju njemu.
„Ti znaki niso dovoljene od šolske oblasti! Ne bom izvajal posledic, a prepovedujem jih nositi...!“
Izročil jih je profesorju kemije, ki jih je vesel vrgel v stekleno retorto.
„Gospodine direktor!“ je začel uslužno. ,Ja ču vam pokazati u praktičnom kemijskom procesu, kako se pravi srebrni nitrat! — Djecu, nemojte plakati za ove znakove! Ni sveti Peter ni vaš Korošec neču vama pomoči..."
In na naše znake je nalil kisline, ki jih je hitro razjedala.. .
2.
Zavrtelo se je celo koledarsko leto. Zopet je dihala prva sončna in sladka jesen čez štajersko zemljo. Z razrednikom smo se bili odločili za jesenski izlet v naravo. Toda že naslednjo uro nam je prišel povedat, da bi se želel udeležiti našega izleta tudi g. ravnatelj in da predlaga, naj bi jo mahnili v Slovenske gorice, ki so v teh dneh pred trgatvijo pravi raj. Mimo grede, pravi, bi lahko obiskali tudi rojstni dom dr. A. Korošca v Šentjurju ob Ščavnici.
Pri tem je tudi ostalo. Kako tudi ne? Mi smo bili navdušeni nad idejo da vidimo dom našega velikega voditelja, da vidimo sadovnjak, kjer je mali To-nek nekoč trgal hlače, obirajoč češnje, slive, hruške... Gospod ravnatelj pa je tudi gorel, vsaj na zunaj, ob tem srečnem izletu: dr. Anton Korošec je namreč v tistem času bil že zopet minister.
Pod kapom Koroščevega doma smo se pogovarjali s priletno Koroščevo sestro. Tedaj sem jo pobožno in nerodno vprašal: „Ali gospod dr. Anton Korošec pride kaj na obisk?“
Nasmehnila se je in odgovorila: „Naš Tunek nikdar nima časa za obiske. Zadnjič pa je poslal pisanje, da za letošnjo bratvo pride...“
S prijateljem sva se spogledala, oba istih misli: ko bi namreč vedela, kdaj to bo, pustila bi šolo in jo s kolesi mahnila tja, da bi ga videla. Da bi ga enkrat videla živega in od blizu... voditelja slovenskega naroda...
3.
Ko sem prišel na univerzo, sem bil nehote vključen v nemirno življenje akademika. Za vse se je bilo treba zanimati, z vsem živeti. Ni bilo večjega zborovanja ali govora, ki bi ga ne bili šli akademiki poslušati, ga odobravali z vsem srcem ali pa tudi z žvižganjem ali kričanjem zanetili iskre nereda — kar je sledilo, so opravili potem drugi.
Ko je dr. Korošec uspel oživeti y Ljubljani Akademijo znanosti in umetnosti in ko so se na njegovo posredovanje začeli dvigati inštituti nove tehnične fakultete, ga je ljubljanska univerza povabila, da mu izroči diplomo častnega doktorja.
Bil je to velik dan, ne le zanj, tudi za nas akademike, ki smo z vsem srcem spremljali vrednega moža te velike časti. Vedeli smo, da po tej časti ni hrepenel, vendar mu je bilo toplo pri srcu, ko je videl po širokem stopnišču univerze, ki je držalo tja gor do sijajno razsvetljene zbornične dvorane, mogočen špalir katoliških akademikov, ki so mu ploskali in ga pozdravljali... Mladina, študirajoča slovenska mladina, zvesta Bogu in domovini, je svoje navdušenje prelila tudi v njegovo srce...
Tedaj sem pel pri Akademskem pevskem zboru in naš prostor je bil ob tisti slovesni uri na balkonu zbornične 'dvorane. Od tam smo ga videli čisto od blizu: stal je pred promocijsko komisijo, ki mu je izročala najvišji ča-
stni naslov, kateri pa ni bil v tem trenutku le poklon univerze, ampak je bila v njem zahvala in čestitke vsega naroda, ki mu je bil hvaležen za priborjene kulturne ustanove in zavode. V vsem tem je bila zmaga borbe za pravice slovenskega naroda, za slovenski jezik in njegovo kulturo...
Ko se sprejel častno diplomo, se je z balkona razlila po dvorani mogočna napitnica njemu in slovenski zemlji, v katere središču je stal kot njen prvi slavljenec:
Komur mar za reč je našo, dvigni se, pa primi čašo!
Zemlja naša, tale čaša je nalita tebi v čast.
Bog te varji, da častita, ponosita nam boš last... ponosita nam boš last!
Ko so onemeli akordi, katerih verjetno ni pričakoval, se je ginjen obrnil in nas z dvignjenimi rokami pozdravil na balkon.
Kaj neki je občutilo njegovo srce ob tej kipeči himni? Je mar v tem trenutku obiskal svoj rojstni dom v Slovenskih goricah in potem pozdravil vse slovenske domove od vzhoda do zahoda, od severa do juga, vse tisoče zvestih slovenskih src, ki so bili v duhu kot velika družina ob njem? Je li že tedaj slutil grenki napoj, ki se bo natakal slovenski zemlji samo dve leti pozneje?
Mi tedaj na to nismo mislili! V naših mladih srcih je bilo prekipevajoče zmagoslavje in naš pastir sredi med nami — med zvesto čredo. Za nas nemogoče, da bi tak dan ne trajal večno!
4.
Čas se je potegnil v december in Ljubljana je bila pokrita že z belim snegom. Tedaj je dr. Korošec povabil katoliške akademike na „krokarijo“. Po ustaljenih in nespremenljivih akademskih običajih je bilo trfeba vsak doktorat zaliti — tudi njegovega.
Tako se nas je zbralo nekaj čez 100 v krčmi v šentpetrskem predmestju.
Dr. Korošec je sedel med nami, se smehljal, kadil debelo cigaro in užival ob veselem petju zbrane študentarije. Študente je imel rad!
Preden je odšel, so me poklicali k njegovemu omizju. Profesor Ehrlich me je predstavil kot.'fanta z zelene Štajerske in mladega dominsvetovca.
„Pozdravljen, sosed Haložan! Krepko suči pero! štajerska je tako lepa!“ je dejal in mi trdno stisnil roko. Bil je široki Slovenec, ljubil pa je tudi svojo ožjo domovino.
Tako me je dimilo v srcu ob teh besedah! še danes mi zveni: štajerska je tako lepa!
Tik pred božičem je prišla pošiljka lepih debelih puloverjev za akadèmike. Na enem je bil pripet listek z napisom; „Za mladega dominsvetovca“.
Prinesli so mi ga prav na božični večer v mojo izbico v Akademski dom...
V življenju se srečujemo in pozdravljamo z ljudmi... Nikdar ne vemo, ali bo prvi veseli pozdrav obenem tudi zadnji... Ob stisku roke ne čutimo bitja srca, ki morebiti že poje-njuje.. .
5.
Bilo je zadnje srečanje z dr. Korošcem. Stal sem pred Akademskim domom med drugimi ljudmi in trepetal v mrazu. Prav tiste dni je termometer padel na 30 stopinj pod ničlo.
Tišina, povsod tišina v tistem mrzlem decemberskem dnevu. ..
Vojaška lafeta je počasi drsela po poledeneli cesti mimo Uniona proti nam. čim bliže je bila, tem bolj nas je stiskalo pri srcu. široka slovenska zastava je pokrivala njegovo ozko zadnje bivališče. Predstavljala je zadnji poklon vseh Slovencev, ki so tisti dan izgubljali svojega očeta.
Odhaja... odhaja... sem si dejal in gledal v tla. Pod očmi sta mi ledeneli dve solzi. Odhaja. .. in ne pomaha z rokama, ne dvigne klobuka v zrak, ne potegne lica v smehljaj...
Odhaja in nese s seboj sončno podobo slovenske zemlje, preden ji je bila nalita grenka čaša...
Zbrani rojaki so iskreno občutene, pesniško navdahnjene spominske besede pisatelja dr. Krivca nagradili z navdušenim odobravanjem.
Naslednji govornik je bil
g. Joško Krošelj
ki je bil več let osebni tajnik dr. Korošca, in eden redkih med nami, ki je pokojnega dr. Korošca poznal kot poli-(Nadaljevanje na 3. strani)

Sv. oče je odlikoval z redom sv, Gregorija Velikega s srebrno svetinjo dr. Leonida Pitamica, bivšega jugoslovanskega veleposlanika v ZDA, univ. profesorja in akademika, ob njegovi 80-letnici.
V nekaterih občinah v Sloveniji so kmetje lani spitali polovico manj prašičev za prodajo kot pred dvema letoma ali pred tremi leti. Ponekod so letos kmetje še bolj omejili pitanje prašičev za prodajo. Pravijo, da se jim pitanje prašičev za prodajo sploh ne izplača, ker je uradno določena odkupna cena prenizka. Isto zatrjujejo tudi upravitelji „družbenih farm“.
Slovenski slikar Janez Bernik je dobil na 8. mednarodnem bienalu v Sao Paulu v Brazilu s svojo grafiko prvo nagrado
Umrli so: V Ljubljani: Rado Hrastnik, upravitelj strokovne šole v pok., Pepca Ojstriš, Ivanka Firm roj. Run-ko, Marija Tumpej, upok., ing. France Dolgan, Ignac Pintar, žel. upok., Terezija Bavčar roj. Kos, Maksimilijan Havliček, elektromojster,' Ana Kovač roj.Uršič, Ivanka Devetak roj. Cijan, Leopold Novelli, upok., Ana Remic roj. Rebolj, Ferdinand Tkavc, v. poštni kon-
trolar, Janez Koritnik, gaterist in Marija Hren roj. Otrin v Kamniku, Riko Mallin v Kranju, Ema Drekonja, vdova po šolskem nadzorniku v Kranju, Jakob Cuznar v Podkorenu, Miha Knez v Laškem, Antonija Franci roj. Zor-čič v Poljčanah, Karel Stezinar v Met-
liki, Tone Lavrin, izredni profesor za glasbo, in skladatelj v Viinjem vrhu, Franc Vidmar v Volčjem potoku, Henrik Bevk. upok. v Škofji Loki, Slavka Okoren v Veliki Račni, Angelca Dolinar roj. Dolenc v Zmincu, France Lotrič, gostilničar v Češnjici, Renata Prebil v Solčavi, Miro Peterlin, biv. hotelir v Kranju, Herbert Urabič v Celju in Justina Fabijan roj. Bregar.
SLOVENCI V AiGENTIHI
doslej najboljša skupina Prešernovega tečaja, najboljša učenka te skupine, ki bi tudi v Sloveniji prednjačila učencem, pa je bila Metka Rajerjeva.
Sledil je prizor iz slovenskega kmečkega življenja navezan na pričakovanje Miklavževega prihoda na Pristavo, kar se je zgodilo, ko je pred razsvetljen oder prihrumel avtomobil s peklenščki j na blatnikih in sv. Miklavžem in angeli
Vsak teden ena
RAZPODITE SE MEGLIČICE
Razpodite se megličice, pojte drobne ptičice, da bo sjalo sončece na moje drobno srčece.
AKCENTIMA
tei dai ili. Miklavž je imel lep govor	prijateljsko rešitev spornih vprašanj
na zbrane otroke in starše, nakar je ,	med Argentino in ei,om
začel z razdeljevanjem daril, enim več j
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA V SLOVENSKIH ŠOLSKIH TEČAJIH
Buenos Aires
Vodstvo slovenskega šolskega tečaja nadškofa A. B. Jegliča y Buenos Airesu je v soboto 4. decembra popoldne pripravilo zaključno prireditev in je povabilo vse starše v dvorano Slovenske hiše. Program prireditve je bil posvečen spominu dvajsetletnice junaške smrti padlih domobrancev, drugi našim materam, tretji pa slovenski besedi.
Med prireditvijo se je referent Mladinskega odseka g. Aleksander Majhen zahvalil msgr. Antonu Oreharju za gostoljubje, ki ga uživa tečaj v Slovenski hiši, učiteljem tečaja za požrtvovalno delo, staršem pa za skrb za versko in narodno vzgojo otrok. Mladino je pozval naj vztraja v skrbi za izpo-
Slovenski jezile na župnijah Slovenske Benečije
Meseca septembra So slovenski duhovniki iz Benečije in Rezije predložili dve spomenici, eno na pristojne cerkvene kroge, druga pa na politično oblast videmske pokrajine.
V	prvi so opozorili svojega nadškofa, da imajo kakor drugod po svetu, tudi v videmski nadškofiji slovenski verniki na podlagi koncilskih določb pravico do rabe materinskega jezika v slovenskih in mešanih farah nadškofije.
V	drugi pa so odločno protestirali
proti krivični in celo sovražni diskriminaciji javnih organov. Javni organi često označujejo slovenske duhovnike za protiitalijanske, če se poslužujejo v dušnem pastirstvu tudi slovenske besede; te duhovnike proglašajo za titov-ce, poleg tega pa jim načrtno kratijo javne podpore.
Videmska nadškofija je spomenico slovenskih duhovnikov ugodno rešila ter je sredi oktobra izdala odlok, s katerim dovoljuje rabo slovenščine v vseh župnijah, kjer žive Slovenci. Zahteve1 slovenskih duhovnikov Je podprl tudi
, ,	..	. kardinal Florit, ki je po rodu Furlan. .
Izid Zbornika Svobodne Slovenije	je	.	. T, ...	... .
.	.	.	Vsi	Slovenci	v Italiji	so z velikim
vsako leto pravo presenečenje. Saj je ,	.	...	,, ,
,	zadovoljstvom sprejeli na znanje odlok
to edinstvena knjiga ne le med temi, ...	... ...	,	,	,
,i videmske nadškofije; vse slovenske deki izidejo v izseljenstvu, ai^pak med	po]iti~ne skupine na Gori_
vsemi slovenskimi knjigami.	j gkem jn Tržaškem pa So poslale za-
Zbornik Svobodne Slovenije	za	leto^	bva]e duhovnikom, ki so se	tako gore-
1966 bo zopet nekaj izrednega	po	bo-,	»e zavze]j za jezikovne pravice verni-
gastvu in pestrosti vsebine in po šte- kov v cerkvi in pri službi božj; vilu sodelavcev iz najrazličnejših delov j Napad na s,ovensko šolo pri sveta. Poleg še povečanega obsega bo	gv< Ivan(! y Trstu
vseboval 2 prilogi, t. j. planinsko in	Trije ^ fantje SQ n oktobra
umetniško na ilustracijskem papirju. razbm 15 gip na oknih slovenske šole Cena je v prednaročilu in predpla- kar prj beiem dnevu. Očividci so jih Čilu samo 800 pesov v Argentini. J pj-j j avili orožnikom, ki pa jih seveda Pohitite s prednaročilom pri	stalnih.	n;g0 izsledili. Ponovno so	ponoči čez
vsakoletnih poverjenikih Zbornika!	Pis-.	dva dni razbili še štiri šipe.	Vse to kamena prednaročila sprejema uprava	da šovinizem v Trstu še ni zamrl;
polnjevanje znanja materinega jezika; odhajajoče pa je povabil k nadaljevanju študija v slovenskem srednješolskem tečaju.
Katehet Jure Rode je izročil odhajajočim Mehletu Jožku, Pipu Ivanu in Šucu Ivanu vsakemu v spomin knjigo in jih opozarjal, naj ne pozabijo naukov, ki so jih prejeli v slovenski šoli.
Po razdelitvi spričeval je obiskal tečajnike še sv. Miklavž s svojim spremstvom in jih obdaroval. Tudi starši so se zahvalili učiteljem za delo in jim izročili lepa darila; kakor je tudi že v navadi pa so poskrbeli za otroke in tudi zase s pijačo in jedačo.
Moron —• Castelar
-Slovenski šolski tečaj dr. Franceta Prešerna v Moronu -— Castelarju je imel zaključno slovesnost letošnjega šolskega leta v nedeljo, 5. t. m. na Pristavi.
Lepo vreme je pripomoglo k vese- ' lemu razpoloženju naših šolarjev in vsega občinstva, ki se je skupno s starši, učiteljicami in č. g. katehetom . zbralo na Pristavi. Učenci tečaja so za začetek slavnosti pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve zapeli nekaj pesmi, med njimi tudi himno slovenske mladine, za kar so želi navdušeno ploskanje. Sledila je razdelitev spričeval, posebej pa so se od svojega učiteljskega
drugim manj, kakor so pač zaslužili.
Nihče ni ostal brez darila, saj je sv. Miklavž tako dober svetnik, da tudi najporednejšemu kaj prinese, upajoč, da se bo poboljšal prihodnje leto.
Slovenska vas
V soboto popoldne je bil v naši dru-
Napetost, ki je nastala med Argentino in Čilom .zaradi nedavnih dogodkov na področju Lagune del Desierto v Patagoniji, je na tem, da jo bo znova zamenjalo prijateljsko razmerje med obema državama. Vladi obeh držav sta namreč storili vse, da bi se zadeva čim-prej lepo uredila. Vse kaže, da se bo
štveni dvorani zaključek slovenskega j to tudi zgodilo. V Buenos Airesu sta šolskega tečaja briderika Ireneja Ba-jnajnreg argen, zun. minister dr. Zavala rage'. Za uvod je otroški zbor zapel j Ortiz in čilski veleposlanik Hernan Vi-nekaj pesmi, nakar so sledile deklamacije in recitacije posameznih oddelkov.
dela Lira podpisala skupno izjavo, ki pravi, da se bodo člani rezmejitvenih Za tem je voditeljica tečaja gospa j komisij obeh držav sestali 9. decembra
Zdenka Jan povzela besedo ter je navzočim staršem podala poročilo o doseženih uspehih. Tečaj je letos obiskalo 88 otrok, od katerih je bilo 48 dečkov ! in 40 deklic. Z odličnim uspehom je
v mestu Balmaceda. Na sestanek bosta prišla tudi obrambna ministra obeh držav. Zun. minister dr. Zavala Ortiz in obrambni minister dr. Suärez sta pa v skupni izjavi naglasila, da argent, orož-
izdelalo 29 otrok, s prav dobrim 54 in ništvo na področju Lagune del Desierto
z dobrim 5 otrok. Enajst otrok je končalo letos slovenski tečaj. Tistim, ki nameravajo naprej študirati, je gospa Zdenka priporočila, naj se vpišejo v srednješolski tečaj na Ramon Falconu. V imenu staršev in društva Slovenska ! vas se je g. katehetom in učiteljem zahvalil društveni tajnik. Zbrani starši so z živahnim aplavzom potrdili izjave hvaležnosti požrtvovalnemu učiteljstvu.
opravlja svoje naloge po naročilih vlade brez slehernega napadalnega namena.
Nova vrednost dolarja
Vlada je objavila odredbo, s katero je določila novo razmerje med pesom in am. dolarjem. V bodoče je v Argentini uradno določena cena za ameriški dolar 190 pesov.
Izredno zasedanje državnega kongresa
Vlada je pozvala državni kongres na izredno zasedanje dne 1. decembra. Istočasno je objavila, da bosta poslanska in
Osebne novice
Tragična smrt Andreja Lampreta. V
soboto dne 4. t. m. je slovensko skupnost nenadoma zapustil Andrej Lam-zbora in 'Pristave poslovile učenke m pret) doma iz fare Devica Marija v Po-učenci 8. razreda, ki bodo prihodnje : iju. S svojega doma v Haedu je bil na senatna zbornica v glavnem morali odo-šolsko leto začeli obiskovati srednje- { poti k, svoji hčerki. Pred železniško po- j briti naslednje zakonske osnutke: dr-! šolski tečaj v Slovenski hiši. Ti so: ! ?ta->° ob križanJu Pr.°*e m opazil bli- j žavni prora,čun za prihodnje proračun-Maruška Cerar, Minka Debevec, Jelica Fajdiga, Marika Geržinič, Mimi Gorišek, Ivanka Kočar, Jožica Kopač, Marica Medic, Mici Potočnik, Metka Ra-jer, Metka Starič in Marjan Pograjc.
nprava Svobodne Slovenije.
Prednaročilo po pošti je 850 pesov.
trinajstletni fantiči pa, so prav gotovo le orodje nestrpnežev.
SPOMIN NA DR. KOROŠCA
(Nadaljevanje z 2. strani)
tika, poznal njegove načrte in poglede, poznal pa dr. Korošca tudi kot človeka. Glavne misli njegovega govora so objavljene na prvi strani
sprotnik, ki jih je najnatančneje poznal, najbistreje predvideval njihov zločinski „red“ in sistem in imel največjo zalogo orožja duha za boj proti njim.
Nad Koroščevim grobom na Navju je danes tema, grob je opuščen kot grob
Navzoči so z odobravanjem sprejeli, pozabljenega. Ironija, da je težko najti Krošljev temeljit prikaz Koroščeve o- bolj žgočo. Komunisti preklinjajo vse, sebnosti in njegovega dela.	| kar ie Koroščevega, in vsako slutnjo
V zaključnih mislih se je g. Miloš njegovega spomina skrijejo do pekla Stare nato najprej zahvalil obema go- globoko — pa vendar Edvard Kardelj vornikoma in vsem udeležencem. Nato nosi naslov častnega doktorja tiste unije poudaril, da so v teh dneh v mislih verze, Vidmar pa je predsednik tiste z nami tudi mnogi Slovenci v domovini, slovenske Akademije, ki nam ju je obe Prebral je nekaj misli in pogledov, ki Korošec priboril kot desno in levo roko, so jih zbrali ti Slovenci v pismo, ki bo desno in levo oko kulturno dozorelega objavljeno kot uvod v novem Zborniku naroda. Cela življenjska zgradba slo-Svobodne Slovenije za poglavje o dr. venskega naroda je še sedaj, -po vseh Korošcu.	neurjih teh minulih 25 let, tako zelo
Med drugim Slovenci v domovini mi- Koroščeva, da nihče ne more preko «lijo takole:	njegovih kamnov, pa naj se trudi in ga
Koroščeva vodilna roka je dosegla taB kakor hoče. slovenske cilje, ki so bili poprej stoletja' Bismo zaključuje takole: v nedosegljivih daljavah. Hočeš nočeš, Ì Pošiljam teh nekaj vrstic iz naših bo zgodovina morala zapisati: Slove-: Je^ ven v svetlobo svobodnega sveta nija je imela v Koroščevem času svojih I doma je sedaj tako temno, tako niz 22 najsrečnejših let.
Marika Geržiničeva se je v imenu odhajajočih zahvalila učiteljem za ves trud, ki so ga vsa leta imeli z njimi in obljubila, da bodo ostali zavedni Slovenci. Gdc. Mija Markeževa jim je nato razdelila spričevala, za spominsko darilo -pa knjigo Dnevi smrtnikov in fotografijo skupine. Omenila je posebej, da je bila ta odhajajoča skupina
V	“	-- —	UU > Ul P AVA U)V V* J. A /Jtv	AAAX/UAIJ V pA VA MVM.A*
žajočega se vlaka, ki ga je zgrabil in : ^ j spremembo in dopolnila v ob-taKo težko poškodoval, da je po nekaj	r
urah umrl v zdravstvenem zavodu Hae-do. Njegovo truplo se prepeljali v nedeljo popoldne na pokojnikov dom, odkoder je bil pogreb v ponedeljek 6. dec.
popoldne.
Naj počiva v miru, pokojnikovim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
V avtomobilski nesreči je dobil težje poškodbe naš mladi rojak Lado 'Petkovšek iz Villa Hermosa v San Martinu. Zdravi se na Policlinico San Martin (3. nadstropje, soba 1, postelja 3), kjer ga rojaki lahko obiščejo. — V nemški bolnišnici se nahaja g. Potokar, ki je bil
dvakrat operiran. Obema rojakoma že-
stoječi davčni (zakonodaji ter zakonski osnutek o zgraditvi elektrarn ter namakalnih naprav El Chocón-Cerros Colorados >na jugu republike. Ni izključeno, da bo tudi minister za gospodarstvo dr. Pugliese pred poslansko zbornico odgovoril na interpelacije opo-zicionalnih poslancev glede gospodarske politike vlade in o. rezultatih svojih nedavnih razgovorov v ZDA ter v raznih evropskih državah glede financira-
nja vladnega načrta za izvedbo velikih
limo skorajšnjega ozdravljenja.
javnih del v Argentini.
Korošec bo vedno živ med Slovenci
(Nadaljevanje s 1. strani)
njala Jevtičevo vlado, da je treba vse mokratski sistem in urede ter rešijo storiti, da se v državo povrne pravi de-notranjepolitična vprašanja? Dr. Korošec je tej politični koncepciji ostal zvest, Stojadinovič pa ne in je njegova avtokratska politika propadla, Koroščeva politika narodnega sporazumevanja je >pa zmagala.
O Korošcu so po letu 1945 zlasti komunisti objavili več sramotilnih člankov, s katerimi so hoteli omadeževati njegovo osebno čast zlasti kot duhovnika. Kaj je na stvari?
Dr. Korošca sem dobro poznal. Znano mi je njegovo najintimnejše življenje. Za vse ljudi sem vedel, ki jih je sprejemal bodisi v kabinetu, bodisi doma na stanovanju. Kot njegov osebni tajnik sem užival tako zaupanje, da sem vedno vso pošto odpiral jaz in vsa pisma prej prebral, predno jih je dr. Korošec sploh videl. Zato lahko rečem, da so vsi taki očitki neresnični in izmišljeni.
-Korošca tako zaupanje, da so v denarnih stiskah prihajali k njemu s prošnjami za pomoč. Tak odnos najpreprostejših ljudskih plasti naroda do tako visokega in vplivnega državnega funkcionarja ni bil v običaju.
Koroščeve naklonjenosti so bili zlasti deležni slovenski študentje v Beogradu, Ljubljani, in tisti, ki so po končani diplomi spopolnjevali svoje študije na raznih univerzah v inozemstvu. Naravnost mecensko je zanje skrbel.
SLOVENCI OB 25-LETNICI KOROŠČEVE SMRTI
Ob pogledu na Koroščevo delo za slovenski narod si odgovorimo na vprašanje ali nam Korošec po 25 letih svoje smrti še lahko kaj pomeni? Ali je še aktualen za našo dobo ?
Mislim, da boste z mano istih misli, če zatrdim, da je danes za nas in za ves slovenski narod bolj potreben,
ločnostjo nastopal proti komunizmu, ki ga je smatral za največjo nesrečo, ki lahko pride nad narod. V boju z njim bil vse do svoje smrti. Prvič se je z njim spopadel kot prometni minister. S svojo odločnostjo je strl njegovo splošno stavko, po njej pa tako izboljšal prejemke železničarjem in uredil železniški promet, da je bil v Jugoslaviji na glasu kot najboljši prometni minister. V boju s komunizmom je pa stal na stališču: Nobene svobode tistemu, ki sam svobode drugim ne daje, ampak jo uničuje in namesto nje vzpostavlja najkrutejšo tiranijo.
Zato še danes odmeva njegov svarilen klic Slovencem iz časov sovjetskega napada na Finsko, ko so junaški Finci z vso odločnostjo branili Svojo trdnjavo Vijpuri pred nadmočnim sovjetskim napadalcem, da „slovenski Vijpuri ne sme nikdar propasti“.
To se pravi prenešeno na sedanje razmere: Ker je slovenski narod pod komunistično diktaturo, mora slovenska emigracija storiti vse, česar narod pod komunistično tiranijo ne more. V
kakor kdajkoli poprej. Potreben nam je ,polni meri mora vztrajati v borbi proti
In potem — kar takoj po njegovi' strupeno zaplinjeno, da Koroščeva luč smrti, — kot da smo bili nevredni lepega življenja, ki nam ga je ustvaril
.— je padlo vse zlo.
Nacistični okupatorski in komunistični režim sta v tem enem gotovo enaka: Celo mrtvega Korošca ne trpita. Nemcem-nacistom je Korošec izzivalna figura vstajajočega, uspešnega, naprednega slovanskega naroda. Razbesneli so se nad njegovo Slovenijo, da bi nas izbrisali iz živih narodov. Komunistom je Korošec najnevarnejši na-
Korošec je v svojem življenju ini kot zgled, da sledimo njegovim nau-j komunizmu. Ohranjati mora živo 3I0-javnem delovanju dosegel največje ča- kom, da posnemamo njegovo nesebično j vensko zavest. V razpravljanju o bosti. Bil je v Avstriji državni in deželni in požrtvovalno delo za slovenski na-j dočnosti slovenskega naroda, ki naj bi poslanec, bil član avstroogrske delega-1	r°d- Iz tega dela pa izhaja njegovo nastopila po zrušenju komunističnega
,	.	...	.	i	°’je> ob zlomu Avstro-Ogrske suveren 1	naročilo: Vsak slovenski človek naj na. sistema, naj bo previdna, da ne bi z
’ .	zadimljeno	in	|	,lf>ve države Slovencev, Hrvatov in Sr-|	svojem mestu 'izpolni svojo dolžnost do nepremišljenostjo spravila v nevarnost
Rrvnnonr» cainlimonn Jr. IT	^ X	1,,X *	;	,	.	v,	I	^ r
9 o.v v Narodnem veću, v Jugoslaviji bil j	samega sebe, do svoje družine, do slo-^ obstoj državnih in narodnih mejnikov,
minister skoro vseh resorov in tudi j	venske izseljenske skupnosti in do slo- ■ da ne bi izgubili še tega, kar že imamo
predsednik vlade. Pa mu čast nikdar ni ! venskega naroda.
ne bi mogla goreti, tudi če bi mu komunistični policaj ne teptal groba.
Vi tam zunaj na svobodnem soncu ! stopila v glavo, ga ni nikdar navdala z | izklešite podobo narodnega velikana dr. j napuhom in domišljavostjo. Ostal je Antona Korošca, da bo ostal vzor, da bo .preprost, naraven, dostopen vsem lju-V ponos prihajajočim In nastopajočim j dem, mož z odprtim srcem za vse, zl-a-na.-im mladcem. Ko ga boste izklesali, . sti za trpeče sloje.
j in bi tako postali še večji reveži, kot Nobenega dvoma ni, da bi dr. Koro-, smo kdajkoli bili. Mladino naj vzgaja v šec, če bi se pojavil med nami, z ne- j svobodi in demokratičnem duhu ter v usmiljeno odločnostjo nastopil proti gojitvi slovenskih narodnih dn verskih vsakemu nergaštvu in sleherni razdi- tradicij.
ralni akciji v slovenski skupnosti, ker Vse to delo za slovenski narod in za
je v škodo slovenskemu narodu.
njegovo resnično ponovno osvoboditev
se boste čudili, ga boste občudovali in J Znano je, da je imel dnevno na beo-
vidcli, da^ je on sam in samo on tako	’ grajskih trgih okoli sebe navadne de-	Dr. Korošec je bil vse življenje pre-	naj spremlja Bog, v njem pa naj bo
izreden, tako velik in tako nas.	lavce, dalmatinske postreščke, se z nji-	i	pričan, da sta svoboda in demokracija	veliko, veliko ljubezni, še več pa med-
Zatem je bila lepa komemoracija	; mi pogovarjal, se zanimal za njihove	\	najvišji vrednoti za življenje posamez-	'	sebojnega razumevanja in strpnosti.
zaključena.
družinske, razmere. Ti so imeli v dr. nika in naroda. Zato je vedno z vso od- Slava dr. Korošcu!
IZ TEDNA V TEDEN
Amerikanci so v soboto 4. dec. poslali v vsemirje Geminis VIL z astronavtoma Frankom Bormanom in Jamesom Lovellom. V vsemirju bosta ostala vsaj 14 dni. Namen kroženja Geminisa VIL okoli Zemlje je ta, da ugotove vplive vsemirske breztežnosti na srce in kri astronautov v času njihovega daljšega bivanja v vsemirju. — Na Luni se je pa te dni razbil sovjetski Lunik. Hoteli so doseči, da bi nalahno pristal na površini Lune, pa se jim poizkus ni posrečil.
V	Indoneziji je vojska zmagala nad Sukarnom. Njegov zunanji minister Su-bandrio, je že začel javno napadati kom. Kitajsko in napovedovati, da bo Indonezija v bodoče vodila „realno protiim-perialistično politiko“ in ne bo več nanjo pritiskal spor med kom. blokoma. Sukarno je pa v zadnji izjavi pozval ljudi, naj polove komuniste, da jih bo obsodil, ker so „podgane, ki so doslej ' žrle velike torto, sedaj bi pa rade glodale same temelje državne zgradbe“.
V	Afriki se je položaj zaradi Indonezije zaostril. Zunanji ministri 35 afriških držav so pozvali Anglijo, naj do 15. decembra z orožjem zruši Smithov režim v Rodeziji. Če se to do tega dne i»e bo zgodilo, bodo te afriške države prekinile diplomatske odnose z Anglijo. Istočasno je bilo sklenjeno na sestanku Organizacije skupnosti afriških držav, da mora odbor petih afriških držav — Gana, Zambija, Tanzanija, Kenija in Arabska republika —■ pripraviti akcijo za sabotaže v Rodeziji in za oborožen napad na to državo.
Jugoslavija in Avstrija sta se sporazumeli, da bosta s 1. januarjem 1966 ukinili vizum za potnike iz ene države v drugo.
Vatikanski koncil, ki je zaključil svoje delo 8. decembra in o katerem nam poroča J. Ite. v posameznih številkah, je med drugim sprejel • določilo, da imajo narodne manjšine v škofijah, v katerih žive, pravico do svojega vikarja, ki je istočasno lahko tudi pomožni škof.
V	Saigonu so komunistični teroristični gverilci pognali v zrak veliko poslopje, ki so ga uporabljale ameriške vojaške oblasti in v katerem je bila tudi ameriška vojaška bolnišnica Navajajo, da je atentat zahteval okoli 60 smrtnih žrtev, nad 100 je pa bilo ranjencev. Ameriško vojaško poveljstvo in diplomatsko predstavništvo v Vietnamu «ta to dejanje kom. teroristov označila za barbarstvo.
General Jožef Mobutu, glavni poveljnik vojske v Kongu, je izvedel nekrvavi državni udar. Odstavil je dosedanjega predsednika Jožefa Kasavubuja in njegovega min. predsednika Evaristo Kimbo ter se proglasil za predsednika Konga za dobo petih let. Za predsedni-
ka svoje vlade je določil Leonarda Ma-lumbo. .
Brazilski pravosodni minister Juracu Magalhaes je izjavil, da ne odgovarjajo resnici trditve, da vlada z II. ustavnim aktom namerava okrnjevati svobodo tiska. Zatrjuje, da bo brazilski tisk še naprej užival vso svobodo. Omejen bo samo v toliko, da ne bo smel objavljati političnih izjav tistih politikov, 'katerim je sedanja vlada odvzela politične pravice.
PO ŠPORTNEM SVETO
Na lahkoatletskem dvoboju med Jugoslavijo in Norveško, ki je bil konec septembra v Beogradu, so zmagali prvi s 100:95. Na tem tekmovanju je Joco vič postavil nov rekord v metu krogle j s 18,21 m. Važič iz Celja je zmagal v teku na 1500 m v času 3:43,6, Špan na 1 3000 m ovire ter Červan na 10.0000 m \ s 29:23,4. Jugoslovanski reprezentanti so zmagali v 11 panogah, Norvežani po i v osmih. Za vsa/ko panogo so nastopili I po trije tekmovalci.
V Bukarešti je bilo IV. evropsko pr- ' venstvo v streljanju v 26 disciplinah: po 8 ekipnih in posamičnih za moške, ’ po 4 ekipnih in posamičnih za ženske in 2 za mladince. Udeležilo ' se ga je 23 držav. Najuspešnejši so bili strelci Sovjetske zveze, ki so osvojili 16 zlatih kolajn. Ekipa Jugoslavije je nastopila v osmih disciplinah in so prejeli dve ( zlati, dve srebrni in 4 bronaste medalje. Svetovni rekord je postavila eikipa Jugoslavije v olimpijskem matchu (4x 60 strelov leže) in dosegla 2366 krogov, naslov evropskega prvaka v isti disciplini pa je dosegel Branislav Lončar, ki je izstrelil v 42 minutah 60 nabojev in dosegel 596 krogov. Svetovni rekord imata Wigger (ZDA) in Hommerl (Madžarska) s 597 krogi.
V	Senti je bil pozivni namiznoteniški turnir, ki je zbral vso elito namiznoteniških igralcev. Prvo mesto je dosegel Stipančič iz Duge rese, ki je dosegel 8 zmag, premagal ga je edino Klevišar iz Ljubljane, slede Vecko (O-limpija) 7:2, Voj. arkovij (P), Korpa (Senta) in čordaš (Zagreb) 6:3, Jazvić (Olimpija) in Gazvič (Senta) 4:5, Štencl (Zagreb) in Klevišar (-Olimpija) 2:7, zadnji je bil brez zmage Uzorinac iz Zaagreba. Tega prvenstva se izmed zna-1 nih igralcev nista udeležila le prvak; Šurbek in Hrbud iz Zagreba.
Istočasno je bil v Novem sadu turnir za ženske. Zmagala je brez poraza: (izgubila je le en set) prvakinja (Pir- ( čeva (Olimpija), drugo mesto je pri-j padlo Stojšibevi iz Novega sada, treetje ; Zrimčevi (01.), slede Reslerjeva iz Za-( greha, Ječmenica (N. S.) Roth (Zgb.), Arslanagič (Partizan) in Kraljeva (Lj.)
OBVESTILA
Informativni sestanek v Slov. domu v San Martinu bo v nedeljo, 12. decem- ’ bra ob 10 dopoldne.
Sanmartinski prvoobhajanci bodo ponovili prvo sv. obhajilo v nedeljo, 12. j decembra, v farni cerkvi v San Martinu oh pol 10. Nato bo zanje pripravljen j zajtrk v domu.
Izlet SFZ in ZDO bo v nedeljo, 12. decembra. Ob 7.30 za vse izletnike v Slovenski hiši skupna sv. maša.	j
V	Našem domu v San Justu bo v soboto, 11. decembra, ob 20.30 predaval j o Slovencih v ZDA, Kanad-i in Zahodni Evropi g. dir. m pgr. Anton Orehar.
Redni občni zbor Slomškovega doma bo v soboto, 11. decembra, ob 19. Vsi člani vabljeni.
Zedinjena Slovenija vabi vse učence ki so obiskovali 8 let slovenske tečaje in letos -izstopili, da pridejo v soboto, 18. t. m. na čajanko, ki bo v Slovenski hiši.
Seja učiteljskega sveta mladinskega od saka 'Zedinjene Slovenije bo v sredo
22. t. m. točno ob 18.30 v Slovenski hiši. Vabljene prav vse učne moči — Mladinski referent
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo sporoča, da bo prihodnji sestanek 17. dec. ob 9.30 v Slovénski hiši. Govoril bo g. Sebastijan Kocmur o slovenski problematiki.
%
JAVNI NOTAR
Fraidsco Raul Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangalio 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
ESLÜVENIA LIBRE
Editor responsable: Milo« Stan Redactor: José Kroselj
Redaceión y Administraciju : Ramon Falcon 4T58, Buenos Aire«
T. E. 69-9503 Argentina
f
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je kot žrtev prometne nesreče v 77. letu starosti 4. decembra v Haedu nenadoma preminul naš dobri mož, oče, tast in star;- oče
Andrei Lampret
Glo-boko žalujoči
Ivana, žena; Andrej, Ivanka, Minka, Lojze in Ivan, sinovi in hčerki z družinami ter vnuki in vnukinje
Buenos Aires, Stenfeld (Avstrija)
Izredno zanimiva knjiga spominov Vladimirja Vauhnika
NEVIPNA FRPNTA
se dobi:
V Slovenski hiši: v upravi Svobodne Slovenije in v Dušnopastirski pisarni; Potovalna pisarna Bled (Rajer-Bottini), Montevideo 451/IX, Bs. Aires; v Ramos Mejii: v Slomškovem domu (ga. Ema Kessler-Blejčeva) ; v San Justu: v Našem domu (pri gg. odbornikih); v San Martinu: v Slovenskem domu pri hišniku g. Pristovniku; v Slovenski vasi: pri g. Lužcvcu; v Mendozi: R. Hirscheggerju Pismena naročila na upravo Svobodne Slovenije, Ramó-n Falcón, Bs. Aires. Za pošiljatev po pošti priložite za poštnino in priporočnino ? 50.
V platno vezana knjiga Btane $ 800,—, broširana $ 700,—.
o
O Z IS Ul r _
0 o
c o <
\ FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N' 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 817.086
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, «a pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev-
Talleres Grafico3 Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425. Bs. Airee. T. E. 33-7213
Pr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
I
I La valle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Š	Uradne ure 17—20
■
Na telefonu tudi dopoldne
■••■■■«««■■■■■■•■■■«■«■■•■•■■■■■■■«■■■■■■■■«■M«««
PRAVKAR IZŠLO!
ZORKO SIMČIČ KRST PRI SAVICI
DRAMA ® 220 m/n. ® 1,50 dol.
Zahvala
Ob težki izgubi našega dragega očeta
ANDREJA LAMPRETA
se iskreno zahvaljujemo za sv. mašo, tolažilne besede in pogrebne molitve g. msgr. Antonu Oreharju, čč. gg. Matiji Lamovšku in Gregorju Maliju. Nadalje gre zahvala g. Boljševičevi, Andreju Corn in družini Potočarjevi za pomoč in tolažbo, podjetju „Rueda“ in tovarni „Deca“ za venec in vsem tistim, ki so našega dragega rajnika hodili kropit in ga spremili k zadnjemu zemeljskemu počitku.
Žena, sinovi in hčeri
15. MISIJONSKA VELETOMBOLA
bo spet združila 2000 rojakov v prelepi tekmii, kdo bo več žrtvoval
V POMOČ SLOVENSKIM MISIJONARJEM!
1000 dolarjev čistega dobička bi radi zbrali, kot zadnja leta. To bomo dosegli toliko lažje, kolikor več dobitkov ali prispevkov za dobitike boste rojaki darovali za veletombolo. Letos vam bo to v še večji meri omogočila
avtomobilska akcija
Vam vsem znani „misijonarji“ bodo kar tri dni z več avtomobili obiskovali prijazne rojake na njih domovih, jih pobarali za dobitke in prispevke in jim ponudili v naikup tablice ter dajali zaželena
pojasnila.
Rojaki, prijatelji slovenskih misijonarjev, pripravite svoje dobitke ali prispevke za dni tega misijonskega obiska:
26. decembra in 1. ter 2. januarja
Že tradicionalna 15. misijonska veletombòla bo na istem kraju kot zadnja leta, in sicer v nedeljo, 9. januarja!
Že vnaprej: Bog plačaj!
4. zasedanje II. vat. vesoljnega cerkvenega zbora
vi.
CERKEV V SODOBNEM SVETU
3. pogl.: Pomen človeške dejavnosti v svetu
Odstavek 37. stavi vprašanje: Ali je kakšna zveza med človekovim tostranskim prizadevanjem in med prihodom ter uveljavljenjem božjega kraljestva?
a) človek po božji podobi
Prvi odgovor na to vprašanje je v nauku, da smo ustvarjeni po božji podobi in sličnosti. Razodeto pismo jasno uči, da je Bog izročil človeku oblast nad vso zemljo. Obenem mu je dal na-Jogo, da v družbi uveljavi kraljestvo pravice in ljubezni. Ta 'dvojna dolžnost povzame vso človekovo dejavnost na zemlji.
b) Zveza med človeško dejavnostjo in božjim kraljestvom
člen 40. posebej priznava popolno neodvisnost in svobodo vsega zemeljskega in časnega. Vse zemeljske stvarnosti in človeška združevanja imajo kljub temu skrite in od Boga dane naravne zakone, ki pa le omogočajo posamezniku in družbi urejeno življenje. Ta neodvisnost, od Boga hotena, vključuje popolno svobodo raziskavanja na vseh področjih znanosti z edino omejitvijo, npr. da človekova dejavnost ni proti zahtevam in zakonom nravnosti.
Resnična odkritja ne morejo nikdar priti v nasprotje z razodetjem: Stvarnik vesoljstva je isti Bog, ki se nam v sv. pismu razodeva.
Odlok obžaluje dve hibi v prejšnjih
stoletjih: s strani Cerkve res morda včasih premajhno cenjeno in upoštevanje znanosti; po drugi strani pa obžaluje zadržanje tistih, ki so hoteli popolno neodvisnost od Boga v vsakem oziru, bodisi v znanosti ali v ureditvi družbe: videli so le iskro svojega uma, oslepeli pa so za Sonce, ki je to iskro vžgalo; obstrmeli so pred kapljo lastne pameti, prezrli pa brezbrežno morje božje modrosti.
Odlok o Cerkvi v moderni dobi se dalje vprašuje: Kakšna je zveza med človeško zgodovino, med usodo sveta in med Kristusovim prihodom ob koncu časov.
Besedilo vztraja pri tem, da je ta zveza skrivnostna in da presega naše zmožnosti. Postavlja pa tele trditve: glede na odnos človeka do zgodovine in do Boga velja, da se človekovo dostojanstvo meri po tem, kar je od Boga prejel (zlasti v duhovnem redu) in ne po večjem ali manjšem tvarnem napredku, ki ga je tekom zgodovine mogel doseči. Glede na odnos med usodo sveta in Kristusovim prihodom poudarja, kako je važna ureditev sveta po načelih vere, ne pa po brezbožnih vzorcih, kot nas žalostno opominja današnje stanje sveta, ki se brez vere pripravlja na prihod Njega, ki je z Očetom in Sv. Duhom predmet naše vere.
c) Kristus je Gospod vesoljstva
Kristus je središče in krona vsega Stvarstva. To vesoljno oblast si je Kristus pridobil s svobodnim darovanjem na križu. Kristus je „središče in izpol nitev vseh hrepenenj vse zgodovine in vseh civilizacij,“ je dejal Pavel VI.
4. pogl.: Poslanstvo Cerkve v modernem svetu
To poglavje najprej upraviči in utemelji prisotnost Cerkve v svetu.
Razlogi, ki utemeljujejo življenje in delovanje Cerkve v svetu so naslednji: ker je to volja Očetova, ker je to Sino-ya-Kristusova ustanova, in tretjič, ker se je je v stoletjih že toliko milijard ljudi oklenilo.
Iz tega sledita dve posledici:
Prva je ta, da se poslanstvo Cerkve razteza na vsa področja človeškega udejstvovanja. Odlok pojasnjuje, da je Cerkev polnomočno usposobljena, kompetentna za to, da vpliva na družbenem, poliMčnem in gospodarskem področju in to zaradi neposredne zveze med čas nimi stvarnostmi in med božjim kraljestvom. Res morda nekateri nazori večkrat oporekajo Cerkvi, da hoče posredovati in vplivati na vseh področjih, a to moramo razumeti tako kot ume Cerkev sama: vpliva in posreduje le toliko, kolikor je to v zvezi z njenim duhovnim posanstvom, ne -da bi si hotela prisvajati strokovno izvedenost posameznih področij.
Druga posledica: Zveza med vero in dejanskim življenjem. Kristjan ne sme zanemarjati in omalovaževati časnih dolžnosti, spet pa ne sme soditi, da so te dolžnosti ločene od verskih dolžnosti, brez odgovornosti vesti. Saj nas vera ■sili k vestnemu spolnjevanju ne samo verskih dolžnosti, ampak nič manj k točnem izpolnjevanju stanovskih dolžnosti. Odlok pravi, da je ena najhujših zmot našega časa ta: popolno neskladje in ločitev med vero in praktičnim življenjem. Ne morem biti popolen človek,
če podcenjujem stanovske obveznosti, še manj morem biti popolen kristjan, če pretiravam skrb za tuzemeljsko popolnost v škodo duši in zveličanju. Vera in življenje po veri morata živeti v enem in istem človeku, ki ima za cilj srečo v Življenju.
Poslanstvo laikov in pastirjev
O tem govorita odstavka 53. in 54. Res so laiki predvsem v odlični meri poklicano za vodstvo časnih zadev. A prav ta položaj jim daje možnost, da so istočasno pričevalci evangelija. Boga v tistem okolju, kjer živijo in delajo. Tako niso samo seme, ampak kvas in sol službene okolice.
Vsi imamo evangeljski nauk podoživljati, živeti. Pastirji (škofje in duhovniki) pa imajo posebej nalogo in poslanstvo ta nauk razlagati na vsem sprejemljiv način in v času primerni obliki.
Moderna doba podpira sodobno Cerkev
Besedilo z veseljem ugotavlja, da današnji čas uspešno podlpina in pospešuje delo Cerkve. Zakaj? Zato, ker se Cerkev stalno bogati s pridobitvami najrazličnejših kultur, civilizacij, razi-skavanj in prizadevanj vseh ljudi in narodov, vernih in nevernih. Jasno da si Cerkev prilasti le to, kar ne nasprotuje božjemu razodetemu nauku in nravnosti.
Zanimiva je sprememba v mišljenju in zahtevnosti današnjega človeka. V prejšnjih stoletjih je svet pričakoval in zahteval, da je bila Cerkev vsaj vča-i sih, predvsem posredovalka kulture in izobrazbe, danes pa nasprotno človeštvo terja od Cerkve izključno oznanjanje:
pristnega in živega evangelija. Sodobni stehnizirani svet pričakuje od Cerkve načel, po katerih bi mogel uskladiti prvotnega evangeljskega duha z modernim mrzličnim napredkom.
Posebni odstavek (56.) opozarja, da je božje ljudstvo, kljub vsem duhovnim zakladom milosti, še vedno sestavljene iz grešnikov. In ker je krivda kakršnih koli krivic ali trenj vedno obojestranska (npr. narodi med seboj, ali poedi-mec in družba, ali socialne krivice in idelavska poštenost, itd.), zato bodi odnos Cerkve do vseh ljudi popolnoma nepristranski in pravičen. Različen more in mora biti odnos Cerkve do sveta glede na spremenjene razmere in čas (stara doba, srednji vek, moderna doba), a pri tem ostane spoštovanje človeške osebe neprizadeto.
To ni očitek Cerkvi, ampak zagovor. Saj se je ravno v zadnjih desetletjih Cerkev posebej prizadevala za čim večjo enakost med ljudmi in za družbeno pravičnost. Cerkev ne sme biti Cerkev le bogatih ali revnih, ali belih ali črnih, ali vernih ali nevernih, biti mora mati vseh otrok božjih, vsega božjega ljudstva. Res je Cerkev posebej skrbela za ranjene ude telesa Kristusovega: za uboge, za trpeče, za preganjane, za pogane. A to ni v škodo ostalih, nasprotno, to pomeni pridobitev, obogatitev, dopolnjevanje, osrečevanje vseh v eni in edini Kristusovi sreči. To je namen tudi sodobne Cerkve v sodobnem svetu: pripeljati vse narode k luči evangelija in k edinosti vere, kjer bo en Oče, en Pastir in ena čreda. In to skuša Cerkev doseči na moderen način po poti, ki jo jasni in utira II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor.	j