Leto VIL
V Celji, dne 23. aprila 1897. 1.
Štev. 17.
Unhaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina ca celo leto 3 gU, M
pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Upravništvu .Domovine" t Celji.
Naša denarna zavoda v Celju.
Narodna stranka v Celju odlikovala se je vže od nekdaj po svojem treznem, a odločnem in premišljenem postopanju. Sprevidela je, da se slovenski narod ne more gibati in razvijati, ako je v denarnih zadevah odvisen od svojih narodnih nasprotnikov. Da se toraj postavi slovenski narod v denarnih zadevah na svoje noge, da istemu ne bo treba iskati posojil pri nasprotnikih, ter prositi njihove milosti, ako je prišel v zadrege, osnovali so Slovenci v Celju dva denarna zavoda: »Posojilnico" pred 16 leti in „Južnoštajersko hranilnico" pred 8 leti.
Oba denarna zavoda razvila sta se pod modrim in previdnim vodstvom na uprav čudovit način.
»Južnoštajerska hranilnica", — enak zavod kakor mestna celjska hranilnica, — poslovala je še le osem let, pa izkazuje letos vže denarnega prometa nič manje kakor 1,198.341 gld. 66\!2 kr. Hranilnih vlog, to je denarja, katerega so stranke vložile pri njej na obresti, znašajo 1,445.432 gld. 24 kr.; toraj malo manj kot poldrugi milijon gld.; izposojenega pa ima denarja na zemljišča ter občinam 1,339.396 gld. 78 kr. Čistega dobička je napravila lansko leto 11 464 gld. 30 kr. Nje rezervni fond znašal je vže lani 36.089 gld. 55 kr., in ker se mora letošnji dobiček pripisati k rezervnemu fondu, znaša ta s 1. januarjem 1897 vže 47.553 gld. 85 kr.
»Posojilnica celjska" napreduje in deluje enako lepo in sijajno. Nje denarni promet je bil še večji, kakor od »Južnoštajerske hranilnice," ter je znašal 1,565.698 gld. 28. kr. toraj več kot poldrugi milijon goldinarjev. Hranilnih vlog ima 1,464 215 gld. 95 kr. Izposodila pa je denarja 1,134792 gld. 71 kr. Čistega dobička je napravila leta 1896 14 507 gld. 85 kr. Nje udje imajo v deležih 40 300 gld. Rezervni fond je
znašal leta 1895 vže 96.040 gld. 18 kr. in ker pride k istemu od lanskega čistega dobička po predlogu načelstva in nadzorstva delež po 10.000 gld. je rezervni fond s 1. januarjem 1897 vže 106.140 gld. 18 kr.
Bilanca kaže, da ima prometnega premoženja »Južnoštajerska hranilnica" 1,545.432 gld. 87 kr. in »Posojilnica celjska" 1,623.524 gld. 91 kr. oba denarna zavoda vkup toraj 3,168.957 gld. 78 kr. to je več kot tri milijone gold.
To so res sijajne številke in krasni uspehi pridnega in vestnega slovenskega gospodarstva.
Preteklo leto je pa Se v drugem oziru po-membe polno za naša denarna zavoda. Slovenec, bodi si iz Celja, bodi si izven Celja si s ponosom ogleduje prekrasno poslopje, najlepše, kar ga ima celjsko mesto, stoječe na trgu cesarja Jožefa, nasproti okrajnemu glavarstvu: »Narodni dom". In to krasno poslopje zgradila in dodelala si je lansko leto »Posojilnic? Celjska" v čast in radost slovenskemu narodu. * A
Saj ta naša hiša, ta naš »Narodni dom" je glasna priča, daje tukaj slovenska zemlja, da je in bode vedno ostaia L& .zemlja Slovenca dom!
Naravno je, da kakor bode nemškutarje in Nemce, kateri bi radi, da bi Slovenec bil vedno le k večjemu hlapec in viničar njihov, »Narodni dom" v oči, da njim kar glavo proč zavije, kedar gredo mimo, ravno tako naravno je, da jih obstanek in razcvit »posojilnice" grize in lomi, kakor bi jih vil krč po trebuhu.
Vse sovraštvo, vsi napadi, obrekovanja nemškutarjev niso mogli ovirati razvitka temu preimenitnemu narodnemu zavodu »Posojilnice v Celju".
Če tudi še sedaj lažejo in kvasijo lehko-vernim ljudem, in če ravno so njim njihovi hlapci, socijalni demokrati, priskočili na pomoč, je vse tisto njihovo klepetanje brez pomena in brez
uspeha. Posojilnica celjska pokaže samo na svoje dozdajne delovanje, na velikanske uspehe svojega poslovanja, pred vsem na svoj »Narodni dom", in umolkniti mora največji nemškutarski in socijalno-demokratski — istinovič.
Nemška sloga.
Ko se je v državnem zboru razpravljalo o nujnosti raznih predlogov o jezikovni naredbi za Češko, je mej liberalnimi in narodnimi Nemci, krščanskimi socijalisti in Schonerjanci bila zavladala vsaj na videz najlepša sloga. Pozabljena so bila najhujša nasprotja. Celo Dipauli je že omahoval, ne vedoč, na katero stran bi se obrnil in zatorej se izrekel zoper nujnost, da bode njegova stranka dobila čas, premisliti, na kako stališče se postavi v tem vprašanju.
Položaj za Slovane še ni bil posebno ugoden, zlasti, ker tudi vlada vedno malo škili na nemško stran. Jezikovne naredbe za Češko ni izdala iz ljubezni do Slovanov, temvčff jedino za to, ker jej brez Čehov ni mogoče dobiti količkaj zanesljive večine. Prijateljstvo mej nemškimi strankami ni bilo dolgo, za to so že liberalci poskrbeli. Hoteli so gibanje proti jezikovni naredbi na Češkem izkoristiti v svojo korist. Hoteli so se postaviti na čelo temu gibanju. Druge nemške stranke so kmalu videle, da bi jim radi liberalci izpodkopali tla in so zatorej hitro proti njim nastopili.
Nemškoliberalni Nemci so vprašali nemško-narodno stranko, ko bi se vdeležila občnega shoda proti jezikovni naredbi. Na tem shodu bi bili seveda liberalni Nemci nosili zvonec. Liberalni listi bi bili seveda potem ta shod napravili le za delo liberalne ali napredne stranke. Narodni Nemci bi na takem shodu bili igrali kaj žalostno ulogo. Odkloniti vdeležbe naravnost niso hoteli, da jih liberalci ne razkriče za izda-
LISTEK.
Najdenec.
Povest. Ruski spisal G. T.Sjevercov. Preložil Krutogorski.
Konec.
Moj sosed brivec, pri katerem sem se dal briti pred obedom, mi je bil začel zopet pripovedovati isto povest, ali zavrnil sem ga, češ, da sem jo že slišal.
»Po takem že gospod menda ve, da bo v nedeljo pri nas gostija" je vprašal naglo brivec.
»Seveda vem, kajti sem tudi jaz povabljen."
»Torej je gospod videl gospo Angeliko?"
»Jaz sem danes pri njej zajutrkoval."
Moj odgovor je zadovoljil zvedavega Figara, ter še povečal njega spoštovanje do mene.
»Gospod župnik je velel pogrniti najlepšo preprogo in okrasiti oltar s trakovi, s temi, ki ga olepšavajo o Božiču in na Veliko noč. To bojo bogati svatje! Ali je gospod videl nevesto? La bella Carlotta?" (krajotico Karloto) je vprašal brivec.
»Ne, nisem videl."
»Oj tedaj gospod veliko zgubi, če ne vidi Karlote! To je baš naša najkrasnejša mladenka. Idi te vendar po obrežju, prekoračite nupe in takoj pridete do krčme, katero izdržuje Lucija, mati Karlotina, tam so celi dan zbrani naši mladi fantje. Idi te gospod," je ponovil, prejevši denar za mojo britje, »ne bo vam žal."
Jaz sem ukrenil po njegovem nasvetu in zares se nisem kesal. To kar sem videl, je bilo res vredno slikarskega čopiča. Nevelika oštarija, dovolj snažna in lepa, je bila razsvetljena od večernega solnca. Veliko mladeničev se je gnetlo v nji; vsi so z očmi požirali mlado, vitko dekle, ki je stregla gostom, in ta slika se je tako prosila na platno. Visoko izrasla plavolaska, s čudnimi globokimi, črnimi, kakor noč, očmi, z dolgo dvakrat okoli vratu omotano kito, da je ne bi ovirala pri poslu. Plavna hoja, veseli smeh, pri katerem se je videla vrsta snežnobelih zob, rožnate ustne . . . skratka krasotica v pravem pomenu besede.
Ravnokar sem menil zapustiti krčmo, ko je skočil iz-za pulta moj prijatalj Ivan ter me zadržal.
On me je predstavil svoji materi in sestri, pri čem je poslednja tako vprla vame svetle svoje oči. Z nova sem moral piti na zdravje nevestino, nama se je pridružilo še nekaj mladeničev in čule so se šale, smeh, petje, in vrnil sem se domu pozno v noč, pri čem mi je Ivan s prijatelji oskrbel pravcato bakljado.
Druzega dne sem se podal k sodniku po dovoljenje, da bi si smel ogledati jetnišnico, ki se je nahajala tu v Finale-Marino. Ona je bila blizu mojega stanovališča na hribčeku; tu so bili v zaporu bolehani in slabotni ujetniki, ki niso mogli izvrševati težkega dela. Mene je mikalo videti, v kakem stanju se nahajajo jetniš-nice v Italiji.
Dovoljenje sem prejel takoj.
Sopotnika takrat nisem imel: Ivan se je pripravljal za poroko. Iti sem moral sam. Sto-pivši skozi vrata jetnišnice, sem prišel na vrt, ki je bil zasajen z apelzinovim drevjem; na vzvišeni vrt so vodile stopnice. Močna vonjava cvetja je napolnjevala ozračje; bilo je meseca grudna, pomaranče so cvetele, toda o joj, nesrečnim ujetnikom ni bilo dano gledati krasote njih južne domovine; okna so bila zamrežena s po-
jalce nemškega naroda. Odgovorili so, da se udeleže shoda, če bodo od shoda vsi Židje izključeni. Zidje niso pravi Nemci in se zatorej v nemške stvari nimajo mešati.
Kdor ve v kakem prijateljstvu so nemški liberalci in Židje, ta je precej spoznal, da je odslej vsako skupno delovanje mej naprednimi in narodnimi Nemci nemogoče. Sedaj so se narodni Nemci sami poprijeli stvari. Liberalne Nemce so popolnoma odrinili. Boj proti jezikovni na-redbi nemškim liberalcem ni prinesel slave, temveč le blamažo.
Ta dogodek je nas poučil, da nobena stvar več Nemcev združiti ne more. Sovraštvo mej njimi je tako veliko, da celo prevaguje sovraštvo do Slovanov. To je baš dobro za nas, ker vsled tega nobena nemško-poljska večina ni več mogoča. Slovani smo postali činitelji, s katerim se bode moralo računati.
Katoliški Nemci so že malo omahovali glede jezikovne naredbe, kakor smo že omenili. Sedaj ko vidijo, da se ji ni bati, da narodni in liberalni Nemci začno skupno agitacijo proti njej, tudi nemška katoliška ljudska stranka ne bode se več toliko pomišljala podpirati Slovanov. K temu jo silijo politični oziri. Slovani so jedina nje opora, dočim bi drugi Nemci podporo te stranke skušali izkoristiti le v svoje strankarske namene.
Vlada gotovo tudi več ne hrepeni tako po nemškoliberalni pomoči, kot je še nedavno. Sprevidela je, da se je nemškoliberalna stranka bila zvezala v državnem zboru z najhujšimi njenimi nasprotniki. Nemški liberalci so zelo pritrjevali protiavstrijskim govorom Schonerjan-cev, kar je gotovo v vladnih krogih vzbudilo pomisleke. Grof Badeni je lahko spoznal, kakšno je avstrijsko domoljubje nemškoliberalne stranke. Poleg tega pa ima liberalna pomoč za vlado tudi malo vrednosti, ko se je pokazalo, da na druge nemške stranke nima nobenega vpliva. Nemški liberalci so večkrat prisiljeni ravnati se po narodnih Nemcih, a poslednji se pa za liberalce nikdar ne zmenijo.
Zato se nam ne zdi verjetno, da bi grof Badeni sedaj še želel razdreti sedanjo večino v državnem zboru. Mi dobro vemo, da mu sedanja večina, ki se je osnovala brez njega, vladi prav ne ugaja, a ne bilo bi več mogoče dobiti druge le malo zanesljive večine. Slovani, zlasti Čehi ne morejo hoditi z nemškimi liberalci, ker so ti začeli boj proti jezikovni naredbi in se v tej stvari postavili na skrajno nemško stališče. Ko bi grof Badeni poskušal omajati sedanjo večino, bi le sebi podkopal tla.
Sedanja večina bode ostala, ker njeni na sprotniki niso jedini mej seboj. Njih boj mora torej ostati neuspešen. Večja jedinost pa vlada na desnici. Slovane vežejo skupne narodne koristi in baš boj Nemcev proti njim jih sili, da se bolje drug druzega oklenejo. Katoliška ljudska stranka se glede raznih vprašanj ne vjema s Čehi, a se je ž njimi vred postavila na avto-nomistično stališče. Poleg tega pa brez Slova-
nov nima najmanjega upanja, kaj doseči v državnem zboru.
Položaj za Slovane v državnem zboru že dolgo ni bil tako ugoden, kakor je sedaj. Samo izkoristiti ga morajo znati. V poduk jim bodi osoda opozicijskih strank, ki so zaradi svoje ne-jedinosti popolnoma onemogli. Ves respekt, ki ga je vlada imela pred njimi po končani debati o jezikovni naredbi, je izgubila, ko so se jele nemške stranke zopet ravsati in kavsati mej seboj. Tudi na nas Slovane se bode vlada samo tako dolgo ozirala, dokler bodemo jedini. Če se pa začnemo mej seboj prepirati, bode pa nas k večjem še izkoriščala.
Nemci sami spoznavajo svoj obupni položaj, zato je pa glavno liberalno glasilo v svojem velikonočnem članku v najčrnejših barvah naslikalo položaj. Celokupnost države je v največji nevarnosti, da je vlada se udala Čehom. Ves članek je nekak poziv na neke višje kroge, da narede konec Badenijevi politiki. Pomagalo to kričanje ne bode ničesar. Tudi proti Taaffeju se je v svojem času na podoben način delovalo a brez uspeha. Levičarji pa sedaj niti tega vpliva več nimajo, kot so ga pod grofom Taaffejem imeli.. Tudi od kar so v državnem zboru in po svojih listih hvalo peli Schonererju nimajo več pravice se izigravati za kako avstrijsko državno stranko. Nemci so gospodovali v Avstriji, dokler so bili jedini, a sedaj, ko so se razcepili, je pa zanje minul čas, naj to sami spoznajo ali pa ne.
Poslanci in narod.
Slovenski politiki in časnikarji govorijo in pišejo čestokrat o zavednosti, politični probuje-nosti našega ljudstva. Pri slavnostih in veselicah se napiva zavednemu narodu, kateri se je otresel tujih verig, kateri je „na svoji zemlji svoj gospod", kateri se ne da več tlačiti in ob steno pritiskati oholim, nenasitnim tujcem.
Gotovo ne more nikdo tajiti, da smo v obče z ozirom na naš politični položaj v teku časa lepo napredovali. Ali prav zadnje volitve so nam prinesle velik poraz; ne le da nismo ničesar pridobili, kar je bilo pričakovati, Se izgabiirsmo " nekatere postojanke. Pa ne mislimo gledati v tužno Istro, tam je gotovo naš narod najbolj probujen in zaveden; voditelji njegovi pa najde-lavnejši in najpožrtvovalnejši rodoljubi; a proti podivjanim, azijatsko-surovim Lahonom in poleg tega proti pritisku krivičnega sistema, so morali izgubiti bitko.
Pri nas na Štajerskem nismo sicer izgubili nobenega mandata, a — napredovali nismo nič. Borba v peti kuriji je kazala tu in tam žalostne pojave. Jaz se ne ogrevam sedaj „post festum" morda za enega ali drugega kandidata in sem prepričan, da bode Žičkar uporabljal vse svoje sile v prid svetinjam, vsem svetinjam našega naroda; a boleti je moralo vsa-cega rodoljuba, kateri ni prenapet ne na eno ne na drugo stran, videčega, kako se je psoval in zaničeval Slovenec, kateri nima druge napake,
ševnimi železnimi mrežami, ki so zabranjevale vsaki pogled na zunaj. Le poredkoma je nagajivi veter donašal revežem rezek duh pomaranč in kosmiče njih vonjavega cvetja.
Ko sem stopil v jetnišnico, je bilo delo v polnem tiru; žage so cvilile, kladva tolkla, trušč je bil strašen. To so izvrševali zdravejši in močnejši ljudje; slabotni so opravljali v sosednji sobi bolj lahka opravila. Tu so izdelovali obutev, obleko, vezali mreže, pukali stare vrvi. Vsi so delali, ali ni bilo čuti petja, glasnega govorjenja kakor pri delavcih v prostosti; sužnost je pritisnila nanje svoj pečat.
Hodeč tako od enih rokodelcev do drugih, sem zapazil velikega starčka, ki je marno pletel mrežo. Resno in pozorno se je uglobil v delo, ter se niti zame zmenil ni; njega dolga siva brada, ovirajoča ga pri delu, je bila zataknjena za ovratnik kurtke.
„Hej, št. 205!" je dejal spremljajoči me nadzornik, pokaži gospodu svoje delo „poglejte gospod, kako natanjko in pravilno so spletene niti," mi je kazal nadzornik, ko mu je ujetnik podal svojo mrežo ter obrnil svoje obličje proti meni.
Nekaj znanega sem zazrl v njegovem otru jenem pogledu, v njegovem zgubančenem obrazu, dozdevalo se mi je, da sem pred kratkim videl nekje nekaj sličnega.
Ko sem pohvalil njegov izdelek in ga mu vrnil, sem šel dalje.
„Čuden človek!" mi je pravil nadzornik, ko sva šla dalje, ,,veste, sedi že tu dve leti, ali doslej še nismo izvedeli njegovega imena!"
„Radi česa je zaprt?"
„To je nekaka čudna reč. Pred dvema letoma so našli na cesti v Savonu nekega ubitega trgovca, in zraven njega tega starca Ta se je bržkone trudil, oživeti umorjenca; novcev in blaga ubiti ni imel pri sebi. Starec se je izgovarjal, da ga je on že našel mrtvega, ali preiskovalec se ni zadovoljil s tem ter ga dal semkaj zapreti, z namero, da ga izroči sodišču, toda on ni hotel nikakor povedati svojega imena, — vsled česar je še postal bolj sumljiv. In zdajci že tu čaka blizu dve leti na poziv k sodišču."
„Nu priznati vam moram, da je pri vas treba dolgo čakati na obsodbo!" omenil sem jaz.
Nadzornik ni nič odgovoril na mojo opazko in se samo nasmehnil.
nego da je slučajno rojen onstran Save in neče vedno trobiti kakor drugi žele. No, da je ustanovil „Domovino", to se mu proti koncu devetnajstega stoletja pač ne more in ne sme šteti v zlo. Uverjen sem, da tisti, kateri trdi, da je štajerskim Slovencem dovolj „Slovenski Gospodar", tega sam ne veruje!
Doslej so pisali le »Eindringlinge aus Krain, Streber, wmdische Apostel und Propheten" itd., kar je še jednakih rožic v nemškutarskem slovarju, nemškutarsko-čifustki obskurni lističi na Koroškem in Štajerskem, — letos sta se jim kolegijalno pridružila „Sudsteirische Post" in »Slovenski Gospodar". In to je — žalostno, da ne rabim ostrejšega izraza! — Naši predniki vseh stanov in vseh pokrajin so nekedaj plam-teli za „Zjedinjeno Slovenijo! . . ."
In sedaj?!--
Ali to so spomini! Pustimo jih, pozabljeni naj bodo z željo in z upanjem, da se kaj jedna-cega v našem političnem življenju nikdar več ne pripeti, ker smo sicer po pravici našim klevet-nikom v zasmeh!
Nekaj druzega sem hotel pisati. O zavednosti, politični zrelosti, našega ljudstva. Objektivno sodeč in opazujoč rodoljub mora, žal, mora priznati, da je toli hvalisana probujenost našega ljudstva mnogokrat in na mnogih premnogih krajih naše domovine — gola puhlica! Slepimo se sami sebe in govorimo o nečem, česar v narodu ni! In pri tej dobri veri se vse premalo — dela! Evo par vzgledov:
Po zadnjih volitvah sem prašal v domači vasi priletnega, uzglednega možakarja: „No, oče, kako ste kaj volili? Koga pa ste izvolili?" „Je že šlo, dobro je šlo," pravi, „izvolili smo mestnega (ptujskega) Gregoriča in pa doktora Šifra. Veste, Šifer ta je proti mašnikom, rekel je, da bode za nas, za kmete in delavce. V petem kori (kuriji) smo ga izvolili. Mašnikom se bode slabo godilo." Mož je slišal o poslancu Gregorecu, katerega je prekrstil v Gregoriča, tajnika ptujske posojilnice, kateri ima v istem kraju posestva in je tam rojen in mej ljudstvom zelo dobro znan,Tin o Hribarju, kateri je „proti maš; nikom"; tega je seveda tudi prekrstil v doktora Šifra. (Dr. Schiifrer je bil vojaški zdravnik v Ptuji, pri ljudstvu kot izboren zdravnik zelo čislan, zaveden Slovenec.) Kake pojme o državnem zboru, o poslancih in o ustavnem življenju ima naše ljudstvo tu in tam, kaže ta-le dogodljaj: Poslanec dr. Gregorec je imel nekoč v neki vasi volilen shod. Po poslančevem poročilu in raznih interpelacijah in odgovorih se vzdigne v zadnjem kotu velike sobe volilec, hoteč govoriti. Njegovi najbližnji sosedje ga hitro potegnejo raz mize, predsednik ga niti opazil ni. Pozneje sem vprašal moža, kaj bi bil rad povedal gospodu poslancu. „Vejo, gospod, prasico so mi zarubili, in hotel sem prositi gospoda kanonika, ka bi šli k cesari prosit za me, ka bi mi prasico pustili, da imam samo eno. Pa so sosedje rekli, kaj to ne gre, pa so mi prebranili gučati." In mož je
„Nenavadno tih in krotek je ta ujetnik, št. 205," je dodal, ko sem se poslovil, odgle-davši si vso jetnišnico.
Kakor, da sem bil sam ujet, — s takimi čutili sem stopil znova v božji svet! Kako prijetno, kako svetlo, kako prostorno se mi je zdelo na vrtu, ko sem prišel iz odurnih, mračnih bival šč jetniških.
Okrog naše hiše so tekali, lazili po strehi okrašajoč jo z zastavami, svetilnicami, girlan dami, ko sem prišel domu. Načeloval je Ivan, a moj sosed Figaro, stoječ pred domom, je kričal mladeniču, sedečemu na strehi, kako je razobe-šeno to, in kako pribito ono, z eno besedo, delali so na vso moč. Stanovanje za mlada poro-čenca so priredili vštric mojega, in da bi imeli svatje za razveseljevanje več prostora, prosili so i mene, odstopiti za ta večer moji sobi, kar sem radovoljno storil.
V soboto pred poroko mladež ni ničesar delala; hodila je samo od neveste k ženinu v Loano in nazaj s popevanjem tako dolgo, dokler se ni utrudila popolnoma. V soboto zvečer se je imelo podpisati poročno pismo v svetovalnici pred sodnikom, v nedeljo se je imela vršiti po-
bil sila resen in užaljen radi sosedov, kateri so preprečili njegovo »interpelacijo".
Taki posamezni drastični slučaji sicer ne dokažejo vsega, a vendar mnogo. Neuki naivni ljudje, kateri ne vedo popolnoma nič, kako se svet suče, se nahajajo povsod. Vzlic temu pa lahko trdim, ne da bi pretiraval, da polovica volilcev dr. Gregorecevih ne pozna svojega poslanca niti po imenu. Isto velja o drugih naših poslancih, ki ne sklicujejo volilnih shodov? Sklicujejo jih, a vse premalo, navadno v večjih trgih, mestih, redkokedaj po vaseh. In prav tukaj so nezavedne mase, katere trebajo pouka! Iz oddaljenih vasi prideta po dva moža na volilni shod v trg, v mesto, sto in sto jih ostane doma nevednih! Treba se nam je učiti od socijalnih demokratov; če tudi vse njih delovanje obsojamo, a agitacija, brezštevilni shodi v najneznat-nejših kotih, kjer imajo le »ducant" »sodrugov", njih žilavost in naporna požrtvovalnost, nam morajo biti vzor! Ti ljudje se brigajo v resnici za ljudstvo, za narod, dočim se pri nas operira navadno z »zaupnimi shodi" in »zaupnimi moži". A »zaupni možje" niso — narod! V tem oziru so celo gališki kmetje na boljšem, katerih duševni nivo je baje najnižji v Avstriji. Gališki poslanci prirejajo v enem letu po 30—40 volilnih shodov; pri nas je številka 10 v tem pogledu »največji" — menda »prevelik" maximum. Poznam vasi v Slovenskih goricah — takih je gotovo drugod tudi precejšnje število, — katere se ne spominjajo zadnjega volilnega shoda! — Znano je, da živa beseda govornikova našega kmeta bolj vzdrami in pouči, nego deset najbo-ljih časnikov. Zato smo veseli obljube Žičkarjeve. Žičkar hoče vse kraje svojih volilcev obiskati. Da. vse, ne samo večjih, znamenitejših, ampak ravno manjše, zaostale in zanemarjene je treba v prvi vrsti dramiti in buditi in poučevati, politično vzgajati. Naša inteligenca po trgih in mestih si mora sama pomagati, ona mora kot boljši del naše organizovane narodne armade pridobivati i drugih tržanov in meščanov za našo stvar, kateri so doslej še mlačni in nebrižni. Naša inteligenca mora biti neizprosen boj na narodnogospodarskem polji zoper trgovce, obrtnike itd., kateri sramote tisti rdd, katerega kruh jedo. »Svoji k svojim!" To naj bode geslo naše inteligence, katero naj vceplja v širše mase narodove z besedo in dejanjem!
Poslanci pa naj gredo mej narod, v zadnjo gorsko vas, poučujoč ljudstvo, tolažeč in bodreč ga v težavnem, težavnem gospodarskem stanju. Vsaki najpreprostejši volilec mora poznati svojega poslanca osebno, slišati mora njegovo besedo, potem mu zaupa in razodene svoje želje in potrebe, in potem lahko poslanec nastopi v zbornici in zakliče vladi: »To zahtevajo moji volilci, to zahteva moj narod!"
Še nekaj se ne sme tukaj zamolčati. Štajerski Slovenci imamo v Mariboru »Slovensko politično društvo", katero vodi naše javno življenje. To društvo ima pač »zaupne shode", včasib kje kak ljudski ali volilni shod, a vse to
je tako mrtvo, tiho, neznatno, da narod kot tak jako malo izve o našem političnem gibanji. Velik del našega naroda niti ne ve, da je v Mariboru kako slovensko politično društvo! Poroča se pač marsikaj po časopisih, ali kje utegne naš kmet toliko čitati, da bi si naredil kako sliko, kako jasno sodbo o stvari? Govornik mu naslika tako v dveh, treh stavkih, saj naše ljudstvo je dobre glave in hitrih možgan. Torej tudi tu velja Vrazovo ršklo: »Iz naroda za narod!" In jaz bi še pristavil: mej narod! V vzgled nam naj bodo tržaški Slovenci, njih politično društvo in njihovi shodi po vsej okolici.
Prepričan sem, da ta klic mej našimi novimi poslanci in pri našem »Slovenskem društvu" ne ostane glas vpijočega v puščavi. Na delo kličejo resni časi, resni dnovi! D. Maj—n.
Vojska na Balkanu.
V poslednji številki smo poročali, da so grški vstaši vže pričeli s Turki boj v Makedoniji in Tesaliji. Danes nam je dodati, da je boj med Grško in Turčijo sedaj tudi že po vseh vojnih pravilih napovedan. Napovedala ga je Turčija sama in Grki se ga — vesele.
Dne 17. t. m. to je na Veliko soboto imeli so v Carigradu, glavnem mestu turškega cesarstva, ob predsedništvu sultanovem, velika posvetovanja, ali bi se boj napovedal, ali še ne. Jedna stranka silila je na to, da naj se boj nemudoma napove, kajti vedni napadi grških vstašev na Tesalijo in Makedonijo bi vtegnili v Carigradu samem provzročiti med takozvanimi »Mladoturki" vstajo proti sultanu, če se bo ta še dalje obotavljal, ali bi, ali ne. Nato se je sultan odločil za boj in turško ministerstvo zunanjih zadev je nevtegoma poslalo grškemu diplomatiškemu poslancu »pos", rekoč, da je diplomatiška zveza med obema državama za sedaj pretrgana in naj gleda, da pravočasno odide domu. Enako se je določila doba štirinajstih dni vsem pod turško oblastjo živečim Grkom, da se lahko z zdravo kožo umaknejo, kedor bi ne hotel dalje ondi ostati. Dalje so dobili turški diplomatični zastopniki na Grškem prebivajoči trradno povelje, svoje delovanje ustaviti in nemudoma priti domu, kajti boj se bo pričel.
Turško vojno ministerstvo je turškemu vrhovnemu generalu v Makedoniji in Tesaliji, Edhem paši strogo zapovedalo, da naj se takoj nemudoma vrže na grško vojsko, kjer jo najde in da naj se ji ob enem postavi trdno v bran, kjer bi ga tista napadla.
Takoj na to šel je telegraf iz Carigrada po celem svetu: »Grki so včeraj že zopet našo zemljo napadli, mi tega ne moremo in ne smemo nič več trpeti, smo toraj prisiljeni napovedati jim boj". Na Dunaj je taka brzojavka dospela dne 18. t. m. zjutraj ob 7. uri in je naravnost rečeno, v diplomatičnih krogih osupnila. Če tudi je bilo v poslednjem času vže dan na dan brati, da Grki sami ne mislijo boja niti napovedati, niti pričeti, pač pa Turkom toliko časa nagajati
in dražiti jih, da bodo konečno sami za svoje krive sablje zgrabili, diplomatje tega vendar niso verjeli, temveč je vse pričakovalo, da bo Grška napovedovalna stranka v tem boju. Kar so listi pisali, se je do pičice spolnilo. Le Rusi so listom verjeli in teh novica nikakor ni presenetila.
Na Veliko soboto, ko smo se mi pripravljali na veličastno vstajenje Gospodovo, pokale so ob grško-turški meji puške in gromeli so topovi od mladega jutra, do četrte ure popoludne. Bili so se grški vstaši s Turki in poslednji so trdili, da so med vstaši opazili tudi grško redno vojsko. Bojna črta je bila uro hoda dolga. Turki z nekako obupnostjo drvijo četo za četo proti grški meji in boj, kedar se med obema državama na celi vrsti vname, bo grozen, če tudi se ne bo daije razširjal, kakor po Makedoniji, Tesaliji in k večemu morda tudi na grških tleh. Grki so, kakor se trdi, za vse slučaje dobro preskrbljeni, tako, da če jih Turki že danes, recimo dne 19. t. m. napadejo, da jih mislijo spodobno zavrniti. Do sedaj imajo povelje turške napade le odbijati in v napade se le tedaj spuščati, kedar bi to izjemne okoliščine zahtevale, kakor se je bilo to n. pr. dne 18. t. m. v am-brakijskem zalivu prigodilo. Tedaj je hotel iz tega zaliva odpluti trgovski parnik helensko-makedonske družbe, kar prično turške baterije v Prevezi nanj streljati in se je parnik res kmalu na to pogreznil. Ljudje so se rešili, blago in vse drugo se je potopilo. Kapitan sam je hudo ranjen. Ko so o tem v Atenah, glavnem mestu grškega kraljestva, zvedeli, zapovedala je grška vlada svojemu v ambrakijskem zalivu plavajočemu brodovju, naj nemudoma prične na Prevezo metati bombe. Grško brodovje je pokanje res ob 10. uri dopoludne pričelo in je metalo bombe na Prevezo celi dan na Veliko nedeljo. Vrh tega se je 2000 Grkov ukrcalo in proti Prevezu pluje, da se bodo pri Salavori izkrcali in napadli Prevezo na suhem.
Grška vojska hiti z nepopisljivo navdušenostjo na boj proti staremu zakletemu sovražniku krščanstva in svetega križa. Na svojih zastavah ima večinoma častito znamenje našega odrešenja in pod njim besede: »V tem znamenji bodeš zmagal!" Ne moremo se pa dosti načuditi, kako da imajo Grki dandanes skoraj da vso požidovljeno Evropo proti sebi, ko se vendar ne da tajiti, da je skrajni čas, da se Turčin požene nazaj v pokrajine v Mali Aziji, od koder je prišel. Kedor se je imel le količkaj priliko pečati z zgodovino, bode nam izvestno pritrdil, da ostane večna resnica, da ondi ne raste trava, kjer se čuje peket turških konj. Turk je kazen božja za Evropo! Kake so bile te pokrajine, preden jih je pred šeststoleti zasedel Turk, v pravem pomenu besede, podoba večne spomladi in raja na zemlji, kakošne pa so žalibože dandanes. In kedo je kriv? Turški meč! In prav zaradi tega nam ni mari, če se makari z vso Evropo postavimo v živo nasprotje, trdeč, da je skrajni čas, da se Turčinu pot po-
roka v cerkvi pred gospodom župnikom. Jaz sem bil povabljen na obe slavnosti. Radovednežev se je bilo veliko zbralo. Prvi je prišel ženin z materjo; gospa Čežikova se ni pripeljala na ženitovanje iz Moskve. Veličastna, v šuršeči svileni obleki, je korakala ponosno Angelika ob sinovi roki, — saj je bila lahko ponosna! . . Vsakdo je zavidal nehote njeni sreči, katero si je bila pošteno zaslužila.
Jaz sem se, ozrl v Franceta; mladenič je spoštljivo peljal svojo mater; bil je visoke vitke rasti, ali po obrazu jej nikakor podoben, a meni so nehota prišle v misel poteze starega ujetnika.
Kmalu potem je prišla tudi nevesta. Šepetajoče odobravanje se je zaslišalo okoli. Karlota je bila dražestna. Ne vidiš zlahka toli zalega parčka, kakor sta bila France in Karlota.
Ko je bila končana posvetna slovesnost, in so udeleženci čestitali mladi dvojici, odvedel je sodnik ženina v stran ter djal:
»Mili gospod Galjardo , nisem vas maral vznemirjati preje med slavnostjo ali sedaj vam moram izročiti neko prošnjo. Eden ujetnikov vas želi videti; bržkone vas hoče prositi, da bi ga zagovarjali pred sodniki, v čemer, upam mu
ne bodete odrekli, tem manj, ker bo to za vas kot začetnika, jako koristno, in tudi pravda bo jako zanimiva. Kaj ne, da vsprejmete?" je končal sodnik, stiskaje mu roko.
»O seveda, jako rad, takoj danes ga pojdem obiskat, — dajte mi dovoljenje, tem raje, ker sem že na pol oženj en," je s smehom odvrnil ženin.
Jaz sem čul čisto nenadejano ves ta po-menek, mene je zanimalo, kateri ujetnik je prav za prav prosil mladega Galjarda, da ga naj obišče. Misel moja se je nehote ostavila na št. 205.
Karlota se je podala domu, za njo so šli svatje, poslednji je prišel mladi Galjardo ter jo krenil proti jetnišnici.
Kaj se je tam godilo, kakšen pogovor sta imela med seboj mladi pravnik in ujetnik, tega ne vem, ali drugega jutra za rano sem videl iti mladega Galjarda znova k sodniku in precej potem se peljati v kočiji proti jetnišnici.
Poroka se je imela vršiti ob enih popoldne, toda vročekrvni Lah je nestrpljiv, cerkev je bila natlačena že opoldne, takoj po službi božji. Gospod župnik že ni utegnil pridno obedovati že je moral zopet v cerkev k ^'poroki.
Gospod Bordzi, kapelnik orkestra je tolkel nestrpno s palčico po pjupitru, urar Rossi — prvi goslar — je glasbil svoje gosli; ostali godci, sami mestjani na čelu jim sodni pisar Kjaveri, so se razvrstili na koru, čakajoč, da se prikaže ženin v glavnih cerkvenih vratih. Toda naenkrat, čudenju ni bilo mej — stopi mladi Galjardo iz stranskih vrat vodečih v zakristijo pred oltar. Zraven njega je stopical visok, osiveli starček z dolgo brado, dovolj snažno oblečen. Ženin ga je postavil v kot ter šepnivši mu nekaj na uho, odšel na ulico.
Ta ženinov postopek je presenetil vse godce, tem bolj, ker ni poznal nikdo starčka.
Kmalu potem se je pojavil pravnik Galjardo v velikih vratih; godba je zaigrala koračnico. Takoj za njim je prišla tudi nevesta. Poroče-vanje se je pričelo; gospod župnik je dal cerkev lepo okinčati; strežnika sta bila v novi strežniški opravi; župnik je v podučljivem svojem govoru želel mladi dvojici najboljšo srečo, za kar je prejel od Angelike zahvalo. Med poročeva-njem se ni nihče brigal za onega starčka, ki ga je pripeljal ženin. In je stal še vedno na istem
kaže, kje da je njegova prava domačija. Evropa se je s svojo diplomatsko modrostjo neumrljivo osmešila pred Kreto, kjer je hitelo šest velesil s svojim brodovjem gnjili Turčiji pobirat kostanje iz žerjavice. Prav tako osmešila se bode tudi v drugič glede grško-turškega boja, ako se bode tudi tu vmes mešala in ni nemogoče, da bi se ne, kajti zagrozilo se je Grški že, da če le-ta tudi zmaga, ne bo niti pedi zemlje pridobila od današnjega turškega cesarstva. Če tudi ne, nič ne de! Grški v prvi vrsti ni toliko za pridobitev dežela, kakor za osvoboditev svojih bratov izpod turškega jarma, in v tem oziru jim mora vsak pošten kristjan popolnoma pritrditi. Da jim židovski listi, kakor tudi nemški listi večinoma ne privoščijo zmage, je denar vzrok. Denar pa, če tudi ima silno veliko moč, vendar nima te vrednosti, kakor pa osloboditev sužnjega brata svojega in v to Grški pomozi Bog!
Celjske novice.
(Občni zbor) upravnega odbora »Južnošta-jerske hranilnice" v Celji bode dne 29. aprila t 1. ob 10. uri dopoludne v lastnem prostoru v Narodnem domu" v Celji, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Volitev jednega uda v ravnateljstvo. 4. Volitev predsednika upravnega odbora. 5. Volitev revizorjev. 6. Sklepanje o ustanovitvi penzijskega zaklada. 7. Sklepanje o nagradah uradnikom. 8. Razgovor o novem davčnem zakonu. 9. Določitev obrestne mere za eskompti-rane menjica. 10. Razni predlogi in sklep o njih.
(Velikonočne procesije vstajenja) vršile so se po vseh cerkvah v Celji pri ugodnem vremenu in sijajno. Ljudstva udeležilo se je povsod prav obilo cerkvenih pobožnosti.
(Cerkvena glasba o velikonočnih praznikih v mestni farni cerkvi v Celju) Z velikim veseljem opažamo napredek v cerkvenem petju pri naši farni cerkvi. Tako točno, pravilno na-glašano in gladko se menda že dolgo ni pelo, kakor te praznike. Zasluga za to gre v prvi vrsti g. Dragotinu Brvarju, mestnemu orgljavcu, za njegovo požrtvovalnost in pa vztrajnost pevcev pri skušnjah. Pelo je 12 pevcev, sami čili in krepki glasovi; omenjamo naj tu pohvalno posebno gdč. Krušicevih (sopran in alt). Pri zju-tranjih mašah so se pele novejše domače kompozicije Forsterjeve in Angelikove, deloma pa tudi nekatere starejše posebno Riharjeve, katere je prav lepo in ubrano harmonizoval g. Brvar. Pri pontifikalni maši ob 10. uri se je po lanski novi maši, drugič pela težka Zellerjeva „Festmesse in D". Posebno pri tej maši imeli smo priliko opažati, koliko je naše petje v zadnjem času napre dovalo. Pristop, darovanje in obhajilo so se peli iz „Graduale Romanum" koralno. Peli so se razven tega znani graduval Ett-ov, Veselakov „Confi-tebuntur" in Foersterjeva „Regina coeli". — Responsoria so se pela četveroglasno po Foer-sterju brez spremljanja orgelj. Ta očividni napredek bodi vzpodbuja i za g. vodjo Bervarja i
za gg. pevke in pevce, da vztrajajo pri poučevanju in učenju!
(Občinske volitve in Celjani.) Strah in trepet prešinil je Celjane, ko so slišali, da se mislijo Slovenci udeležiti letošnjih volitev. Gospodje imajo morda slabo vest, ker se tako bojijo, da bi kak Slovenec prišel v mestni zastop, kjer bi jim lahko na prste gledal. Njih glasilo torej prosi in roti volilce, naj nikakor ne pozabijo, koliko dobrot vživajo od sedanjega mestnega zastopa. Tudi jim preti, da se Ho proti vsakemu najostreje postopalo, ki bi se toliko spozabil, da bi volil Slovenca, tega „ najhujšega so vraga" celjskega mesta. „Zoper ali za Celje", to bodi bojni klic. Zoper Celje pa bi volil vsakdo, kdor bi volil Slovenca. Zoper Celje? Ravno nasprotno. Le v korist bi bilo mestu, ako bi prišel kak Slovenec v občinski zastop, kajti Slovencem so prave koristi mesta gotovo bolj na srcu, kakor sedanjim mestnim očetom, ki pospešujejo le velikonemške težnje in zapravljajo občinsko premoženje v namene, ki s pravim blagostanjem našega mesta nimajo prav nič opraviti.
(Glasilo celjskih nemskutarjev) ponavlja zopet že davno prežvekovano trditev, da smo Slovenci ustanovili „Južnoštajersko hranilnico" iz sovraštva proti Nemcem in proti mastni hranilnici. Slednja da veliko stori za mestno gospodarstvo, ker vsako leto priskoči občinski blagajnici z izdatnimi podporami na pomoč. To je le pesek v oči. Če bi mestno gospodarstvo hilo bolj varčno in pametno, bi takih podpor ne bilo treba; a mestni očetje denar zametavajo v čisto neplo-dovitna podjetja (Waldhaus, Guggenmossova hiša itd.) in morajo potem pri svoji hranilnici iskati podpore. Mestna hranilnica izdaja torej svoje prebitke le v podporo in popravo slabega mestnega gospodarstva, na Slovence pa, od katerih ima veliko večino svojega premoženja, pri razdelitvi dobička niti ne misli. Gospodje pri hranilnici sploh sovražijo Slovence in naš jezik. To sovraštvo Nemcev dalo nam je povod, da smo ustanovili svojo lastno hranilnico, nikakor pa nismo mi te hranilnice ustanovili iz sovraštva proti Nemcem.
(Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) ima svoje zboroyary« v, nedeljo dne 2. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne v Laškem trgu v okoliški šoli s tem le vsporedom: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene zadeve. 4. „ Vrvenje in drvenje", govori J Stukelj. 5. Iz naše vpra-šalne skrinjice. 6. Slučajni predlogi. — Gosti k tej skupščini posebno dobro došli, društvo obhaja namreč o tej priliki majnikovo svečanost. Po zborovanju obed v Kukčevi „Bierhalle § 11," potem prosta zabava s petjem	odbor.
(Porotniki za prihodnje zasedanje) porot nih obravnav v Celji, katere se prično dne 17. maja t. 1. so naslednji: Peter Marin, posestnik v Vrhdolu; Adalbert Ružička, trgovec v Ptuji; Anton Tischler, kovač v Vitanji; KaroljPurkhardt, posestnikov Poberžji; Viljem Blanke ml, tiskar v Ptuji; Josip Deutschmann, posestnik v Maren-bergu; Maks Mayer, posestnik v Plaču; Avgust
baron Wittenbach, posestnik na Vranskem; Ignac Alt, veleposestnik v Cerkevnjaku; Peter Fleck, mizar v Sevnici; Karol Petnar, kavarnar v Mariboru; Josip Wiesthaler, posestnik v Ve-sternici; Pavi Arsenscheg, oštir v Slov. Bistrici; Franc Neger, mehaniker v Mariboru; Oto Zorzini,' posestnik na Glažuti; Franc Zavolovšek, posestnik na Holmcu; Franc Baumann, trgovec vOrmoži; Ivan Elsbacher, trgovec v Kozjem; Alojzij Glaser' lesni trgovec v Smolniku; Franc Reisp, posestnik na Velkanu; Josip Fornetzi, posestnik na Res-niku; J. Goričnik, posestnik na Rečici; Josip Kvac, posestnik na Oplotnici; Matija Hajšek, posestnik pri Sv. Ani; Franc Holazek,' trgovec v Mariboru; Karol Hrastnig, oštir na Spodnjipul-skavi; Lovrenc Vaupot, knjigovodja v SI. Gradci; Ignac Flucher, posestnik v Ravnici; Simon Pa-chernig, oštir na Vuzenici; Martin Kranner, posestnik v Št. Jakobu; Egidij Krainc, posestnik v Greuthu; J. Denzel, zvonar v Mariboru; Josip Družovič, posestnik v Venjanih; Dr. J. Omulee, odvetnik v Ormoži; Jurij Petelinšek, posestnik v Gornih Slemenih; Gustav baron Wittenbach, grajščah v Kapli. Namestniki pa so: Ferdinand Pelle, trgovec v Celji; Jakob Drofenik, ključavničar v S t. Jurji ob Ščavnici; Franc Pachiaffo, zlatar v Celji; Anton Gajšek, lesni trgovec v Celji; Josip Lenko, posestnik v Št. Petru v Sav. dolini; Franc Karbeutz, trgovec v Celji; Franc Piki, krojač v Žalci; Anton Vidmayer, posestnik na Ostrožnem; Andrej Samec, posestnik v Št. Lovrencu na Prožinu.
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške spremembe.) V stalni pokoj odišel je zlatomašnik č. g. Franc Rath, župnik v Št. Lovrencu na Dravskem polji. — Razpisana je župnija Št. Lovrenca na Dravskem polji do 25. maja t. 1. Patron štajerski verski zaklad.
(Učiteljske premembe.) G. Ivan Klemenčič, nadučitelj v Rečici, imenovan je meščanskim učiteljem v Krškem. Gospici M. Pivk, podučite-ljica na Zdoleh pri Brežicah in M. Mikuš, pod-učiteljica v Rajhenburgu, menjali ste s službama.
(Delavci Schiitz-ove tovarne) se pritožujejo, da ondi ni reda, posebno, kar se tiče plačila. Mi ne moremo vsega naveslC BTr se nam je sporočalo, a svetujemo delavcem, da malo po-trpe, ker vzrok nereda bode gotovo letošnja slaba kupčija in upamo, da bode gospod Schutz se potrudil, kakor hitro mogoče vredit vse potrebno.
(Lastno šolo žele Gotovljani.) Prav veselo je to znamenje, da se ljudje sami že potegujejo za šole in prav lepo je to za probujene Goto vije. Vendar za splošno korist menda le ni prav. Kajti ako Gotovlje dobe svojo šolo, se v Žalci ne bode držala štirirazrednica in tako bodo oškodovani Žalčani in Gotovljani ne bodo kaj pridobili, ker bi se ondi osnovala le jednoraz-rednica. Zato je pač treba dobro premisliti!
(V Grižah in okolici) zelo razsaja pljučnica. Veliko ljudi je že obolelo na tej zli bo-
mestu; debele solze so mu kapale iz očij, on je molil, molil goreče in po poroki nekamo izginil.
Veselo, s šumom, petjem in streljanjem iz pušk in petard so zapustili svatje cerkev.
Ko sem prišel domu, so mlada dekleta prinašala mladima zakonskima šopke cvetic, otroci so deklamovali pesmi. V veliki sobi so so vršile čestitke. Rujno vince se je penilo v kozarcih. Čestitke so se bližale koncu, ah mladi mož se je oziral nestrpno proti vratom; slednjič je vskliknil: „ah!" ter šel naproti prišlecu.
BNemara je to on?!" mi je šinilo v glavo, ko sem zazrl osivelega znanega ujetnika št. 205.
Mladi Galjardo ga je objel, mu poljubil roko in potem ga povedel k mladi svoji ženi in k materi.
Vsi so z začudenjem gledali, kaj bode dalje.
„Karlota," dejal je mladi, „glej tvoj oče!" „Mati" se je obrnil k materi, „glej tvoj mož! Jaz ga ne smem soditi: on je moj oče, odpusti mu če moreš! . ."
Stari Galjardo se je zgrudil na kolena pred ženo in zašepetal:
„ Odpusti mi Angelika, jaz sem star, izmučen in bolan, ne bom več dolgo živel in vam dolgo nadležen — odpusti! . ."
Presenečeno je stala pred njim nedavna vdova živega moža!
Po tako dolgem ločenju in trpljenju je stal znova pred njo, ali ne prejšni zali Caharija, kateremu je nekoč ravno v tej cerkvi, kjer so ravnokar poročili njenega sina, obljubila zakonsko zvestobo, katero je neoskrunjeno ohranila, ne, to ni bila senca njenega prejšnega moža, veternjaka Caharije. Čudno, da čudno srce ima ženska, ali polno ljubezni srce, ki vse odpusti! Da si jo eno uro preje vprašal, ali bi odpustila možu, gotovo bi bila zanikujoče odmajala z glavo ter odločno rekla »nikoli!" Sedaj se je je pa polastila nekaka toplota, nekaka otožnost, no toli mila toli dobra; spomnila se je, kako sta z možem skupaj živela. Solze so ji stopile nehote v oči, jelo se ji je smiliti to revno, staro telo, to izmučeno okostje bivšega krasnega moža. Ona ga je vzdignila kvišku, ga objela goreče, šepetajoč mu besede odpuščanja in ljubezni. Vsem navzočim je postalo naenkrat nekako lahko, kakor da se jim je odvalil težek kamen raz prs.
Ne trebalo bi nadalje razkladati, ali vsekakor še dodam nekaj.
Stari Galjardo se je vračal čez dolgo let neuspeha in trpljenja v domovino. Peš je hodil iz Genue, kamor ga je pripeljal iz Amerike nek usmiljeni kapitan zastonj. Med potom je naletel na oropanega trgovca; nesrečnež je bil v nezavesti in ves v krvi. Umrl je v Caharijevih rokah prav tisti trenutek, ko so dospeli žandarji. Ne želeč osramotiti svoje rodovine, ni izdal svojega imena; ah na predvečer sinove poroke, o kateri mu ni bilo ničesar znano, se je njegovo stanje silno shujšalo, zatorej je poslal po sina Franceta, da bi ga poslednjokrat objel. Sinova navzočnost ga je obodrila, in z nova je malo okreval. Sin ga je prevzel v svoje oskrbovanje in zdajci je bil zopet med svojo rodovino.
Dva tedna po poroki se je vršila njegova preiskava. Sin ga je zagovarjal izvrstno in stari Galjardo je bil oproščen. Čez poldrugi mesec sem odpotoval iz Finole-Marino v Petrovgrad in te dni sem prejel od mladega pravnika Galjarda pismo, v katerem mi je poročal, da je njegov oče umrl mirno pri svoji družini.
lezni in precej njih umrlo in to čisto mladi močni ljudje.
(Kopališče Topolšica pri Šoštanji) prenavlja se ravnokar. Skrbelo se bode tudi za zabavo gostov in se napravi primerno igrišče. Sezida se tudi novi bazen, kateri bo imel hladno vodo 16° R. tako, da bodo to kopelj porabljali lahko tudi zdravi.
(Drznost šoštanjskih nemškutarjev) presega vse meje. Zadnjič smo poročali, kako da so pri „Siegesfestu" popivali in jeli in da niso hoteli plačati. Na to nam je poslal nek Franz Petschnigg, o katerem niti ne vemo da živi in ga tudi nismo omenili, popravek, ki pa je vse kaj druzega nego popravek istega, kar smo pisali. Poizvedeli smo pri odvetniku, kateremu je bila tožba izročena in ta nam je povedal, da je Woschnagg vse plačal, a to še-le takrat, ko jevidel da Terezija Bračič ne pozna šale in je tožbo oddala. Pijača in jed je sedaj plačana, a drugi stroški pa še ne. Toliko v pojasnilo gosp. Franz Petschniggu, da bode ložje spal.
(Volilni shod v Vitanji) bil je dobro obiskan. Poročevalcu g. poslancu J. Žičkarju izreklo se ie priznanje za njegovo točno poročilo.
(V Trnji pri Brežicah) je dvema posestnikoma Pribovšeku in Lašiču na Veliki četrtek vse pogorelo, hiše in gospodarska poslopja. Pri-bovšek je zavarovan, a je rok plačanja zamudil za par dni, kar upamo, da zavarovalnica ne bode vpoštevala; Lašič pa sploh ni bil zavarovan. Zažgali so baje otroci.
(V Dobovi pri Brežicah) ustrelil je v jezi s samokresom gostilničar Brlan nekega fanta Kovačiča. Fantje bili so se v gostilni stepli in Brlan posegel je vmes, a v jezi zašel predaleč.
(Grozna nesreča.) Na velikonočni torek nese veleposestnik J. Škrinjar na Libanji, svojim drvačem nedoliko krepčila v les. Ko pride že blizu njih, še podirajoči hrast močno stoji, a naenkrat se utrga, pade in gospodarja Škrinjarja vjame ter na mestu ubije. Škrinjar izvrsten narodnjak in gospodar je bil še v najlepši starosti, ko ga doseže nepričakovana smrt. Na Libanji je bil postavil s pomočjo sosedov lepo kapelo, katere zvon mu je milo pel, ob mnogobroj-nem sprevodu na pokopališče, zadnjo popotnico. Naj v miru počiva!
(Iz Kapele pri Radgoni.) Kakor je že bilo v predzadnji številki »Domovine" čitati, priredi naše bralno društvo 2. dan maja meseca na R. Horvatovem vrtu veselico s tamburanjem in petjem. Pri tej veselici bode sledeči vspored: 1. Pozdrav. 2. D. Jenko: »Naprej zastava Slave"! (udarjajo tamburaši). 3. Hr. Vclarič: »Pomlad", (mešan zbor). 4. J. pl. Zaje: »Hrvaticam", (svi-rajo tamburaši). 5. P. H. Sattner: »Na planine"! (možki zbor). 6. Brož: „Ljubim Te"! (tamburaši). 7. A. Hajdrih: »Pri oknu sva molče slonela", (čveterospev). 8. J. pl. Zaje: Potpouri iz opere »NikoJa Šubic Zrinjski". (tamburaši). 9. Hr. Vo-larič: »Pogovor z domom", (mešan zbor). Obračamo se tem potom najvljudneje do rodoljubov domačih in sosednih krajev, da nas ta dan mno-gobrojno počaste se svojim pohodom. Toraj na veselo svidenje pri lepej Kapeli!
(Bralno društvo v Veržeji) priredi v nedeljo dne 9. maja t. 1. gledališčno igro: „Oreh", na vrtu g. Kotnika. Po igri prosta zabava v gostilni g. Klemenčiča. V slučaju neugodnega vremena, vrši se veselica prihodnjo nedeljo. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina prosta. Vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
(Javno zahvalo) izreka odbor bralnega društva v Veržeji vsem gospodom ljutomerskim in križevskim. ki so kot udje pristopili društvu, ali mu z denarnimi doneski pomagali.
(Jesenska setev) po Murskem polji lepo kaže; ako nas Bog obvaruje raznih ujim, nadejati se imamo obilne žetve.
(Kmečko bralno društvo v Jarenini) priredi v nedeljo dne 2. maja t. 1. ob polu 4. uri popoldne v prostorih g. Ign. Kramberger podučni shod z dvema podučnima govoroma, z deklama-cijami in petjem. Pri tem shodu bode potovalni učitelj g. Ivan Bele iz Maribora razlagal o umni trtoreji in kako se dajo opustušeni vinogradi zopet najhitreje zaroditi z vinsko trto, na kar se slavno občinstvo še posebej opozorja. Vstop-
nina se ne bode vsprejemala in posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
(Iz odbora štajerske kmetijske družbe)
je izstopil edini Slovenec g. F. Lenček na Blanci. Škoda, kajti on je dobro zastopal v njem koristi Spodnje Štajerske. Zdaj bode le Pistor v imenu naše pokrajine zvonec nosil v odboru družbe, ki za nas veliko premalo stori.
Druge slovenske novice.
(Obiskovanje šole na Kranjskem.) V šolskem letu 1895/96 je bilo na Kranjskem 85.846 otrok (43.879 dečkov in 42.476 deklic) dolžnih obiskovati šolo in sicer vsakdanjo šolo 69.613 otrok, ponavljalno šolo pa 16 233 otrok. Hodilo jih je pa v javne ljudske šole 71751; v vsakdanje šole 57.831, v ponavljalne šole 13.920 in v zasobne šole 3 193 otrok. Normalno razvitih in za šolo godnih otrok je na Kranjskem bilo še 9.416. Tedaj je bilo 118 odstotkov otrok brez šolskega pouka. Ker so otroci šolo zamujali, so stariši plačali minulo leto 890 gld. 90 kr. globe in 793 gld. 50 kr. so je še dolžni plačati. To niso vesele razmere!
(Nemški dijaki na nemških srednjih šolah v Ljubljani) so neki pod vodstvom nekega nemškega profesorja osnovali »Bismarckverein". V društveni sobi je razobešena podoba kneza Bismarcka. V društvu se dijaki navdušujejo za Velikonemčijo, pojejo razne ne ravno avstrijsko-domoljubne pesni in popijajo. Vse to se molče trpi. Če se pa mej slovenskimi srednješolskimi dijaki kje iztakne kako nedolžno društvo, je gotovo več kaznovanih.
(»Splošno kreditno društvo") se snuje v Ljubljani. To bi bila že 124. slovenska posojilnica.
(Upravni odbor „Zaveze slov. učit. društev") imel je dne 19. t. m. v »Nar. domu" v Ljubljani sejo, pri katerej se je mej drugim tudi sklenilo, da se ima letošnji glavni zbor »Zaveze" vršiti v Celji in sicer na 4. in 5. dan avgusta t. 1.
(Užigalic družbe sv. Cirila in Metoda) ima glavni zalagatelj g. veletržec Perdan to dobo toliko v kupčiji, da je najobsežnejšim na-ročbam postreči v stanu. Ker je družbi do danes po njega rodoljubni požrtovalnosti ob uži-galicah že 300 gld. dohodkov, priporočamo tem potom te družbine priznano izborne užiga-lice slovenskemu občinstvu.
(V Horjulu) pri Vrhniki, kjer imajo tudi posojilnico, osnovala se je še gospodarska zadruga. Na Kranjskem je že nekaj krajev, kjer deluje poleg posojilnice, še gospodarska zadruga ali konzumno društvo, n. pr. Dobrepolje, Cerknica (2 posojilnici), Žužemberk, Stari trg pri Ložu (2 posojilnici) in Radečah.
(Novo slovensko posojilnico) so ustanovili v Gor. Besnici pri Kranji. Ali bode v tako malem kraji za tako mali obseg, namreč samo za nekaj vasi, denarni zavod vspeval?
(Bohinjska železnica) Vlada se je odločila za železnico čez Ture, ki se podaljša skozi Bohinj do Gorice Z južno železnico se potem sklene prevožna pogodba. Nova železnica bode stala 60 milijonov goldinarjev. Zgradila se bode v letih od 1898. do 1905.
(Mrtvega so našli.) Dne 17. t. m. blizu Rakitne na Kranjskem posestnika Janeza Mikuš. Sodi se, da ga je kdo umoril.
(V Št. Vidu pri Zatičini) je umrl ondotni nadučitelj gosp. Jos. Ko r ban v starosti 47 let. Bil je več let tudi načelnik krajnega šolskega sveta in v obče jako čislan šolnik. Večinoma je podučeval le na tej šoli. Služboval je 29 let pri učiteljstvu.
(V Novem mestu) je bilo 22. t. m. posvetovanje zastopnikov deželnega odbora in zbora kranjskega o tem, kako bi se v marsičem izboljšala deželna kmetijska šola na Grmu, osobito v tem obziru, da bi se več storilo za novo vino-rejo na šoli sami in po Dolenjskem sploh. Na-svetovalo se je to in ono in posvetovalo se o tem, kar je sprožil nadzornik kmetijskega mini-sterstva dr. Mach. Najboljše sredstvo bi pač bilo to, da se pomnoži število strokovno izobraženih učiteljev za vinorejo, da se nastavi še 3., oz. 4. učna moč na zavodu, kjer je že veliko dela s i
kmetijstvom na sedanjem velikem posestvu, katero pa nima tako ugodne zemlje in lege, da bi se mogli dosta večji vspehi pričakovati, nego jih ima sedanje dokaj strogo izvedeno gospodarstvo.
(Iz novomeške okolice.) Kuga goveje živine, ki je bruhnila na Hrvatskem v karlovškem in ogulinskem političnem okraji, provzročila je v stopiški fari večjo škodo znabiti nego na Hrvatskem. Kmetje iz omenjene župnije niso nič vedeli, da je prepovedano na Hrvatskem govedo kupovati. Šli so v Sošico na hrvatski strani na sejem in kupili čez 20 glav hrvatske goveje živine. A zdaj so jim žandarmi vzeli vso živino, ki bode na dražbi prodana. To je strašna škoda za ubogega kmeta!
(Krška čitalnica) je priredila v pondeljek, 19. t. m. lepo besedo. Pogrešali smo sicer res petja na programu stoječega ljubljanskega kvarteta „Ilirija", a kljubu temu je bil koncert izvrsten; kajti domače gospice in gospe pevke in gospodje pevci so izborno peli.
(Krška kmetijska podružnica) je letos kmetom razdelila okoli 300.000 ameriških trt in imela učne tečaje za suho cepljenje in podučne govore v Krškem, na Raki, na Bučki, na Studencu in Sv. Duhu. Preskrbela bode kmetom tudi gumilastiko za zeleno cepljenje, bakreno galico in znabiti tudi kropilnice. Pozneje se bodo delile še denarne podpore vinorejcem; razdelilo se bode 2500 gld., darovanih od kranjske hranilnice.
(Krška okrajna posojilnica) je darovala za dobrodelne namene: Učencem vseh šol v kr. sod. okr. 25 gld., kmetijski podružnici v Krškem 25 gld., Pedagog, društvu 10 gld., Ciril in Metodovi družbi 5 gld. in Slov. planinskemu društvu 5 Kr. Njen zadružni zaklad ali rezervni fond za mogoče izgube je bil koncem leta 1895. gld. 3930-—, narastel je 4% obresti leta 1896. za gld. 157 20, pristopnina leta 1896. gld. 150 — in z doneskom čistega dobička leta 1896. za gld. 68170, skup na gld. 4918"90.
(Ogenj v Idriji.) Na Veliko soboto zjutraj sta v Idriji sredi mesta pogoreli dve hiši. Ljudje so obvarovali bližnje hiše in celo poleg hiš stoječ hlev, na katerem je bilo mnogo sena. Opoludne istega dne je jelo goreti v neki rudarski hiši, a so ogenj hitro pogasili.
(Občinska volitev v Celovcu) bode dne 26., 28. in 30. aprila t. 1. Razmere v mestnem zboru se najbrž nič ne premene. Zanimanje zanje je jako majhno.
(Jednakopravnost pri tržaški pošti.) Poštni urad v Trstu se je silno trdovratno branil slovenskih tiskovin. V tem mu je pa dajal potuho poštni ravnatelj Pokorny. Če si zahteval slovensko sprejemnico, gotovo so imeli slovenske tiskovine kje založene in nikdo jih dobiti ni mogel. Če od svoje zahteve nisi odjenjal, moral si od italijanskih uradnikov marsikatero surovo slišati. Trgovinsko ministerstvo je pa temu naredilo konec z nalogom, da se morajo za slovenske poštne pošiljatve, prihajajoče v Trst, izdajati slovenske oddajnice. Slovencem bode pa paziti, da se ta ministerski ukaz zopet ne pozabi. Vedeti je treba, da so italijanski uradniki jako uporni in predrzni.
(Koncert »Slov. pevskega društva" na Dunaji.) Kadar se srečamo Slovani raznih rodov, je gotovo, da govorimo nemško; žalostno a res. Naša vzajemnost obsega ideje in čustva a ta čustva si tolmačimo občnim slovanskim obče-valnira jezikom — nemščino. Edino pesen je ono torišče, na katerem se poslužujemo vseb slovanskih jezikov. Dunajskim Slovanom se zopet bliža prilika občudovati moč in krasoto 'slovanske pesni. »Slovansko pevsko društvo" na Dunaji priredi začetkom maja v veliki dvorani »Musik-vereina" svoj drugi letošnji redni koncert, pri katerem bodo sodelovali dunajski slovanski pevci-umetniki. Peli se bodo deli Dvorakovega dela: »Stabat mater", potem kompozicije Želenskega, Moniuszka, Mokranjaca in Brahmsa; tudi nekaj jugoslovanskih pesmi je na vsporedu. Želeti je, da bi se dunajski Slovani mnogobrojno zbrali ondi, kjer so lani Ljubljančanje tako častno pokazali kaj znajo. Gg. dijaki so osobito prošeni pripomoči s svojimi glasovi k dobremu uspehu.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) prejelo je zadnji čas iz do-
movine in od drugod raznih večjih in malih daril, katere bode tekom t. m. priobčilo. Veča da rila so poslali: Slavni deželni zbor kranjski 200 gld ; g. France Dolenc, trgovec v Mariboru, je poslal 108 gld. 50 kr.; k tej svoti darovala je slavna posojilnica v Mariboru 30 gld.; drugo so darovali vrli Slovenci v Mariboru; iz Laškega trga je poslal g. odvetnik dr. Jos.Kolšek 14 gld. 50 kr, katere je nabral mej rodoljubi v Laškem trgu. Dalje so darovali: G. I. Perdan, predsednik trg. in obrt. zbornice v Ljubljani 20 gld.; g. Alojzij Kremžar, mag. svetnik itd. na Dunaju 10 gld.; slavna posojilnica na Vrhniki 20 gld.; si. posojilnica v Logatcu in Vitanju po 10 gld.; vč. g. Jan. Karlin, župnik v Smledniku 10 gld.; pod motto: »Mars" je društvo prejelo darilo 10 gld. Iskrena hvala vsem blagim darovalcem osobito še g. Fr. Dolencu in dr. Kolčeku za trud pri nabiranju. Dalnje darove hvaležno sprejema: Vč. g. Franc Jančar, monsignor, papeški č. komor-nik, župnik nemškega vit. reda, Dunaj I. Singer-strasse 7.
Druge avstrijske novice.
(Nemški cesar na Dunaju.) V sredo dopoldne se je pripeljal na Dunaj nemški cesar Viljem in je bil dva dni na Dunaju. Obisk je imel v prvi vrsti prijateljski značaj, a vendar ni dvojbe, da se je pri njem tudi govorilo o orijentskih stvareh.
(Cesarjevo potovanje v Peterbur^ Avstrijski car potuje te dni v Peterburg. Dne 27. aprila t. 1. pride v rusko prvostolnico in ostane ondu dva dni. Ta obisk bode posebno velike politične važnosti posebno z ozirom na najnovejše dogodke na Turškem.
(Dr. Karol Lueger — dunajski župan) V torek je bil na Dunaju slovesno zaprisežen župan dr. Lueger. Na ogovor c. namestnika je odgovoril dr. Lueger v daljnem govoru, obetajoč, da bode vestno in nepristranski postopal in posebno povdarjal nemštvo. Slavnost se je zaključila s cesarsko himno. Zvečer je bila razsvetljava mesta. Nameravano bakljado je vlada prepovedala. — Lepo je, da ima Dunaj po dolgem času zopet poštenega kristjana za župana, a Slovenci, posebno celjski, se ga nikakor, po zadnjih dogodkih v mestnem zastopu dunajskem, ne moremo veseliti.
(Hrvaške deželnozborske volitve.) Hrvaška duhovščina se misli začeti bolje zanimati za politično življenje, nego se je dosedaj. Pred volitvami se skliče shod duhovnikov vseh treh hrvaških škofij, da se dogovore o postopanju pri volitvah. Da se je duhovščina nakrat tako zdramila, je pač glavni povod ta, da se razširjajo govorice, novemu deželnemu zboru se predloži predloga o vpeljavi civilnega zakona na Hrvaškem Vladi ni nič kaj po volji, da se misli duhovščina udeležiti volilnega boja.
(Svoboda na Hrvatskem.) Letos so volitve na Hrvatskem in ban se boji, da zanj tako ugodno ne izpadejo, kakor so vselej dosedaj. Zato pa hrvatska vlada napenja vse sile, da onemogoči vsako delovanje opozicije. Razpustila je namreč vsa opozicijska politična društva, ker po hrvatskem društvenem zakonu, ki izvira izza 1851. leta, taka društva niso dovoljena. Seveda vladni stranki je pa njena društva pustila, če tudi so ravno tako nezakonito osnovana. Za povod je porabila razširjenje socijalizma po Hrvatskem. Seveda je to ile pretveza, ker sicer bi bila le socijalistična društva razpustila. Omeniti je pa, da celo nekateri madjarski listi obsojajo to ba-novo samovoljo. Pač slabo znamenje je za ba-novo vladanje, ako po tolikih letih svojega toli hvalisanega delovanja na Hrvatskem ne upa drugače zmagati.
(Pogodba z Ogersko.) Upanja je jako malo, da bi se kmalu doseglo kako sporazumljenje glede pogodbe z Ogersko. Glede doneska k skupnim državnim troškom se mislijo Madjari z vso silo ustavljati, da ne plačajo več, kakor 34%-Ker se naša državna polovica ne misli s tem zadovoljiti, preti ogerskijfinančni minister Lukacz, da odstopi.
(Bosenska vlada proti Reki.) Z Reke se piše nekemu maajarskemu listu, da bosenska vlada vedno dela konkurenco Reki. Železnice,
ki drže iz sredi Bosne v Dalmacijo, škodujejo Reki. Železnica Serajevo-Mostar-Metkovic naravnost dokazuje, da bosenska vlada deluje proti og^rski prometni politiki. Iz Mostara se misli graditi železnica v Dubrovnik, kar deluje Avstrija, ki hoče po sili iz Dubrovnika napraviti važno pristanišče. Ta železnica zopet odtegne Reki del prometa. Dopisnik se nadeja, da prepreči Reki škodljivo bosensko prometno politiko. — Minister Kallay si pač še v sanjah ni nikdar mislil, da ga bode kdaj kdo dolžil Ogerski škodljive politike. Naravnost smešna je pa zahteva, da bi zaradi Reke ne smele Bosna in Hercegovina imeti nobene zveze do morja. Zato smo prepričani, da bodo tožbe reškega dopisnika madjarskega lista ostale brez uspeha. Zaradi Reke same se ne morejo prezirati koristi Bosne, Hercegovine in Dalmacije.
Ogled po širnem svetu.
(Črnogorski konzulati.) S Cetinja poročajo, da se v kratkem osnujejo črnogorski konzulati v Neaplju, Odesi, Trstu in na Reki.
(Žalostne razmere v Stari Srbiji.) Srbsko prebivalstvo v tej deželi ni varno življenja. Tako so mohamedanski Arnavtje napali nedavno mesto Sjenico in je oropali. Turška vlada pa ničesa ne stori v varstvo kristijanov.
(V Albaniji; vladajo najčudneje razmere. Tako so v Beranu Albanci pregnali iz mesta civilne in vojaške dostojanstvenike. V mestu je vsled tega zavladal največji nered.
(Razmere na Kreti) so jako žalostne. Po mestih vladajo koze in legar. Mestnim prebivalcem nedostaje pitne vode in živeža, ker jih imajo vstaši obkoljene in so razdrli vodovode. Prosilo je prebivalstvo evropske vojaške poveljnike, naj z evropskimi vojaki zasedejo toliko sveta okrog mest, da vsaj vstaši vode ne bodo mogli zabranjevati. Evropski poveljniki so pa odgovorili, da nimajo na razpolago toliko vojakov.
(Otoke zasedli.) Grki so zasedli otok Samos, Kijos in Mitikani. Prebivalstvo jih je navdušeno vsprejelo. Ti otoki so bili dosedaj turški. Samos je imel obširno samoupravo. Prebivalstvo teh otokov je za zjedinjenje z Grško.
Dopisi.
Iz Braslovč. Pred nekaj letmi ustanovilo se je pri nas »Pevsko društvo", katero je v teku časa jako napredovalo. Naši vrli pevci in pevke vdeleževali so se marljivo pevskih vaj, ki so se vršile po 2- do 3krat na teden; podučevali so se pod vodstvom gosp. organista V. Rojnik-a, cerkveno in narodno petje. Skozi pet let je pel vsako nedeljo in praznik pri rani službi božji možki, pri pozni pa mešani zbor, tako izvrstno, da je v resnici to lepo petje človeka napeljevalo k največji pobožnosti. Ravno tako tudi v narodnem petju pokazali so že naši pevci možki in tudi mešani zbor, da so zmožni zvršiti tudi najtežje skladbe z vso natančnostjo, tako, da so v resnici bili ponos vsej fari braslovški. Le žal da je letošnjo zimo neki znani gospodič I. K. s svojimi lažnjivimi obljubami in obrekovanjem zasejal med vse pevce mnogo razžaljenj in razpora, da so vsi pevci in pevke popolnoma opustili cerkveno petje; tako, da ves postni čas ni bilo sluha ne duha v našem nam tako priljubljenem posebno cerkvenem petju.
Vsi farani so tarnali in toževali čez tega trmastega gospoda, češ, kaj vraga, ga je zaneslo sem, da nam dela zgago, ker med pevci vedno dela razpor in neprijetnosti.
Na prijazni poziv č. gosp. dekana in č. g. kapeJana pa so naši vrli pevci in pevke na velikonočno nedeljo se zopet oglasili na koru ne oziraje se na onega hujskača; vse farane pa so zopet zelo razveselili s svojim vrlim in ubranim petjem, za kar jim bodi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala. Dragi pevci le tako nevstra-šeno pospešujte petje bodi že cerkveno ali narodno in nikar se ne menite za take laskavce, če vas bodo še obrekovali, s tem bodo sebe same sramotili, kar se jim je že tudi zdaj zgodilo.
Vi pa bodete s svojim lepim petjem, delali čast Bogu in narodu, sebi in nam pa bodete ponos in veselje.
Iz Ormoža. Ko se je snovalo gasilno društvo za ormožko okolico, gojili smo nado, da bo isto velevažnega pomena za probujo narodne zavesti. — Nismo se motili. Vsi boljši okoliški posestniki podpirali so isto, naj si bo s pristopom, kakor tudi z živahno agitacijo, tako, da šteje sedaj društvo čez 40 izvršujočih udov in se še vedno novi udi oglašujejo. Prvi nastop društva bil je na Veliko soboto pri vstajenji. Čudili smo se uprav vojaški izurjenosti, katera se je dosegla v tako kratkem času. Vsako povelje izvršilo se je točno in pravilno. — Občinstvo se ni moglo dovolj načuditi krasnim uniformam, posebno pa posameznih načelnikov oddelkov in pa godcev, kateri se razlikujejo od druzih po rudečih šopkih na čeladah. Želeli bi novemu društvu, da se mu posreči vsaki nastop jednako prvemu.
Nemčurje to društvo seveda v oči bode, posebno, ker so v njem zastopani sami dobri posestniki iz vseh okoliških občin, in ker se je v njihovem nemškutarskem gasilnem društvu začela disciplina rušiti, kar je javna tajnost. No, razven nekterih zagrizenih nemčurjev, bi se pač nikdo po njem ne jokal, če razpade. To društvo je pri vsakej priložnosti kazalo narodno nestrpnost, in njegovi duševni voditelji zanesli so v isto ideje, kakor jih gojijo znani »Alldeutschland's-petelini". — O tem bi lahko zapeli marsikatero pesem, a nočemo si vzbujati neljubih spominov.
Narodno-gospodarske novice.
Nekaj svetov za sadjarje.
Če hočemo, da se sadjarstvo povzdigne, je potrebno sledeče:
1.	V sadju ne smemo videti le nekake stvari za sladkosnedneže, temveč važno redivo in živilo. Pred vsem je treba, da redneje in več sadja jemo. Posebno meščani bi se morali bolje sadja poprijeti. Da bode to mogoče, mora biti sadje kolikor je moč po nizki ceni. Sadje je mnogo zdravejše, nego mnoga druga jedila, če je zrelo in če nepoškodovano pride na trg. Nekateri ljudje imajo proti sadju še vedno neke predsodke, ki bodo polagoma izginili. Brezvestni prodajalci so večkrat tudi sadje pripravili ob" dobro ime, ker so prodajali nezrelo sadje.
2.	Treba je bolje urediti neke trgovine s sadjem. Treba je spretnih trgovcev in prekupo-valcev, sadnjih osrednjih trgovišč itd., da trgovina pride v pravi tir. Treba je tudi, da se razširi razpošiljanje sadja v malih paketih po 5 kilo, kar se je pri razpošiljanju surovega masla jako dobro obneslo. Posebno za poletno sadje se priporoča tako razpošiljanje.
3.	Pospešuje naj se, kolikor je moč, prodaja svežega sadja, ki daje največ dobička. Napravijo naj se primerne tržne naprave, dobra skladišča, oziroma hladilnice. Upelje naj se jed-nakomerno vkladanje sadja.
4.	Sadjar naj trgovcu delo s tem olajšuje, da ne prideluje preveč vrst, da sadje dobro prebere in razvrsti in vestno vloži, da je zares vselej toliko in tacega sadja, kakor je povedano. Sadje naj ukusno razvrsti v košare ali druge posode, da se ložje proda. Sadjar naj na svoje posode zapiše svoje ime ali naredi svoje znamenje in skrbi, da bode njegovo znamenje dobilo dober glas. To bode, če bode dobro blago pošiljal.
5.	Ker se vse sadje ne daje sveže prodati, naj se vedno razširjajo zavodi za porabo sadja. Taki zavodi dajali bodo temveč dobička, čim-manje jednostranski bodo delovali. Sadje naj ravnajoči ne po tem, kakšno je in kakšna je potreba, vkuhava, praži, suši ali v vino podela.
6.	Mali sadjarji naj se združijo v zadruge, da ložje sadje spečavajo sveže, ali pa suho, ali sadne izdelke.
7.	Veliki poljedelec naj sadje na veliko prideluje in z živino obdeluje zemljo za sadjarstvo. Tacih velicih sadjerejcev na Slovenskem ne bode veliko. Samo nekateri graščaki bi mogli sadje pridelovati na debelo.
8.	Pri napravi velicih novih sadnih nasadov, naj se sade le drevesa, ki zrastejo srednje velika. Taka debla hitreje rode in se dado ložje obrati.
9.	Vedno bolje je napeljavati vode v kraje, kjer se misli saditi sadje ali pridelovati zele-
njava. Vodne zadruge bi v tem oziru lahko mnogo koristile. Marsikaka puščava se z napeljavo vode, da premeniti v pravi raj.
10. Pred vsem je pa potreba, da veliki in mali sadjarji dobe zaupanje vse. Nikar naj ne mislijo, da je le ugodno podnebje povzdignilo sadjarstvo v Ameriki in Franciji. Zlasti v Ameriki ima sadjar večkrat težje stališče nego v Evropi vsled vremenskih nezgod. Večkrat pozni mraz pokonča sadje celo v južnih zjedinjenih državah. Tudi velikanski viharji napravljajo po Ameriki mnogo škode. Da ameriško in francosko sadjarstvo izpodriva naše domače, to je pripi-savati podjetnosti in razumnosti francoskih in ameriških sadjarjev in trgovcev. Sadjarji in trgovci so vzajemno povzdignili sadjarstvo.
Ravno tako se bode dalo sadjarstvo v naši državi povzdigniti, le podjetnosti in odločnosti je treba. Še mnogo denarja gre iz Avstrije na tuje za sadje, ki bi se dal doma ohraniti.
(Domača industrija.) Rodbina P. Maj dičeva je po Slovenskem iz zunaj naših meja znana, kot jedna prvih mlinarskih podjetij v Avstriji. Te dni pa je gospod Peter Majdič ml. v Hudinji pri Celji dokončal prenovljenje svojega parnega mlina v samotresilnem (automatičnem) sistemu, po kterem sistemu se zdela moka v čisto, brez da bi bilo potreba še človeške roke poleg, kadar se vsuje zrne v elevator, tako, da je to prvi in edini tak mlin v Avstriji. V temu mlinu sedaj g. Peter Majdič lahko melje 7 vagonov vsaki dan. To podjetje dokazuje velik napredek med slovensko industrijo, ki naj bi služila narodu v dokaz, da Slovenci še kaj zmoremo, posebno če bi bilo malo več podjetnega duha. Kaj bi bili lahko Slovenci, da imamo par družin, kakor je družina gospod Peter Majdiča.
(Socijalni pomen kartelov.) Večkrat se zavežejo velepodjetniki mej seboj in kako blago podraže ali pocenijo, da le narede večje dobičke. Prebivalstvo pri tem trpi. Manjše podjetnike, katere ne vsprejmejo v kartel, pa na ta način uničijo. Posebno so karteli trusti, kakor jih ondu imenujejo, razširjeni v Ameriki. Obiasfcva in po-stavodanje so se že mnogo trudile, da narede konec škodljivim kartelom, a njih prizadevanja so običajno bila zaman. Naposled je le zmagal denar velicih podjetnikov. V Wiscancinu baš sedaj generalni državni pravdnik toži neki trust, da pravice, ki mu jih je dala država, zlorablja v škodo prebivalstva. V Minnessotti se je zbornici predložil zakon, da se trusti razpuste in njih vodje kaznujejo do 5000 dolarjev in ječo, ako zlorabljajo svoje pravice. V Georgii se je podoben zakon že sklenil in njega posledica je bila, da so se razšli vsi trusti. Najtežje bode trustom priti do živega v novojorski državi, kjer je 25 najbogatejših, ki bodo porabili vsa mogoča sredstva, da preprečijo, da se tak zakon proti njim ne sklene. Tudi v Evropi bi bili potrebni zakoni proti kartelom, ki so poseben način oderuštva.
(Hodniki za kokoši.) Kokoši morajo imeti dovolj priložnosti zunaj se gibati. Kjer ne morejo hoditi po poljih in dvoriščih, naj se jim pri ku-retnjakih napravijo precej dolgi in ne ravno široki hodniki. Za 50 kokošij je dosti velik 15 m dolg in 3V2 m širok hodnik. V tacih hodnikih se lahko nasadi tudi sadno drevje.
(Rodovitnost dreves) pospešimo, ako pri-pognemo veje. S tem dosežemo, da nerodovitna drevesa začno roditi. Jedno ali dveletne mladike doli pripognemo in privežemo za kako nižjo vejo z ličjem. Mladika potem nareja sadne popke, dočim bi sicer le v les poganjala. Preveč mladik se na jednem drevesu ne sme pripogniti.
(Sredstvo proti gosencam.) Gosence baje zginejo z zelja, če se potrese z apnenim prahom. Zelju apno ne škoduje. Dež ga opere in potem apno še njivo pognoji. Vredno je torej to sredstvo poskusiti.
(Buče, kumare in fižol) naj se sade sredi maja, ko je dovolj gorko. Poprej saditi je brez pomena, ker so hole, a rade zmrznejo.
Razne stvari.
(Kap je zadelaj^nadvojvodo Leopolda, ki že boleha 17 let Nevarnosti za nadvojvodovo življenje baje ni.
(Banka „ Slavij a".) Iz poročil, katere prinašajo češki listi v računskem sklepu banke „Slavije" za leto 1896., posnemamo, da je ta tudi po slovanskem jugu zelo razširjena zavarovalnica zopet prav veselo napredovala. Njeni rezervni fondi zvišali so se v primeri z letom 1895. za 657.105 gld. 85 kr. in iznašajo sedaj 7,955.290 gld. 62 kr.; čisto premoženje pa je v teku jednega leta naraslo za 752 044 gld. 15 kr. na 7,800.758 gld. 08 kr. Pri tem pa je treba opomniti, da banka „Slavija" inventarja, zastop niških tabel, tiskovin, organizačnih izdatkov, upravnine in zdravniških nagrad ne računi drugim zavarovalnicam jednako med aktivi, temveč, da so vse te postavke popolnoma odpisane. — Zavarovalnine je prejela banka „Slavija" v minulem letu 2,188.521 gld. 39 kr. Ker v tej svoti ni obsežena nikaka pozavarovalnina zato, ker se „SIavija" ne peča z indirektnim poslom, vidno je, da spada med največje zavarovalne zavode, dasi je — kakor znano — vzrastla iz čisto skromnega početka. To dokazuje tudi svota, katero je banka „Slavija" izplačala do konca minulega leta svojim članom in katera iznaša 27,193.723 gld. 10 kr. Ako dodamo še, da ima uradniški pokojniski fond 167.347 gld. 25 kr. imetka, naveli smo glavne številke iz lanskega računskega sklepa banke „ Sla vi je". Te številke pričajo, da so banki na čelu vestni in vešči možje in da zato „Slavija" zaslužuje neomejenega zaupanja, kakoršno jej občinstvo tudi zares izkazuje.
(Zasačeni tatovi.) V Tridentu je policija prijela tri Italijane, ki so v Curihu pokrali blaga za 28.000 frankov.
(Cerkev podrla.) V Brauseju na Francoskem je dne 11. t. m. se mej mašo udri cerkveni obok. Deset ljudij so mrtvih izvlekli izpod razvalin, nad 20 težko ranjenih. Cerkev je bila zgrajena 1857. leta. Obok se je udri, ker je bila neki streha slaba in je dež razmočil zidovje.
(Pravi kraj) za svoj posel si je izbral neki bruselski žepni tat. Šel je na borzo in ondu pokral bogatim borzijancem kacih 300 000 frankov.
(Čuden povod samomoru) Na Dunaji se je umoril slušatelj pravoslovja Anton Wanke. Bil je domači učitelj sinu nekega bankirja. Napravil je svojemu učencu latinsko nalogo. Poslednji jo je kar prepisal in pri tem napravil nekaj napak. Te napake je seveda zapazil profesor. Wanke je mislil, da je on te napake naredil in ga je to tako žalostilo, da si je končal
življenK	——
(Ženski kapetan.) „La revue des femmes rosses et des femmes frangaises" priobčuje, da se bavijo v Ameriki mnoge ženske z mornar -stvom. Jedna hoče celo napraviti izpit za kape-tana I. vrste. S svojim možem je plovila 18 let na veliki angleški ladiji; 18krat je potovala okoli sveta in bila v vseh večjih svetovnih lukah. Njen mož trdi, da je za kapetana prav tako sposobna, kakor on. Na potu iz Kalkute v San Francisco mu je rodila sina, ki živi neprestano ž njo na ladiji. Ženska emancipacija poganja torej vedno lepše cvetove!
Književnost.
(Novost.) Ravnokar izišle so v zalogi Dra-gotin Hribar-ja v Celji, pesmi našega rojaka Mo zirčana Karol Vodovnika: „Gedichte des Haupt-mannes Carl VodovnikSiegesfeld". Uredil jih je dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. Elegantno tiskani in vezani knjižici je cena 1 gld. Dobiti je pri založniku in pa dr. Anton Medvedu v Mariboru. Ta knjižica je okrasek za vsaki salon in ker so pesmi prevejene slovenskega duha, bodo gotovo dobro došle vsaki izobraženi slovenski obitelji.
Koledar.
Petek (23.) Vojteh, škof. — Sobota (24.) Jurij, m. — Nedelja (25.) 1. povelikonočna (bela). Marko, evang. — Pondelj. (26.) Klemen in Marcelin, mm. — Torek (27.) Fidel Sigmar.; Peter Kaniz. — Sreda (28.) Vi tal; Pavel od Križa. — Četrtek (29.) Peter, m. — Zadnji krajec dne 23. ob 10. uri 46 minut zvečer. Dolgost dneva: 12. ur 49 minut do 14. ur 27 min. Dan narase za 1 uro 38 minut.
Sejmi.
Dne 24. aprila v Št. Juriju ob južni žel, v Mozirju in Dobjem. Dne 26. aprila v Rogatcu, pri Sv. Juriju na Ščavnici, v Št. Lenartu v Slov. gor., v Kostrivnici, v Kozjem, v Dobovi, v Orešju, v Vuzenici, v Gotovljah, pri Sv. Juriju pod Tabrom in v Vojniku. Dne 28. aprila na Vranskem, v Imenem in na Malih Rodnah nad Slatino.
Loterijske številke.
Gradec 17. aprila 1897: 1, 71, 56, 35. 89 Dunaj „	B 74, 75, 45, 2, 12
Sodnijsko dovoljena razprodaja.
Vse sodnijsko cenjeno manufakturno in špecerijsko blago iz zapuščine gospe UVC&rije IglitsctL na Bregu št. 1 pri Ptuji, prodaja se pod zelo ugodnimi pogoji od danes naprej. Opozarjamo na to posebno priliko za nakup kramarje, hausirarje in krojače.	(97)
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji mesec poslali: Č. g. Franc Gomilšek, kapelan v Jarenini, 5 gld. 30 kr., katere so zložili volilni možje v Mariboru.
—	G. Jožef Novak v Poviru 30 gld. — Slavna hranilnica in nosojilnica v Metliki 5 gld. — G. Avg. Kune, trgovec v Črnomlju, mesto venca na grob prijatelju Pr. Kastelicu 10 gld. — G. notar Luka Svetec v Litiji nabrani dar pri valeti g. Viktorja pl. Andrijolija v znesku 13 gld. 30 kr.
—	Moška podružnica na Vrhniki 100 gld. — Trnovski Mohorjani v Ljubljani po č. g. Pr. Ferjančiču 6 gld. 10 kr.
—	Iz Konjic 25 gld. — G. Mat. Šmid, učitelj v Slov. Gradcu, znesek 10 gld. 13 kr., nabran pri volitvi drž. poslanca Robiča. — Slavna posojilnica v Zagorju ob Savi 10 gld. — Iz nabiralnika pri g. Perhavcu v Vipavi 3 gld.
—	Ženska podružnica v Sežani 50 gld. kot drugi del pete pokroviteljnine. — Harambašica v Rajhenburgu nabrala na čitalnični veselici in nekaj drugih doneskov 10 gld. 17 kr. — G. J. Ažman, dacar v Cerknici, nabral 77 kr.
—	Slavno upravništvo „Slov. Lista" zbirko 3 gld. 25 kr.
—	Slavna hranilnica v Cerknem 10 gld. — Podružnica v Novem Mestu po g. Iv. Škerlju 100 gld. — Tarokisti v Železnikih 1 gld. 50 kr. — (}. Fel. Tribuč v Mozirju zbirko 7 gld. -- Litijskošmartinske Slovenke za piruhe VII. pokroviteljnino v znesku 100 gld. z željo, da bi slovanska blagovestnika izprosila pri Vsegamogočnem boljših časov našim ubogim primorskim sestram in bratom. — Č. g. župnik Jos. Lavrič v Ambrusu 2 gld.
—	Ženska podružnica v Črnomlju 33 gld. — Slavna posojilnica v Logatcu 10 gld. — A. S. Tolminec v Gradcu mesečni donesek 5 gld. — G. Jos. Petrič, zalagatelj svinčnikov družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 45 gld. — Slovenci, vrnimo se po hudih političnih bojih k mirnemu kulturnemu delu v prid dragemu narodu, in spominjajmo se zopet večkrat potrebne naše družbe! Slava darovalcem!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Na prodaj
je lepo posestvo na Marofu prav blizo Sevnice (poprej grajski marof), meri okoli 40 oralov in je vse prav dobro obdelano; redi se lahko 16 glav živine; poslopja vsa v najboljem stanu in prav prilična; hosta visoka, obila in dorašena. Proda se radi starosti posestnika. Pogoji ugodni, ker lastnik ni v denarnih zadregah. Več pove	v	(93) 3—1
Jože Zičkar,
kmet na Marofu, p. Sevnica, Štajersko.
Zahvala.
Moj nečak g- dr- Frančišek Krušlč je bil zavarovan za svoje življenje le par let pri banki „Sla-viji", katera mi je dotični kapital izplačala točno brez vseh ovir prav v kratkem času.
Priporočam torej to slovansko zavarovalnico prav toplo vsem svojim rojakom.
V Celji, dne 21. aprila 1897.	(94) 1
Ivan Krušič,
c. kr. šol. svetnik, pokojniku stric.
Ker se je raznesla po mestu celjskem govorica, da moj pes napada in grize, poživljam vsakogar, kateremu je pes kaj prizadjal, da se oglasi pri meni
IBIslž IDobida,
(95)	1	vila „Montana" pri Celji.
KupitLse želi mala hiša
z vrtom blizo cerkve. Ponudbe s ceno naj se pošljejo upravništvu „Domovine."
(96)	2—1
Za svojo odvetniško pisarno iščem
soliaita-torja.,
ki je slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen in v solicitatorskem poslu dobro izvežban. Plača po dogovoru.
Dr. Val. Krisper
(75) 3—3	v Ljubljani.
Bolj po ceni kakor pri meni
si ne more nikdo omisliti obleke
bodisi iz sukna ali iz štruksa. Lepše delo, kakor pri meni, dobiti tudi ni drugod in boljše delo, kakor pri meni, na deželi ni iskati. Za izbrati je toliko možno, da lahko vsakemu postrežem po želji. Kdor ne verjame, pozovem, da se prepriča in me obišče.
Z velespoštovanjem
Anton Cerovšek
(62) 6—4	krojač v Zaderzah, Šmarje pri Jelšah.
V
elik travnik ^
odda se takoj tudi za več let v najem. Več se izve v Gospodskih ulicah (Herrengasse) št. 4, I. nadstropje.
(89) 3—2
Učenec ^m
ki je dovršil meščansko šolo ali pa par razredov gimnazije ali realke, je krepak in zdrav ter poštenih sta-rišev, sprejme se takoj v
trgovini Dragotin Hribar-ja v Celji.
D oljubne osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zukunftsvorsorge" Gradec, poste restante.	(38) 16-9
Zaloga vina
Ant. Folley-ja
-v Sežani
(južna železnica)
Črno in belo pristno vino
po 23 in 28 gld. hektoliter.
(257)

3
){do pVe

tfathr^r;

'HneipPS^-
TJsak
ivo, hoče zi ______________j prihraniti.
kdor ljubi okusno kavo, boče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
Naznanilo in priporočilo.
Odbor čitalnice v Celji uljudno naznanja slav. občinstvu, da je gostilna v »Narodnem domu" v Celji preskrbljena z najboljšimi domačimi vini in da se toči tudi najbolje pivo; kuhinja pa skrbi za vedno sveža in naj-okusneja jedila.	(61) 5—4
Gostilna je odprta vsakomur jn prosimo narodnjake po deželi, da blagovole podučiti ljudstvo.
Hiša na prodaj
v Laškem trg*u
na glavnem trgu št. 18 z lepim velikim vrtom, verando, enim nadstropjem, ugodno za obrtnike. V I nadstropju 5 sob in velika kuhinja za letoviščarje, v pritličju z dvema stanovanjma.	(82) 2—3
Natančneje pri hišni posestnici v hiši.
Dr. A. Praunseis
okrožni in praktični zdravnik v Celji
ordinuje za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne v Celji
lEtin.g-strasse št. 9-
Plombira se zlatom, srebrom ii\ emailon\ po amerikanskem sistemu brez vsakil\ bolečii\ ir\ garantuje za najpopolnejšo izvršitev.	(J0) 24—3
llkJUkfv
mk


Narodni kolesarji pozor!
Ivan Rebek
kijučarki mojster v Celji
Poljska ulica št. 14 ima v zalogi bicikle vseh zistemov ter jih prodaja po najsolidnejšib cenah in ugodnimi pogoji.	(59) 10-5
Narodni kolesarji pozor!
Gospodje
kateri si žele po najnovejši angleški in tran-(64) 10—2 coski modi izvrSene
svršnike, izprehodne, salonske in
obleke s frakom, kakor tudi vsako
vrstne druge obleke za gospode in
--— dečke —^-
obrnejo se naj na modno in konfekcijsko obrt j
JOSIPA HOČEVARJA
v Celji, Graška cesta št. 19
kateri postreza vedno z najboljšim blagom ter najnižjimi cenami.
Velika izber tu- In Inozemskega blaga vedno t zalogi,
Naročila po meri izvršujejo se točno.

IVAN REBEK
umetni in stavbeni ključar
v Oelji
Poljske ulice 14, (Feldgasse) v lastni hiši.
Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hiš in drugih poslopjih, osobito za cerkvena dela, katera se najlepši krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna, različne Okove za vrata, kovane predaltarske, nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železne vrata vseh slogov, različna štedilna ognjišča, katera imam tudi v zalogi.
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Prevzamem tudi vsa železna konstrukcijska dela bodi si: strehe, stopnice, cvetličnjake itd. itd.
— "Vse po najnižji!b_ cenah. —
Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim.

(40) 21
iS*
v
Navajen mojim cenjenim odjemalcem vedno najbolje blago nuditi, dovoljujem si opozarjati na izvrsten iz
najimenitneje konjak-tovarne
grofa Keglevich Istvan utd.
razun do zdaj upeljanih mark m	extra in
M^** še posebno specijaliteto
Cognae fine
champagne d' Hongrie
marko V. S. O. (letnik 1882), enak naj-fineji francoski marki, le veliko ceneji, najtopleje priporočati.
Ob enem drznem si tudi priporočati svojo veliko zalogo namiznega in boteliskega vina v steklenicah po najnižjih cenah.
Z velespoštovanjem
Milan Hočevar
trgovec specerije, vina in delikates (86) 2-2	v Celji.
Najboljše za stenice, bolhe, kuhinjske golazni, mole, živinske parasite in dr.
Zacherlin
deluje čudovito! Mori kakor nobeno
drugo sredstvo — vsakovrstne žuželke, za to tudi po celem svetu kot jedino enake vrste slavno in priznano. Njegova znamenja so: 1. zapečatena steklenica, 2 ime „Zaherl".	(37) 12—1
Celje:
Traun in Stiger Alojzij VValland „	Viktor Wogg
„	Anton Kolenc
„	Fran Janeseh
„	Milan Hočevar
„	Ferdinand Pelle
Josip Matič" „	Anton Ferjen
„	Friderik Jakovitsch
„	L. Leo Hannak
„	Ka-ol Gela. lekarna
„	Fran Zangger
Topolak & Pečnik „	A. Mareck, lekarna
„	Franc Rischberg
Vransko:Ivan Pauer Konjice: JuiijMchay Vojnik: Fr Zottl Hrastnik: Alojzija Bauerheim , Konsumno društvo Josip Wouk IJubno: Fr. H. Pet'k ,, Janez Filipic Sevnica: A. Fabiani S. F. Schalk „ Ludovik Smole Laško: Andrej Esbacher
Sevnica: Zwenkel & Cmp. Planina: Lud. Schesche-k
„ F. Wambrechtsteiner Gornjigrad: Jakob Božič
Ferd. Ivanus A. P. Krautsdorfer Anton Sch\velz Leopold Vukio Marija Suppanz
nd. Suppanz Fran Matneis Varlec & Umek Žalec:	Adalb. Globočnik
St. Jurij: Fran Kartin
J. F. Sehescherko St. Lovrenc: Elija Turin
Poličane:
Mozirje: Pristova:
Brežice:
Šmarje:
St Paul: Trbovl. e:
Vitanje: Videm : Velenje: Zibika:
Jos p Wagner Janez Loschnigg Norbert Zanier Konsumno društvo J. M. Krammer Fran Pollak Rob. Stenowitz Anton Daklin Ivan Novak Kari Tischler Janez Založnik
Dragi "bralci ^Domovine'
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
naznanjam, da imam veliko zalogo finega starega in novega vina, katerega sem kupil naravnost od pridelovalca ter zamorem ž njim postreči vzlic izvrstnemu blagu, prav po nizki ceni. — Nadalje naznanjam, da odprem s 15. dnem maja v .Narodnem domu" trgovino s špecerijskim blagom, ter se priporočam slavnemu občinstvu in častiti duhovščini za mnogoštevilni obisk. Zagotavljam pošteno postrežbo z vedno svežim blagom. — Moja prodajalnica z žitom, sadjem, domačimi pridelki, kakor tudi s špecerijskim blagom pa ostane tudi, kakor dosedaj na Ljubljanski cesti štev. 10 (pri „Kroni").
Svoji k svojim I
Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
(135) 52—43
Pri dobrem pastirju.'1