Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
lnserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 50 K, na '/2 strani 30 K, na V4 strani 15 K in na </s strani 10 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg;: Skrb za parklje pri govedi. — Napake pri presnem maslu. — Obnovitev vinske klavzule. — Ali je dobro travnike spomladi prebranati. — Soseda Razumnika prašičja reja. — Vprašanja in odgovori. - Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — lnserati.
Skrb za parklje pri govedi.
Goved, ki vedno ali večjidel le v hlevu stoji, celo če so tla mehka in je močno nastlano, ne obrabi parkljev. V takem slučaju se parklji nenaravno razvijajo, postanejo dolgi, zlasti na prstih, vsled cesarje lega parkljev nepravilna, žival slabo stoji, in to vpliva tudi na razvoj okostja. Govedo z dolgimi parklji težavno hodi in jo tudi stanje včasih tako utrudi, da slabo je in hujša.
Večkrat se naredita tudi dva podplata. Med starim in novim podplatom se potem zbira neka smrad-Ijiva tekočina, ali pa preperela snov. Govedi, ki vedno stoji v hlevu, se morajo iz tu navedenih vzrokov redno vsakih 5 do 6 mesecev porezovati parklji. Za porezovanje je vzeti oster nož s kratko klino, najbolje takega, ki na obe strani reže.
Priporočeno je spomladi goved pustititi, da hodi za poskušnjo po trdih tleh, in kakorhitro se zapazi napačna hoja, je takoj parklje primerno prirezati.
Dvignjenje zadnjih nog, da se parklji porezujejo, je dostikrat zelo težavno. Mnogokrat zadostuje nogo le malo dvigniti, da se namreč le v biclju upogne, kar krotke krave navadno rade puste.
Upornejšim živalim je treba nego s silo dvigniti, in sicer na ta način, da se privežejo v kak tesen prostor potem se jim noga dvigne in podnjo, in sicer pod skočni člen, se potisne drog, ki se kakor-
koli kvišku drži. Podoba i. kaže, kako se na ta način noga dvignjena drži.
Posebno uporne in močae živali je najbolje peljati h kovaču ter jih postaviti v stajo za podkovanje volov.
Podoba 1.
Napake pri presnem maslu.
Mnogo presnega masla prinašajo ob tržnih dnevih tudi naše gospodinje z dežele na prodaj. Toda če pregledujemo to maslo, vidimo, da je v marsikakem oziru pomanjkljivo. Ne le da ni dosti snažno, ampak tudi nima tistega okusa, ki se dandanes zahteva od dobrega sve-žega masla. Naravno je, da je cena takega masla zaraditega nižja, in da se sploh teže prodaja. Ko bi bilo to maslo, ki ga prinašajo naše gospodinje na trg, tako snažno, tako okusno in dobro, kakor je maslo, ki se izdeluje po boljših naših mlekarnah , gotovo bi se veliko laže in bolje prodajalo. Tako se mora pa češče nazaj nositi in topiti v maslo, ki se mora potem doma porabiti, ali pa prodati z izgubo.
Presnega masla bi se dalo pri nas veliko več prodati, če bi se naše gospodinje potrudile napravljati zares fino blago, kajti zahteve, ki se stavijo dandanes na presno maslo, so velike in čimdalje večje. Zato je pa treba, da napredujemo tudi v tej stroki, ne samo v mlekarnah, ampak tudi sploh po deželi. Nesnažnega masla, ki ima kak nevšečen postranski okus, nihče rad
ne kupuje, tudi za nizko ceno ne, dočim se vsak rad odloči za nakup masla, ki je snažno napravljeno in okusno. Najboljše presno maslo se izdeluje v večjih mlekarnah, kjer so za to vsi potrebni pripomočki na razpolago; pa tudi naše gospodinje po deželi bi lehko napravl.iale boljše maslo, ko bi se hotele nekoliko bolj potruditi. Da je res tako, nam kažejo tiste naše gospodinje, ki so postale že „znane" zaradi svojega dobrega masla. Ko bi jih v tem posnemale tudi drage gospodinje, gotovo bi imele tudi te lehko boljše maslo na prodaj.
Kakšno pa mora biti pravzaprav presno maslo, da je dobro za prodajo? Kakšne lastnosti mora imeti?
Dobro presno maslo se mora odlikovati že po svoji vnanjosti mimo slabega masla, razentega pa tudi po drugih svojih lastnostih, zlasti po okusu in duhu.
Dobro presno maslo mora biti predvsem popolnoma snažno, ne pa nasmečeno, kakor se to čestokrat opazuje pri maslu, ki ga prinašajo naše gospodinje na trg. Kar se tiče barve, je presno maslo v zimskem času belo-rumenkaste, včasih skoraj čisto bele barve, poleti pa bolj ali manj rumenkasto; razentega naj bo zmeraj enakomerne (brez marog ali lis) in slabo svetle barve. Če se presno maslo preveč sveti, je to ravnotako napačno, kakor če je preveč mrtve barve, t. j. da se nič ne sveti. Dobro presno maslo mora biti tudi ravno prav trdno, ne premehko in inazavo, pa tudi ne pretrdo in drobljivo.
Nadalje gledamo pri presnem maslu tudi na to, da nima preveč vode v sebi in da so tiste kapljice, ki se pokažejo, če maslo režemo ali mažemo, popolnoma čiste, ne pa mlečne, namreč po zastalem pinjencu motne ali kalne. Posebno nam je gledati tudi na okus in na duh presnega masla, in kar se tega tiče, ne sme maslo imeti nikakega postranskega okusa ali duha (ne po hlevu, ne po loju, dimu itd.), ampak mora biti popolnoma čistega in finega okusa. Razlika v okusu naj se kaže le v tem slučaju, če je presno maslo napravljeno iz sladke ali pa iz kisle smetane. Dočim naj se presno maslo, napravljeno iz sladke smetane, odlikuje po svojem izredno finem, čistem in sladkem okusu, ima maslo, napravljeno iz okisane smetane, prav prijeten okus po orehih, pa tudi bolj močan in prijeten, svež duh, ki se bržkone razvija pri kisanju smetane.
Seveda se mora dobro presno maslo odlikovati tudi po tem, da je kolikor mogoče trpežno, namreč da ne spremeni v par dneh svojih dobrih lastnosti, ampak da se drži tudi po teden in dlje dobro in okusno, če ga spravimo na primernem kraju.
Če presno maslo nima teh lastnosti, potem je pomanjkljivo. Te pomanjkljivosti nastanejo najrajše vsled nesnage, vsled napačnega ravnanja z mlekom in s smetano, pa tudi vsled slabe krme in drugih okolnosti.
Najnavadnejše napake pri presnem maslu so torej naslednje:
1.	Če je maslo umazano in smetno. Če so v maslu dlake in druge smeti, potem gotovo ni okusno in dobro.
2.	Če je maslo na videz mastno, če se namreč preveč sveti. Ta napaka se kaže, če se maslo premalo zgnete, kakor tudi, če se gnete premehko maslo. Tako maslo ima navadno tudi veliko vode v sebi. Napačno je tudi, če se maslo nič ne sveti, kar kaže, da je preveč zgneteno ali preveč izdelano.
3.	Če je maslo marogasto ali lisasto. Take maroge so nasledek napačnega barvanja in slabega gnetenja.
4.	Če je maslo premehko in mazavo, ali pa pretrdo in drobljivo. To se rado dogaja, če se mede pre-gorka smetana, ali pa tudi vsled preobilega medenja, in nasprotno vsled medenja pri nizki toplini.
5.	Če je maslo slabega okusa in neušečnega postranskega duha. Vsled nezadostne snage pri mleku se rado zgodi, da dobi maslo neprijeten okus, ozir. duh po hlevu ali po gnoju. Pa tudi na drug način se lehko okus pokvari. Če jemljemo mleko od krav, ki so že zelo breje, je maslo rado raskavega okusa; če pokladamo pokvarjene oljne tropine, dobimo maslo ostrega in rezkega okusa. Pogostoma diši maslo tudi po loju in ima tudi tak okus. To se pokaže, če pustimo maslo kaj časa na svetlobi ali če stoji le malo časa na solncu. Ta napaka se pokaže pa tudi v tem slučaju, če polagamo v poletju veliko mlade detelje ali pa slabe oljnate tropine. Zelo neprijeten pri presnem maslu je tudi okus po dimu, ki se kaže v zakajenih prostorih, dalje zaduhel okus, ki se kaže v zaduhlih shrambah, in grenki j asti okus, ki se opazuje, če pokladamo veliko repe, zeljnega listja itd.
Vse to so torej napake, ki znižujejo vrednost presnega masla in kterih se moramo zaraditega kolikor mogoče ogibati.
Najrajše se kažejo te napake pri gospodinjah, ki izdelujejo presno maslo le semintja in ki veliko premalo pazijo na potrebno snago in na pravilno umedenje smetane.
Neprimerno boljše maslo se dobiva dandanes v mlekarnicah, kjer se na pravilno delo in na potrebno snago veliko bolj pazi. Zato je pa želeti, da se po krajih, kjer ni mogoče prodajati svežega mleka, združujejo gospodarji v to svrho, da skupno napravljajo presno maslo, za kterega bi se dalo pri nas še veliko več dobiti, kakor dobivamo sedaj.	R.
Obnovitev vinske klavzule.
Z napetostjo se je pričakoval zaključek pogajanj glede odprave vinske klavzule, t. j. glede odprave sedanje carine pri uvozu italijanskega vina na Avstro-Ogrsko. Že par let sem so se povsodi vršili shodi in seje, in splošno so avstrijski vinogradniki zahtevali, da se sedanja carina na italijanska vina, ki je znašala za vsakih 100 litrov 3'20 gld. v zlatu, zviša na prvotno carino, namreč na 20 gld. v zlatu, kar znaša v našem sedanjem denarju približno 45'8 kron.
V Avstriji so bili zoper tako zvišanje le večji vinski trgovci, ki so italijanska vina rabili za mešanje naših vin, ter deloma tudi večji lesni trgovci, kterim je pretila nevarnost, da bo Italija prepovedala uvoz lesa iz Avstrije, če bi Avstrija ugodila želji avstrijskih vinogradnikov, če bi namreč zahtevala prvotno carino na italijanska vina.
Tudi v avstrijskem in ogrskem državnem zboru se je o tej stvari večkrat razpravljalo, posebno v ogrskem, toda kakor povsodi in vselej, je tudi v tem, za nas velepomembnem vprašanju zmogel požrešni kapitalizem.
Pretekli mesec so se vršila v Rimu tozadevna pogajanja med avstrijsko in italijansko vlado. Ta pogajanja so trajala več tednov, in 31. decembra 1903 je počila struna, ki je toliko let brenkala žalostinke naši popustljivi Avstriji in deloma tudi Ogrski. A kako je bilo vse presenečeno, ko se je izvedel uspeh tega dolgega pogajanja.
Kakor je prej kazalo, se je z gotovostjo mislilo, da se carina zviša vsaj na 10 gld. v zlatu; res se pa ni prav nič sklenilo, marveč se je začasno podelila Italiji še večja ugodnost kakor jo je poprej imela. Dovolilo se je namreč uvažanje italijanskega vina na Avstro Ogrsko po dosedanji carini 3-20 gld. še do konca t. m., namreč do 31. januarja 1904, in šele potem še prične zopet bolj resna barantija z Italijo.
Podaljšanje te ugodnosti za 1 mesec se bo zdelo marsikomu, ki ne pozna kupčijskih razmer, malenkostno ; v resnici pa pomeni za Avstro-Ogrsko še večji udarec, kakor če bi se podaljšala prvotna pogodba za 2 leti.
Ko so avstrijski in ogrski vinotržci videli, da se bliža konec dosedanjim ugodnostim, so nakupili velikanske množine italijanskega vina in so ga z največjo hitrostjo prevažali v Avstrijo. Samo v 2 mesecih je prišlo na Avstro-Ogrsko čez 600.000 hI italijanskega vina. In uvaža se še vedno v posebnih, za to najetih parnikih dan za dnevom, tako da so sedaj vsa skladišča v Trstu in v Reki prenapolnjena s temi vini. Vslecl pomanjkanja primernih shramb se vino sedaj že shranjuje, posebno v Trstu, kar na prostem, enako kakor deske.
Značilno glede teh pogajanj je pač to, da so bili italijanski trgovci in vinogradniki vedno natanko obveščeni, kako se vrše, docim niso avstrijski merodajni krogi ničesar zvedeli do zaključka. Zato so se pa kupčije z Italijani sklepale brzojavnim potom, da bodo imele veljavo še ves ta mesec.
Z ozirom na to čudno pogajanje se sme računati, da pride v tej kratki dobi še gotovih 300-000—400-000 hI italijanskega vina v naši državi, tako da bo moglo naše vinstvo konci tega meseca šteti s približno 1 milijonom hektolitrov italijanskega vina. Gotovo pomeni to hud udarec za naše vinstvo. kajti še prej, ko se je uvozilo vsako leto povprečno 300 000 hI i tal. vina, so cene našemu vinu znatno padle, posebno v j stri in Dalmaciji ter na Tirolsken, in vinska kupčija z domačimi vini je povsod bolj ali manj nadzadovala. Tem bolj se bo torej to sedaj čutilo, vsaj par let, dokler se te ogromne množine ne razprodajo.
Sedaj ni torej drugega pripomočka, kakor mirno čakati na boljšo bodočnost, če se ne bo naši popustljivi vladi in kapitalizmu zopet poljubilo uničiti z noprevidno pogodbo še teh par hirajočih avstrjskih vinogradnikov
Fr. Gombač.
Ali je dobro travnike spomladi prebranati.
Na travnike se pri kmetijstvu vse premalo gleda, čeprav bi bilo to zelo potrebno, zakaj kmetovalec zahteva od njih od leta do leta več doneskov, in jih celo zahtevati mora, da dobi potrebne krme za svojo živino. Preprosto in lehko sredstvo doneske travnikov povišati je, če jih spomladi prebranamo. Žal, da še mnogi kmetovalci o tem koristnem delu nočejo nič vedeti, zakaj manjka jim razumnosti, ker menijo, da je tako delo nepotrebno ali celo škodljivo. Nastopne vrste naj bodo v pouk o tem važnem opravilu.
Prebranajo naj se travniki in pašniki v zgodnji pomladi, takrat, ko so se tla otalila in toliko osušila, da se zemlja ne prijemlje brane.
Delo naj se opravi skrbno. Da pa je to mogoče, je seveda potrebna dobra brana; najbolj pripravna v to svrho je travniška brana za mah, kakršne se dobivajo po tvornicah za kmetijske stroje, celo tudi pri ključavničarjih in kovačih.
Za silo je porabna tudi navadna njivska brana.
Zastran brananja bodi povedano, da za lahka tla in dobro oskrbovane travnike zadostuje, če se enkrat podol°:em povlečejo. Če so pa travniki močno porasteni z mahom ali s plevelom, se priporoča dvakrat branati, in sicer podolgem in povprek, da je uspeh brananja tem izdatnejši.
Koiist brananja pa je ta, da se travniška raša zrahlja, plevel, mah izruje in rani, krtine in mravljišča poravnajo. Tudi se more na ta način mešanec in umetni gnoj, ki se je poprej raztrosil, oziroma semenje, ki se je posejalo, spraviti pod zemljo; vsled tega se gnoj poprej razkroji, seme pa zanesljiveje kali. V zrahljani zemlji pa zrak in toplota ugodneje vplivata in voda globokeje prodira v tla. To pa zopet stori, da sestavine zemlje bolje preperavajo in se rastlinske redilne snovi razkrajajo.
Stem, da se nekoliko rastlin izruje, dobijo ostale več prostora za svojo rast in se morejo čvrsteje in bujneje razvijati. Pri brananju ranjene rastline poganjajo večkrat (na pr. detelje) tem bolj in rasejo čvrsteje. Iz vsega tega je razvidno, da dajo z brano obdelani travniki tudi več pridelka.
Da je to res tako, je dokazal profesor Anderegg s skrbno prirejenimi poskusi, kterih uspeh je bil naslednji:
Parcela	pridelek sena
I. nepognojena in nepovlečena . 7-45 q II. pognojena in nepovlečena . . 16'66 „
III.	nepognojena in povlečena . . 15\50 „
IV.	pognojena in povlečena . . . 31'26 „
Ta števila govore dovolj jasno; vsak kmetovalec naj bi si to dobro zapomnil.
Zato priporočamo brananje travnikov in pašnikov še enkrat kot potrebno gospodarsko delo, ki naj se opravlja z dobrimi travniškimi branami za mah. Če si mali posestnik iz gmotnih ozirov take brane ne more omisliti, pa naj s svojimi sodrugi pri društvu skrbi za to, da jo kupi kmetijsko društvo in jo oddaja v splošno porabo.
Soseda Razumnika prašičja reja.
I. Uvod.
Eazumnikova kmetija je danes najlepša v vasi in njegovo gospodarjenje je zgledno. Temu ni bilo vedno tako. Rajni Razumnik je bil kovač. Rokodelstva se je izučil na domu, in ker je prišla takrat naredba, da smejo konje kovati le kovači, ki so obiskovali podkovsko šolo, dali so ga starši bolj ali manj prisiljeni v podkovsko in živinozdravniško šolo kmetijske družbe v Ljubljano. Ta šola je bila sreča za starega Razumnika. V tej šoli se Razumnik ni naučil le konje kovati in živino zdraviti, naučil se je tudi boljših kovaških del, kakršnih kmetski kovači ne zn?jo, in kar je glavna reč, vodja podkovske šole dr. Blei\veis je znal vzbuditi pri svojih učencih zmisel za napredno kmetovanje ter umno živinorejo, in zlasti Razumnika so te reči posebno zanimale. Z veliko vnemo je prebiral „Novice" in je pazno sledil kmetijskim poskusom in sadjarskim opravilom, ki so se vršila na kmetijskem preskušalnem dvorcu tik podkovske šole. Po dovršeni šoli je šel nekoliko na tuje, potem pa k vojakom, in kamor je prišel v tuje dežele, povsodi se je zanimal za kmetijstvo ter iskal, kaj bi bilo posnemanja vredno za domače kmetovanje. Po smrti svojega očeta je prevzel domačo obrt in malo kmetijo. Kmalu je zaslul daleč ra okrog kot
izboren kovač in vešč živinozdravnik. Trezen in varčen, kakor je bil, je zaslužil in prihranil veliko, a vse prihranke je porabil za zboljševanje in razširjanje svoje kmetije. Razumnik je dobi o vedel, da se ima zahvaliti svojim uspehom poleg pridnosti in varčnosti v prvi vrsti svojemu šolanju, zato je v tem zmislu vzgajal tudi svoje otroke, in najstarejšega sina, ki mu je namenil svojo kmetijo, je dal v deželno kmetijsko šolo na Grm. Ko je stari Razumnik umiral je vedel, da pride njegov dom v prave roke, in ni se motil. Razumnik je vzgleden gospodar. On pa ne deluje le zase, temveč je vedno pripravljen pomagati tudi svojim sosedom.
„Samo nesrečo in jezo imam s svojo prašičjo rejo. Prašički ne uspevajo, cel<5 ne pozimi. Strežem ia krmim kakor drugi, a nimam drugega kakor stroške, jezo in slednjič prazen žep."
Tako toži marsikteri prasičerejec v vasi svojim sosedom; ti ga poslušajo ter svetujejo to in ono. Pravega nihče ne ve, in zato ostane vse pri starem. Edino sosed Razumnik vselej pravo pogodi.
Kaj svetuje Razumnik svojim sosedom glede prašičje reje, ki se v tej stroki izvrstno spozna, to je popisano v tem spisu.
Če bereš. dragi bralec, Razumnikove nasvete, ti bo to tolike koristi, kakor sosedom v vasi, kterim govori dobri sosed.
II. Premlada je.
Kopitar je danes silno čmeren.
Mlada svinja angleškega plemena prvesnica, ki jo je drago plačal, je storila danes zjutraj.
Storila je samo šest prašičkov, in še teh so trije takoj poginili.
Ostali trije prašički so majhni in slabotni, in eden je tako reven, da se komaj giblje.
Kopitarjeva hčerka je mladim prašičkom postlala v jerbasu na seno; dva sta kobacala po senu, tretji se je pa boril s smrtjo.
No, lep uspeh, je rekel Kopitar; za drage denarje sem kupil to plemensko sviojo — žlahtno svinjo, kakor pravijo; razen nje sem kupil tudi enakega in dragega mrjasca, in kaj imam od tega? V jerbasu sta dva cvi-leča revčka, eden se steguje in na gnoju leže trije mrtvi! Svinja pa leži na stelji, kakor bi tudi hotela poginiti. To je pričetek! Resnično, lep pričetek, ki veliko obeta! In k tej nesrečni prašičji reji mi je svetoval prebrisani sosed Razumnik, ki vse ve.
Kopitar stopi k svinji in jo sili na noge. Počasi in klavrno se ta vzdigne. Vime ji prazno in ovenelo dol visi. „Mleka tudi nič nima", toži Kopitar, čigar nevolja se je vnovič zbudila. „Za dva žlahtna prašička te velikosti bo menda vendar dovolj mleka", pristavi v šali.
Klavrna in počasi gre svinja h koritu, kamor je hči pred nekterimi urami nasula krme: posnetega mleka, nekaj zdrobljenega ječmena in par kuhanih in zmeč-kanih krompirjev. Svinja najprej stika po krmi in prične potem živahneje žreti shlajeno krmo.
„Izprazni korito", pravi Kopitar hčerki, „in pri-nesi malo kuhanega mleka". Dekle uboga, in kmalu prinese v loncu kaka dva litra kuhanega mleka. Z velikim tekom je žival posrkala skoraj vse mleko. To je bilo Kopitarju všeč.
,,Poginila menda še ne bo", pravi. „Tek ima še. Ce pa pride mleko v vime, to je drugo vprašanje. No, dva prašička bo že preživila".
„Sedaj je tudi četrti prašiček mrtev", zakliče dekla, ki je stala ob jerbasu.
Kopitar ne reče nič, prime mrtvo žival in jo vrže na gnoj k dru?im, Potem vzame vile in zagrebe v gnoj male, poginule revčke.
Vrnivši se v hlev, vzame ostala prašička iz jer-basa ter jih dene k svinji, ki se je zopet zarila v steljo.
Cvileča prašička najprej nista razumela, kaj hoče Kopitar. Kolikorkrat jih je dal k seskom, tolikokrat sta ušla. Povsod sta vohala po materi, na ušesih in na rilcu, za seske pa vendar nista hotela prijeti.
Kopitar in dekla sta se gotovo pol ure trudila, preden sta prašička prijela za seske in počasi razumela, kaj se od njih hoče. Veliko mleka seveda iz ovenelega vimena nista mogla dobiti, zato sta kmalu nehala sesati ter sta zlezla pod slamo.
Nato poskusi dekla seske izmolsti, a priteklo je le nekaj kapljic mleka.
„Morda bo opoldne več mleka", meni Kopitar in gre iz hleva.
Opoldne zopet pride v hlev, in sicer v spremstvu soseda Razumnika, ki mu je to pleme na^vetoval.
Prašička sta zopet nemirna, cvileča okoli tekala, ali pa se skrivala v slami; na svinji istotako ni bilo spoznati nikake izpremembe.
Pač je prišla svinja nekoliko živahneje h koritu, ko so ji dali kuhanega mleka in parjenega krompirja. Mleka je nekoliko posrebala, drugo je pustila nedotaknjeno.
„To je moj tako hvaljeni žlahtni prašič", začne zbadljivo govoriti Kopitar. „Denar je kar proč vržen. Plemenska vrednost teh živali se mi je tako hvalisala, in kaj imam sedaj? Dva revna prašička z materjo, ki jih bo komaj mogla preživiti. Sleparstvo, pravim, samo sleparstvo je to novo pleme. Žal mi je le denarja, ki sem ga zastonj proč vrgel."
Sosed Razumnik najprej molči. Mirno gleda svinjo, ki se je zopet zarila v steljo.
„Koliko je stara svinja?" vpraša čez nekaj časa. „Mislim, da je še zelo mlada. Jaz sem tudi iz istega gnezda kupil dve prašiči, ki pa šs danes tekata med mladiči, ter jih pripustim, kadar se bosta prihodnjič bukali; to bo bržkone prihodnji teden."
„To ne more biti, da so tvoji prašiči iz istega gnezda kakor moja svinja", odgovori Kopitar. „Sicer ne vem natanko za njeno starost, menim pa, daje leto stara. Saj je velika kakor letnica. G-cspodar, ki mi jo je prodal, je rekel, da se bo smela kmalu oplemeniti, kajti je zelo razvita. Imel sem jo takrat za 7—8 mesecev staro."
„Poglejmo, kaj pravijo zobje", odvrne Razumnik.
„Menim, da se ne motim; ta svinja in tudi moji, ki jih sedaj pripustim, so iz istega gnezda."
Razumnik stopi k ležeči svinji ter ji s pomočjo Kopitarja nekoliko privzdigne gornjo ustnico, kar ni tako težko pri ležeči in onemogli živali.
„Svinja je sedaj dobro 9 mesecev stara", razlaga mirno sosed, „in je sedaj že storila. Bila je torej samo 5'/2 meseca stara, ko se je oplemeuila. Kopitar, pri tej starosti nisi smel pričakovati kaj boljšega."
„Na čem pa poznaš, da je prašič šele 9 mesecev star?" vpraša neverno Kopitar. Zdi se mi, da nimaš prav."
„Sem poglej," ga zavrne sosed. (Dalje prih.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 1. Pri nas se v zadnjih letih večkrat dogaja, da ima prašič špeh in vso drugo mast rumeno. Na prašiču ni zaznati nikake bolezni, ker čvrsto žre do zadnjega. Ali je rumen špeh užiten, kaj je vzrok takemu špehu in ali je kmetovalec zavezan od mesarja takega zaklanega prašiča nazaj vzeti? (J. B. v Z. P. S. v M. in A. P. v P.)
Odgovor: Tisti zaklan prašič, ki ima rumen špeh in rumeno mast, je bil boli>n za zlatenico. Zlatenica pa pravzaprav ni bolezen zase, temveč je le znamenje raznih bolezni, ki imajo to skupno svojstvo. da pride iz kteregakoli vzroka žolč v kri; kri se pretaka po vsem životu in odlaga rumeno barvilo v kožo. mast itd., na pr. pri prašiču v špeh. kar se tem hitreje vidi, ker jo špeh drugače lepo bel. Ce je bil prašič na videz zdrav, potem se je bolezen morda šele pričela, ali ni bila močna, ali pa je že bila pri koncu. Pri prašiču izmed domačih živali največkrat opazimo zlatenico, zlasti kadar se pitajo, ker se takrat najlaže pripeti kako motenje naravnega izcejanja žolča v čreva. Zlatenica se pri prašičih navadno opazi v družbi s črevesnim k itarom. Speh in meso od zlatenične živali sta užitna, in se le manj okusna vidita. Kmetovalec, ki je nevede prodal zlateničnega prašiča mesarju, nikakor ni zavezan zaklanega prašiča nazaj vzeti, kvečjemu mora mesarju povrniti tisto malo škodo, ki nastane, ker se rumen špeh manj okusen vidi in se v si od tega ne more za običajno ceno prodati.
Vprašanje 2. Ali se res vino v hrastovih sodih bolje cisti, če se sod naredi iz dog, ki so bile narejene iz hrastovega čoka, ki je dlje časa ležal na zraku V lubadi, da je belina že nekoliko preperela? (A. Ž. v L.)
Odgovor: To mnenje nima prav nič zase. ker ni vzroka, da bi se vino v takem sodu rajše čistilo; narobe, v svežem lesu je več čreslovine. in ta še pomaga hitrejšemu čiščenju. Sicer pa še izkušnja uči. da so sodi iz klanih dog. ki se dado delati le iz sveže posekanega lesa, veliko trpežnejši in boljši kakor sodi iz žaganih dog.
Vprašanje 3. Kaj je pri prašičih vzrok bolezni V pljučah? (I. K. v B.)
Odgovor: V pljučah more biti cela vrsta raznih bolezni. in vsaka bolezen ima drug vzrok. Ce naj Vam točno odgovorimo na Vaše vprašanje, nam morate tudi točno povedati. ktero bolezen na pljučah ima Vaša svinja.
Vprašanje 4. Ali bi ne veljala živinska sol ravnotako dobro za gnojilo kakor kalijeva sol, celo ker je cenejša? (I. O. v L.)
Odgovor: Kaj bi dejali čevljarju, ki bi Vas vprašal, če naj naredi podplate za težke škornje iz svinjskega usnja? No, vidite, Vaše vprašanje, stavljeno od kmetovalca, ni nič boljše ali je še slabše. Ne zamerimo Vam pa prav nič, in tudi sram Vas ni treba biti, kajti od 100 naših kmetovalcev jih najmanj 00 lehko tako vpraša. Zameriti moramo tistim, ki ne skrbe, da bi dobil naš kmetovalec že v ljudski šoli ono strokovno podlago za svojo težavno obrt, ki mu je neobhodno potrebna. — Izmed važnih rastlinskih redilnih snovi je kalij. Ce hočemo zemlji s kalijem gnojiti, pognojiti moramo z rečjo, ki ima kalij v sebi. Take reči so na pr. pepel, kajnit, kalijeva sol itd. Kuhinjska ali živinska sol, kar je isto, pa nima prav nič kalija v sebi. zato živinska sol kot gnojilo ne more nikdar nadomeščati kakega kalijevega gnojila.
Vprašanje o. Imam mrjasca in dve breji svinji, ki ves gnoj prerijejo. Sedaj jim sproti izkidavam, a prašiči vedno brskajo po stelji, so nemirni in hujšajo.
Klajno apno redno pokladam. Kaj je prašičem? (JI. 1. v .T.)
Odgovor: Vaši prašiči so bržkone bolni za kako boleznijo v prebavilih vsled neprimerne krme in postrežbe. Premenite krmo, zlasti ne pokladajte prevodene klaje. rajši bolj suho in gosto. Pretečne krme se je pri plemenskih prašičih tudi ogibati. Prašiči naj se gibljejo, zato jih ob solnčnih dneh izpustite na prosto, kjer ni snega. Kot glavno reč Vam pa priporočamo v svinjak nasuti v kak kot ali pa v poseben zabojček prsti, ki naj bo nekoliko pomešana z ogljem, s peskom ali z drobnim ometom od starega zidovja. Prašiči, mladi kakor stari, morajo dobivati nekoliko prsti, če naj ostanejo zdravi.
Vprašanje 6. Imam 6 polovnjakov hruševca iz samih ozimk. ki me skrbi zaradi poletja. Kmetje mi namreč pravijo, da postane ozimkovee, ki je prvo zimo sladak, V poletju slab in Črn. Ali je to res in kako naj ga naredim trpežnega, če ga ne bom mogel poprej prodati ? (A. H. pri Sv. K. na Št.)
Odgovor: Mošt iz ozimk je jako trpežen, in če se pokvari ter postane slab ali črn, je vzrok le napačno ravnanje. Največjo napako narede že jeseni, ker hranijo mošt v premrzlih shrambah, da ne more dovolj pokipeti. Tak mošt se učisti čez zimo, gošča pade na dno. se izpridi in ko nastopi zopet gorko vreme, se k i pen je nanovo vname in dvigne izprijeno goščo, ki potem vse vino pokvari. Priporočamo Vam spomladi, preden se prične novo kipenje, mošt pretočiti raz goščo, in če se Vam zdi prešibak, mu dodati na vsakih 100 litrov preko dva litra finega špirita. Pri takem ravnanju se Vam ni bati, da bi se mošt pokvaril. Ce pa mošt sčrni, ima to druge vzroke in se to lehko pripeti z vsakim belim vinom, bodisi s sadjevcem ali z grozdnim vinom. Vino namreč sčrni. če kakorkoli pride vanj veliko železa (od železnih delov mlinov, stiskalnic, vratie pri sodu itd.), dalje če je v vinu veliko čreslovine in slednjič, če je premalo kisline. Vino, ki na zraku počrneva, se pretoči z veliko dotiko z zrakom, da vse in popolnoma počrni. potem se pa z želatino očisti.
Vprašanje 7. Svinja čiste angleške pasme je sedaj pri mladičih, a ima zelo malo mleka vkljub dobri krmi. Kaj naj pokladam svinji, da bo imela več mleka? (F. E. na I).)
Odgovor: Predvsem de doječi svinji nekoliko pregiba na prostem zelo dobro: vendar je paziti, da se ne prehladi. Pozimi sme hoditi le na solnce in na suh kraj brez snega. Preden se prašički k njej puste, se mora svinja segreti, ker se sesajoči prašički na mrzli svinji lehko prehlade. Mlečnost svinje je v prvi vrsti zavisna od nje same; nektere so bolj mlečne, druge manj. kakor krave. Mlečnost pospešujejo: zdrobljen ječmen ali oves, sladko posneto mleko, kuhan krompir, korenje, otrobi in čista pitna voda. Grah. fižol in bob zmanjšujejo mlečnost. Kislo mleko in mastne pomije z mesnimi odpadki istotako ne prijajo doječi svinji. Korita je skrbno snažiti pred vsakim krmljenjem in ostankov krmljenja ni nikdar pustiti v koritu za prihodnje krmljenje. "V nesnažnih koritih se dela kisava, ki povzroča bolezen pri svinji in nevarno drisko pri mladičih.
Vprašanje 8. Ali umetna gnojila kaj škodujejo govedi? Jaz sem namreč umetna gnojila mešal na skednju, ter jih je lehko kaj ostalo med deskami in prišlo med krmo. Domnevam, da je junec zaradi njih zbolel; on namreč močno kašlja. je shujšal vzlic dobri krmi in, dasi ga vsak dan snažim, je vendar vedno mršav. (I. J. v S.)
Odgovor: Umetna gnojila, kakršna imate Vi. nikakor ne škodujejo govedi. Čeprav jih kaj zavžije. Prah Tomasove žlindre, če bi plaval po zraku, že povzroči kašelj, a ta kmalu poneha brez posledic, in bi po njem vsa goved v hlevu pokašljevala. Vaš junec je v dihalih bolan, kar spričuje kaš-
ljanje, hujšanje in mršavost. Toplo Vam priporočamo poklicati živinozdravnika.
Vprašanje 9. Ali je res gostilničar zavezan plačati dac od mesa, ki ga kupuje pri mesarju in ga kuha svojim gostom, ter od špeha in salam, ki jih kupuje v prodajalni, dasi je od teh reči dac že enkrat plačan ? (F. S. v P.)
Odgovor: Dvakrat nikakor ni plačati daca od mesa. Če dacarju dokažete, da je bil dac od mesarja, oziroma od trgovca že plačan, potem Vam ni treba še enkrat plačati
Vprašanje 10. Moji 4 mesece stari prašički SO zboleli, da težko hodijo in tudi za polovico manj žro. Kaj je vzrok tej bolezni in kako jo je zdraviti? (J. M. v Z.)
Odgovor: Prašički so bržkone zboleli za omehčanjem kosti, zaradi napačnega ravnanja, kar dokazuje dejstvo, da so vsi oboleli, ker se je z vsemi enako ravnalo. Vzroki tej bolezni so pomanjkanje apna v klaji, premočno krmljenje s krompirjem, prezgodnje tečno krmljenje, pomanjkanje pregibanja na prostem, vsled česar se ta bolezen najrajša kaže pozimi. — Dajajte prašičem redno klajnega apna, ne dajajte jim preveč krompirja, temveč sladko posneto mleko, zdrobljen oves in jih puščajte ob lepem vremenu na suh prostor zunaj hleva, da se izletajo. V hlev postavite posodo s prstjo, pomešano s kovaškim ogljem in s peskom, da prašički lehko to prst jedo. Za dobro zdravilo proti tej bolezni velja ribje olje, ki ga dobite v lekarni. Bolezen se pač .da ustaviti, a velikega veselja s temi prašiči ne boste imeli. Za bodočnost Vam priporočamo gledati, da prašiči sploh tako ne obole, saj se bolezen laže prepreči kakor ozdravi.
Vprašanje 11. Ali je bolje pokladati sirovo ali kuhano repo ? Pri nas trdijo, da krave postanejo ob sirovi repi mršave in dobe zelo vodeno mleko. (1. K. v L.)
Odgovor: Bolje je pokladati sirovo repo. ker tako žival bolj prežveči in poslini, vsled česar je prebavljanje boljše. Po kuhani repi je prebavljanje slabše in želodec postane ohlapen. Bepa ima samnnasebi malo redilnih snovi, in če se je veliko in dolgo časa krmi brez primesi drugih, močnih krmil, potem postane žival slabo rejena. mršava in izgubi mleko in je vse enako, če krmite sirovo ali kuhano repo.
Vprašanje 12. Pri nas se je pojavila med kurami bolezen, ki povzroča mnogo škode. Kuram otečejo noge, iz nog potegne oteklina v glavo, ki tako oteče, da živali oslepe. Neprenehoma jih žeja in slednjič poginejo. Kakšna bolezen je to in kako jo je zdraviti. (I. K. v L.)
Odgovor: Iz popisa bolezni Vaših kokoši soditi, je ta bolezen daviea, difterija, ki je zelo kužna in nevarna bolezen med perutnino. Pri tej bolezni postane kokoš žalostna, naredi „koš", greben ji obledi, oči se ji skale in bela trepalnica zakrije skoraj vse oko; poznej začne nekam čudno čivkati in jezik se prevleče s trdo roženo kožo. Kadar se prične tako bolni kokoši izcejati voda iz nosnic in kadar postane greben rumen, takrat so to znamenja bližajoče se smrti. Ker je bolezen nalezljiva, je bolne kokoši takoj ločiti od zdravih ter je kurnike in prostore, kamor so zahajale bolne kokoši, skrbno razkužiti. Istotako je razkužiti še zdrave kokoši, ker je to bolj uspešno kakor zdraviti že bolne. Kokoši se razkužijo, če se kopljejo v vodi. kamor se dene 5 °/n kreolina. S tako raztopino se tudi skrbno zmije glava. Bolnim kokošim je pa mazati vse sluzne kože v kljunu in po očeh z raztopino 2 g glicerina v 20 g vode. Tudi priporočajo mazati ta mesta z dveodstotno raztopino peklenskega kamna.
Vprašanje 13. Imam za pleme namenjeno svinjo, ki je lepo rasla, a naenkrat je jenjala jesti; postala je klavrna in vsa zatekla in čez nekoliko dni po vsem životu vsa krastava. Kakšna bolezen je to in kako jo je zdraviti? (.T. K. v L.)
Odgovor: To je bolezen, ki se pri prašičih čestokrat pojavlja. Vzrok bolezni ni znan. a domneva se. da so glive. Bolezen ni resno nevarna: žival navadno kmalu ozdravi, zato se ni prenagliti s klanjem. Tako bolne prašiče je dejati v topel hlev brez prepiha, dajati jim je lehko prebavno klajo in med krmo kako dristilo. Bolne kože ni zdraviti.
Vprašanje 14. Po kterem zakonu gre občini 1 % °d skupieka pri razprodaji posestva na drobno potom javne dražbe za ubožno blagajno in kako se glasi dotični paragraf? (A. G. v A'. L.)
Odgovor: Paragraf 31. zakona z dne 28. avgusta 1. 1883., zadevajoč način, kako je občinam javno oskrbovati uboge, pravi pri navedenju zakonitih dohodkov občinskega ubož-nega zaklada v točki 3. naslednje: ,.Eden odstotek izkupiln vseh prostovoljnih prodaj".*
Vprašanje 15. Ali res vpliva mesec na vedo v kadeh, v kterih se kisa zelje ali repa, kakor pri nas trdijo, ker voda narašča in pada? (J. P. v O.)),
Odgovor: Luna nima nikskega vpliva. Naraščanje in padanje vode. bolje rečeno raztizrnje in krčenje zelja, oziroma repe. prihaja od kemijskega pretvarjanja, ki se vrši vsled kisanja.
Vprašanje 16. Po naših pašnikih se je zaplodil bedeč plevel, ki meseca avgusta rdeče cvete in ga imenujemo ,.ježevec". Izkopavanje tega plevela je zelo zrmndno. ker ima zelo globoko svoje korenine, zato vprašam, ali se da ježevec na kak drug način hitreje zatirati ? ( J. P. v O.)
Odgovor: Plevel, ki ga Vi imenujete ježevec (ononis spinosa), se da zatirati izključno le. če se ruje s korenino.
Vprašanje 17. V mojem vrtu mi delajo uši po listju in neke bele uši po koreninah veliko škodo.
Uši se najrajše primejo vrtnic, graha, solate, zelja in zelene. Prosim navodila, krko pokončevati te Škodljivce. (J. V. v T.)
Odgovor: Listne uši se najhitreje in zanesljivo prežene z močno tobakovo vodo: to sredstvo pa le pomaga, če do vsake uši pride ta voda. zato škropljenje ni dosti vredno, ker so uši pod zavitim listjem in v njem. Pravo zatiranje je torej pomnkanje napadenih vršičkov v tobakovo vodo. — Proti podzemeljskim ušem je malo narediti, in tudi niso zelo škodljive. Najboljše sredstvo je. zemljo pustiti, da se spočije, in jo za 2—3 leta z drugimi rastlinami posejati.
Gospodarske novice.
*	Z današnjo (prvo) številko smo pričeli XXI. letnik. To številko dobe iz upravnih razlogov vsi dosedanji udje in naročniki. Prosimo, naj nam je nihče ne vrne, čeprav ne ostane v 1.1904. družabnik, oziroma listov naročnik. Prav nujno prosimo, naj vsak, kdor lista sploli ali redno ne prejema, to takoj naznani družbi, oziroma upravništvu, ne pa pozneje, kakor se dosedaj pogostoma dogaja, da nam konci leta ob pobiranju udnine udje tožijo, da vse leto niso prejemali lista. Kaka pomota se pri tolikem številu prav leliko pripeti.
*	,,Soseda Razumnika prašičja reja" je naslov daljšemu spisu, ki smo ga v tej številki pričeli objavljati. Velezanimiv, poučen in poleg tega zabaven spis obravnava napake pri prašičji reji in daje nasvete, kako jih je odpraviti. Spis se zlasti ozira na rejo žlahtnih prašičev, ki je sedaj tudi pri nas važna. Spis smo posneli po dr. L. Steuerta knjigi ..Nachbars Sclnveinezueht", in sicer z dovoljenjem založite knjigarne P. Parev v Berolinu. Dr. L. Steuert, profesor na kmetijski akademiji v VVeihenstephanu, je danes najboljši pisatelj poljudnih knjig o živinoreji.
*	Vinska poskusna klet. ki jo je naša družba lansko leto ustanovila, se prav ugodno razvija. 8 posredovanjem vodstva se je že prodalo izredno veliko vina. Klet v Ljubljani tudi iz tega ozira dobro vpliva, da občinstvo po gostilnah zahteva vina. kakršna se dobivajo v kleti. V štajerskih listih se piše za ustanovitev poskusne kleti v Gradcu po našem vzoru, in na Dunaju tudi prirede vinsko pokušnjo za propagiranje dolenjeavstrijškili vin. kar vse svedoči, da je družba z ustanovitvijo vinske kleti pravo pogodila,
*	Avstrijski mlekarski shod na Dunaju bo od 24. do 28. januarja t. 1. Kdor se hoče shoda udeležiti, naj se zglasi pri tajništvu c. kr. kmetijske družbe na Dunaju, L Schaufllergasse 6.
Tvrdka Alfa-Separator razglaša, da bo njen monter ta mesec na Kranjskem pregledoval mlekarske zadruge in v potrebi zvrševal popravila. Za popravila ni nič plačati, ampak le za kaka nadomestila strojnih delov. Če kdo monterja želi. naj se obrne naravnost na tvrdko
*^SkuŠnje V podkovski šoli dne .'SO. decembra 1903 iz podkovstva za kovače brez šole so imale letos jako ne-povoljen uspeh. K skušnji se je oglasilo 11 kovačev. 4 kovači so skušnjo ponavljali, ker so lansko leto pri skušnji propadli. Osem kovačev je bilo iz Kranjskega, 3 pa iz Štajerskega. Bazen enega so bili vsi tako slabi konjski kovači, da jim izpraševalna komisija ni mogla izročiti spričeval. Ta silna nezmožnost je bila povod, da se je izpraševalna komisija obrnila na c. kr. deželno vlado s prošnjo, naj bi nasoetovala in izposlovala pri c. kr. osrednji vladi na Dunaju, da se ministrska naredba iz leta 1873.. ki določa postopanje s kovači brez šole. tako izpremeni. da bodo odslej morali vsi manj kakor 40 let stari kovači, ki hočejo kovati konje, priti vsaj za pol leta v šolo. Ge se to ne zgodi, se bo podkovstvo v deželi popolnoma pociganilo in veliko škode napravilo posestnikom konj. Ker so tudi v drugih deželah prišli do teli žalostnih izkušenj, je upanje, da c. kr. osrednja vlada ustreže tej nujni zahtevi. Dne 31. decembra so napravili skušnjo učenci podkovske šole s povoljnim uspehom. V tem tečaju so bili le 3 učenci, in sicer en Hrvat, en Kranjec in en Stajerc.
*	Močna krmila, in sicer lanene in sezamove tropine ima sedaj družba zopet v zalogi in jih bo imela vso zimo. Lanene tropine stanejo 18 K. sezamove pa 16 K 100 hg z vrečo vred v družbenem skladišču ali postavljene na ljubljanski kolodvor. Vse te tropine se oddajajo le v vrečah po 50 kg.
*	Tomasovo žlindro za gnojenje travnikov ima družba v zalogi le 16°/„ in jo oddaja po 6 K 20 h \QO kg z vrečam i vred. Boljšo, t. j. 17 in 18ui„ žlindro po 6 K 50 h, odnosno po (i K 80 h oddaja družba le naročnikom, ki skupaj naroče 1 vagon, ter jo potem pošlje naravnost iz zaloge v Trstu.
*	Kalijevo sol oddaja družba 100 kg po 12 K 60 h in kaj n i t po 5 K. — Vsa umetna gnojila se oddajajo le v vrečah po 100 kg. izvzemši kalijevo sol, ki se oddaja tudi v vrečah po 50 kg. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlndro, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol. ki ima v sebi 40 kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12 do 13 °j0 kalija ter stane 5 K. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli. a ima še več kalija in se vrhu tega še prihrani 2 K 40 h.
*	Živinsko sol priskrbnje družba le v vrečah po 50 kg ali 100 kg in le udom. ki sami ne morejo ponjo v Ljubljano. Gena živinski soli je 3 Iv 38 h za 50 kg in 6 K 63 h za 100 kg. ter je denar brezpogojno naprej pošiljati, ker se družba na naročila brez denarja ne bo ozirala.
* Fosforovokislo klajno apno, in sicer od tvrdke Barthel na Dunaju ima družba vsled opetovano in mnogo-stransko izražene želje svojih udov v zalogi ter ga' oddaja 100 kg po 24 K. 50 kg po 12 K in v vrečicah po 5 kg po 2 K 20 h. Manj kakor 5 kg se ga ne oddaja. Denar z a n a r o č b e n a k lajno a p 11 o je naprej pošiljati, in se na naročbe brez denarja ne bo oziralo.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabi 1 o
na občni zbor kmetijske podružnice za Lancovo, Radovljico in Predtrg. ki bo 17. prosinca t. I. ob štirih popoldne v gostilni gosp. Ferd. Michla (Hirschmann) v Predtrgu.
SPORED:
1.	Poročilo načelnikovo.
2.	Poročilo blagajnikovo.
3.	Poročilo tajnikovo.
4.	Volitev načelnika in odbora.
5.	Razni predlogi.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe Lancovo, Radovljica in Predtrg,
dne 4 januarja 1 904. Fran Zupan, načelnik.	Iran Korošin, tajnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Metliki, ki bo na Svečnico t I. ob dveh popoldne v šoli.
SPORED:
1.	Načelnikovo poročilo.
2.	Razni nasveti.
Pripomnja: Ce ob določenem času ne bo prisotnib zadostno števdo udov, bo pol ure pozneje zborovanje pri \ sakem številu navzočih.
V Metliki, 7. januarja 1904.
Val. Burnik, načelnik.
Vabilo
k rednemu občnemu zboru gorjanske kmet. podružnice, ki bo dne 24. januarja 1904 ob štirih popoldne v posojilnlški dvorani.
SPORED:
1.	Nagovor načelnikov.
2.	Odobritev računa za l. 1903.
3.	Volitev odbora.
4.	Vpisovanje novih udov in pobiranje udnine.
5.	Razni nasveti
Opomnja: Ce bi ob določenem času ne bilo zadostno število udov, bo čez pol ure drug občni zbor ne glede na število udov.
Gorje, dne 6. januarja 1904.
Jakob Jan, načelnik.
Va bilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice na Vačah, ki bo v nedeljo, dne 24. januarja ob treh popoldne v prostorih g. Ivana Kristana
na Vačah.
Na zborovanju se izvoli nov odbor.
Vače, dne 11. januarja 1904.
Ivan Kristan, začasni načelnik.
R a z g 1 a s.
Podpisana podružnica naznanja svojim p. n. udom, da dobi vsak ud kakor lani tudi letošnjo pomlad iz podružnične drevesnice brezplačno po štiri sadna drevesa. Cez to število jih morejo udje
dobiti proti plačilu 50 b za drevo. Neudje morejo drevesa dobili po 70 h le v tem slučaju, če bi podružnični udje ne vzeli vseh za oddajo določenih dreves.
Oni udje, ki ne vzamejo brezplačnih dreves, dobe brezplačno po dvajset cepljenih trt. Vinogradniki, ki žele večje število cepljenk po znižani ceni 12 h komad, se opozarjajo na drug razglas naše podružnice v tej številki tega lista.
Za drevesa se je zglasiti pri oskrbništvu graščine Klevevž pri Šmarjeti, za trte pa pri gospodu Francu Prijatelju v Tržišču, in sicer najpozneje
do 15. februarja t. 1.
Najbolje pa je, da se udje bodisi za brezplačna drevesa ali brezplačne trte zglase pri svojem zaupniku, ki bo zanje tudi dobil drevesa in trte iz podružničnih nasadov. Zaupniki pa so ti p. n. gospodje: Hladnik Ivan za trebelski, Novak Jože za mirenski, Prijatelj Franc za tržiški, Virant Ivan za mokronoški, Ulm Anton za šmarješki, Zupančič Franc in Vidmar Leopold za šenlrupertski okoliš.
Pomniti je, da se brezplačno dobe ali samo drevesa ali pa samo trte.
Oni udje, ki se za drevesa ali trte ne zglase do določenega roka, izgube pravico do brezplačnega števila trt ali dreves.
Kmetijska podružnica v Mokronogu, dne 12. januarja 1904.
Anton grof Bari o, načelnik.
Oddaja cepljenih trt v Tržišču pri Mokronogu.
Podpisana podružnica naznanja, da se bodo iz subvencionirane podružnične trtnice v Tržišču pri Mokronogu letos spomladi vinogradnikom, ki se za to zglase, oddajale cepljene ameriške trte po znižani ceni, in sicer po 12 h komad.
Na podlogah rip. portalis, nekaj tudi na montikoli in solonis so cepljene najboljše, od strokovnjakov za naše kraje priporočene in preizkušene trte belih in črnih vrst, kakor beli burgundec, laški rizling, silvanec, rdeči in beli španjol (žlahtnina), kraljevina, plaveč porlugalka in kavščina (žametasta črnina)
Vinogradniki, stanujoči v krajih krškega okrajnega glavarstva, ki žele dobiti cepljenke po zgoraj določeni ceni, morajo svoje prošnje potom svojega županstva ali svoje kmetijske podružnice predložiti najkasneje do 15. februarja t. I. pri podpisani podružnici. Na pozneje došle prošnje se ne bo oziralo. Oddalo se bo 30.000 le dobro zraslih in okoreninjenih cepljenk.
Slavna županstva krškega okrajnega glavarstva so prnšena, da vinogradnike o tem obvestijo potom razglasila pri farnih cerkvah ter da gredo prosilcem na roke; ona lehko tudi predlože skupne prošnje do zgoraj omenjenega roka.
Kmetijska podružnica v Mokronogu,
dne 12. januarija 1904.
Anton giof Barbo, načelnik.
Naredbe glede odda je družbenega sadnega drevja spomladi 1.1904.
Gg. ude prosimo, naj svoje naročitve na sadno drevje pri-glase pri svojih podružnicah, oni pa, ki niso uvrščeni v podružnice, v družbeni pisarni v Ljubljani ustno ali pismeno
Oddajalo se bo visoko in pritlično drevje. Ker zaloga posameznih skupin in različnih vrst ni velika, si družba pridržuje ! pravico, da preobilne naročitve skrči in namestu naročenih vrst, ki so že pošle ali jih sploh nima, da drevesa drugih primernih vrst, če jih bo še imela.
Naročitev na veliko število dreves družba ne bo zvrševala, ker je njena naloga pospeševanje sadjarstva po deželi sploh, in zato skrbi, da se dobre vrste kolikor mogoče razširijo med kmet-skimi posestniki.
Pri naročanju veljajo tele določbo:
1. Podružnica sklene, ali vzame za svoje ude brezplačna drevesca ali ne. Če jih vzame, polem mora poslati vso udnino glavnemu odboru v Ljubljano, če jih pa ne vzame, ji ostane
polovica udnine za podružnične namene; le udnino gg. učiteljev mora vso poslati glavnemu odboru.
2.	Ce podružnica obdrži polovico udnine, morejo njeni udje dobiti po 4 drevesa za znižano ceno 2 kron.
3.	Cena za vse drugo drevje je 70 vinarjev za drevesce
4.	Navedeno cene veljajo na mestu drevesnice, oziroma n.i mestu kolodvora, in sicer z zavojem vred.
5.	Vsa naročila je treba vsaj
do 15. februarja 1904. sporočiti družbi. Kdor do tega časa ne naroči brezplačnega drevja, potem ne bo imel več pravice do njega.
6.	Če bi utegnilo kaj drevja ostajati čez naročitve družbenih udov, ga morejo dobiti neudje po kroni 20 vinar,ev drevesce.
(Jlavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske
75L	Razglas.
Na podstavi ces. ukaza z dne 15. septembra 1900, drž. zak št. 154., s kterim so bila premenjena nektera določila ces. ukaza z dne 2. maja 1899, drž. zak št. 81., o odvračanju in zatiranju svinjske kuge, in v zmislu ukaza ministrstev za notranje stvari, za pravosodje, za trgovino, za železnice in za kmetijstvo z dne 18. septembra 1900, drž. zak. štev. 155., se v sporazumljenju s c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko razglaša za I. četrtletje 1904 nastopna
vrednostna tarifa
za vsak kilogram žive teže pri zdravih prašičih za rejo, da se določi odškodnina po določilih člena I., tj 3. b, ces. ukaza z dne-
15. septembra 1900.
A Prašiči za rejo
deželnega plemena:
1.)	Prašički do 3 mesecev ...	K 1-50
2.)	Prašiči do 1 leta.......»1-30
3.)	Prašiči nad 1 leto......> 126
B. Prašiči za rejo
iz križanja z angleško pasmo:
1.)	Prašički do 3 mesecev	.	K 166
2.)	Prašiči do 1 leta ......»1-46
3.)	Prašiči nad 1 leto . . ...» 1-14
C Prašiči za rejo čistega plemena (angleški), importirani ali doma zrejeni:
1.)	Prašički do 3 mesecev ....	K 2'—>
2.)	Prašiči do 1 leta	» 150
3.)	Prašiči nad 1 leto.......» 118
Za one prašiče, ki so bili uradoma zaklani in se je pri njih našlo, da so bili okuženi, se s pridržkom določil 5. in 6. ces. ukaza z dne 15. septembra 1900, toda brez drobu, v popolnoma iztrebljenem stanju, daje povračilo iz državnega zaklada samo v znesku 50 odstotkov zgoraj navedene vrednostne tarife. Pri plemenskih prašičih pa pristoja k po gori navedenih vrednostnih postavkih dognanim odškodninam še 25% dodatek (§ 3. c ces. naredbe od dne 15. septembra 1900).
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 11. januarja 1903.
JListnica uredništva.
J. M. v O. Po zakonu se v takem slučaju ne sme odpisati davek. Deželne podpore na Kranjskem ne morete dobiti; kako je pa na Primorskem, nam ni znano.
F. S. v P. Če sta naredila s sosedom kako pogodbo zaradi napeljave vode, potem nihče Vaju ne more od pogodbe enostransko odstopiti. Ce pa ni nikake pogodbe, potem Vam sosed seveda lehko vodo zapre.
1. K. v L. Vašega vprašanja glede terjatve občinskih dolgov ne razumemo. — Soseda morete prisiliti, da odpravi svoj zid. — Na Vaše vprašanje, če ste priposestvovali občinski svet, ki ga že rabite nad 30 let, Vam more odgovoriti le pravnik, ki se o vseh razmerah natanko pouči.
A. G. v V. L. Dotičnik ima volilno pravico pri občinskih volitvah. kakorhitro je vpisan v imenik volilcev, in sicer glede na to, koliko časa je v občini.
L J. v O. Vidro more vjeti le izkušen lovec, in hi Vam torej kak navod nič ne koristil. Knjige o umetnem ribarstvu družba nima nobene.