■U-STs.^-- - , -	-~
AÄO (LETO) XXV. (19)
N», (štev.) 29
ESLOVENIA .LIBRE
Ob 30-letnici španske revolucije
Dne 18. Julija 1936 se je tedaj najmlajši španski general, 43 letni Francisco Franco uprl madridski vladi, ki je izšla iz volitev meseca februarja pod geslom Ljudske fronte in s svojim pohodom iz afriškega Maroka pri Madridu začel špansko državljansko vojno, ki je trajala nato 32 mesecev do 26. marca 1939 in zahtevala dva milijona žrtev. Levičarji celega svet so vpili, da so se fašistični generali uprli legalni vladi, se povezali z Musolinijem in Hitlerjem in vodili krvav boj proti demokraciji in za centralizem proti separatističnim težnjam na pr. Baskov. „Napredni katoličani“ pa so še pridali, da je revolucije kriv konservativni fevdalizem cerkvene hierarhije ter se je za njega uničenje potrebno postaviti na stran republikanske vlade. „Za demokracijo in proti fašizmu!“ je bilo tedaj prvič postavljeno geslo, s katerim so vabili vse „napredno človeštvo“ v mednarodne brigade, ki naj rešijo „demokratični“ princip za „ves svet“. Odzvali so se tisoči in tisoči idealnih borcev za demokracijo (samo iz USA 3000!), pisatelji (Hemingway, Malraux itd.), ter se bili za lepšo podobo sveta: za „blagor delovnega ljudstva“, „čistost krščanstva“ itd.
če danes prebirami resno zgodovino, npr. zgodovino Španije enega največjih svetovnih pisateljev, publicistov, vodje mednarodnega liberalizma, Frankovega nasprotnika, begunca pred njegovo diktaturo, Salvadorja Madariaga, vidimo, da on oporeka s številkami ne samo legalnosti volitev, temveč tudi rezultatov, ki da so prinesli večino proti-marksistični desnici: da, celo predsednik republike, Zamora je izjavil, da so bile volitve „absurdne in nepravične“ in da je „Ljudska fronta dobila 30.000 glasov manj kot opozicija!“ Tako torej pade temelj, na podlagi katerega smatrajo Francov nastop za „upor legalni vladi“. Da pa ni pripravljal vstaje samo „fašizem s pomočjo Mussolinija in Hitlerja“, so dokazi tu, da je „že 27. feb. 1936 Komintern v Moskvi sklenil sov-jetizirati Španijo“, določil Caballera za „španskega Lenina“ in poslal tja ogr skega rdečega diktatorja Bela Kuna za organizatorja „revolucijske situacije“ na terenu, kamor je prišel že marca. Še- pred „vstajo“ je bilo porušenih 160 cerkva, 270 oseb ubitih, ni bilo več garancije življenja. Po Madariagu bi vsak hip nastala vstaja, izzvana po agentih Kominterne, ter so jo generali samo prehiteli. Bili so sestavljeni že spiski protikomunistov, ki naj bi jih pobili, ■da se utrdi sovjetizacija države po moskovskem zgledu in s podporo moskovskih ljudi, ki so v tem času v skupinah prihajali „na teren“ in prevzemali ključne položaje v vladi... (Rosenfeld, Krivicki, Kleber...). Franco je hitro prodiral s svojimi mohamedanci iz Ma-rroka, prišel že pred Madrid, in bi ga zavzel, da se pod pritiskom vsega sveta ni obrnil k Toledu, reševat Alcazar, v -katerega se je malopremišljeno zaprla vojska, a se heroično branila napadov. Rešil je Alcäzar, toda ko se je vrnil pred Madrid, je tam našel že —• mednarodne brigade...
Organiziral jih je Francoz Marti, „mesar iz Albacete“, kot ga je imenoval pisatelj Hemingway, s sodelovanjem vseh poznejših komunističnih poglavarjev raznih narodov, takih kot so bili Dimitrov, tajnik KI, Togliatti, Got-wald, Pieck, A. Codovilla, Lungo, Tho-rez, Lukacz, Laszlo. .. Tito je bil tedaj glavni zbiraš „rekrutov“ v Parizu, kjer jim je v masah faizificiral potne liste in legitimacija... V teh mednarodnih brigadah je bil cvet komunizma vseh narodov: tam je bilo čez tisoč Jugoslovanov, tam so bili Bebler, Maček, Rozman, Gregorič, itd., vsi poznejši vojaški organizatorji partizanov v Sloveniji. V tem času so začele delovati Čeke, ljudska sodi'ča, teroristična dejanja, uboji frakcionašev, pobijanja duhovnikov, menihov... Tedaj je bilo pobitih 7958 duhovnikov in redovnikov, med njimi 13 škofov. .. Stalin je rekel: „Španska borba ni vež privatna zadeva Špancev, je skupna zadeva naprednega človeštva“... In tako je Moskva določila tudi — konec vojne in po načrtih' izvojevala — poraz. Mednarodne bri-
TITO: „IVE SMEMO DOVOLITI, DA BI BILI NAŠI; NASPROTNIKI V NAPADU, MI PA V OBRAMBI“ i
(Ob tretji čistki jugoslovanske KP — odstavitvi Rankoviča)
Najmočnejšega se je čutil in je v resnici tudi bil Titov komunistični režim leta 1945 in 1946, takoj po koncu druge svetovne vojne. Od takrat naprej se je začel razkroj, ki ga razjeda od znotraj, v njegovih lastnih vrstah, kakor vsak diktatorski režim. Ker je Titov režim kopija sovjetskega režima, se tudi čistkam ne more izogniti. Prvo je doživel leta 1948 in je bila’ produkt Titovega spora s Stalinom: aretirana sta bila dva člana politbiroja Sreten Žujovič in Andrija Hebrang. Žujovič se je potem „javno kesal“ in je bil znova sprejet v partijsko članstvo, Hebraiig pa je izgubil živce in se v ječi obesil.
Druga čistka je zadela leta 1954 Milovana Djilasa, ki po prvi zadobitzi svobode znova prestaja ječo. Djilas je bil prvi resen škodljivec Titovega komunističnega režima iz komunističnih vrst samih ter je močno zamajal temelje teroristične Titove zgradbe. Toda takrat se je Tito lahko še zanesel na svojega gverilskega tovariša Marka — Aleksandra Rankoviča, ki je poskrbel, da je Djilas ostal varno za rešetkami.
Kot vrhovni šef jugoslovanske taj- \ ne policije je Rankovič imel praktično | neomejeno oblast. Tito je bil preko ! njega dnevno na tekočem o slehernem | koraku svojih nasprotnikov in svojih komunističnih tovarišev. Ni komunistične države, v kateri ne bi tajna policija kontrolirala tudi komunistov, od najnižjega do najvišjega. Titova Jugoslavija ni izjema. Rankovič je šel predaleč v toliko, da je začel vohuniti Tita samega. Kot policijski šef je dal napeljati prisluškovalne naprave tudi v prostore Titovih zasebnih rezidenc. Ker pa med komunisti še tako dobri tovariši ne zaupajo drug drugemu, je tuoi Tito s svojimi vohuni začel kontrolirati Rankoviča in je tako odkril to največjo Ivankovičevo predrznost. Tito ga je zapisal politični smrti. Dodal mu je še krivdo sabotiranja nove gospodarske reforme, ki Rankoviču kot Srbu ni mogla biti po godu, ker bi moral zaostali in lenobni jugoslovanski jug skrbeti bolj sam zase, ne pa čakati nepresta-
nih dajatev iz Slovenije in Hrvatsse -— in zadeva je bila opravljena. Na plenarnem zasedanju Izvršnega sveta Centralnega komiteja Zveze komunistov dne 1. in 2. julija t. L v prostorih razkošne rezidence na jadranskem otočju Brioni nasproti Pulju je Tito odstavil Rankoviča kot podpredsednika države in tajnika partijskega Centralnega komiteja, z njim pa še sedanjega šefa jugoslovanske komunistične polici je Svetislava Stefanoviča, katerega so izključili tudi iz članstva partije.
Ta čistka, ki se je začela v vrhovih jugoslovanske komunistične partije, ni obstala samo pri vrhu. To se je pokazalo, ko sta bila s svojih položajev odstranjena tajnik Srbskega notranjega ministrstva Živoje Savič-Srba in njegov pomočnik Dragoslav Novakovič. Ker sta Rankovič in Stefanovič imela razpredeno svojo mrežo policijskih vohunov po vsej državi, od Djevdjelije v Makedoniji do Rateč v Sloveniji, bo čistka doletela policijske organizme po vsej državi. Dolgoletni vodja slovenske -Udbe, rezervni polkovnik Vladimir Kadunc, se je sam izognil čistki s tem, da da je napravil 7. julija v Ljubljani samomor- Oblast ni dovolila objaviti njegovega pisma, ki ga je napisal pred Samomorom in v njem utemeljil svojce dejanje. Bil je star 47 let.
•Na Rankovičev položaj tajnika partijskega Centralnega komiteja (Politbiroja) je bil postavljen znova Srb Mijal-ko Todorovič. Za podpredsednika države pa je bil postavljen bivši zunanji minister, 58-letni Srb Koča Popovič, znani medvojni Titóy. gverilski general. Pred 15 meseči ga je Rankovič s svojimi pristaši iztisnil iz zunanjega ministrstva-	,
Naslednji žrtvi pistke sta postala vplivna policijska funkcionarja v Beogradu: tamošnji upravnik mesta Beograda Slobodan Glumac in njegov pomočnik Slobodan Jovovič.
Njuni mesti sta prevzela Milisav Djurič, član CK ZKJ kot upravnik mesta Beograda, in Milan Zečevič, podpredsednik ZKJ, kof njegov pomočnik.
ZNAČILEN TITOV GOVOR NA BRIONIH
„Tu gre za boj za oblast“
Tito pa je imel na začetku 4. seje CK ZKJ na Brionih 1. julija t. 1., ko je bila sklenjena odstavitev Rankoviča in Stefanoviča, govor, iz katerega so j jasno vidne razmere, v kakršnih se da-; nes nahaja jugoslovanska KP. Prina-: šamo glavne odstavke iz Titovega govora.
„Tovariši in tovarišice! Na seji izvršnega komiteja 16. junija smo obravnavali vprašanje določenih deformacij v delu nekaterih organov DV. Na tej seji je izvršni komite sklenil izvoliti . partijsko-državno komisijo, ki bi te probleme proučila... Preiskava o rax-I nih odklonih in anomalijah, ki so 4ä
j gade so se umaknile v Francijo, ljudstvo je bežalo v eksil, otroke pa so po-! slali v Moskvo skupno s španskim — zlatom, plačilom za rusko „pomoč“. ..
! Katoliška Cerkev v Španiji je v j tej borbi branila „krščansko kulturo“ in pred vsem svetom dvignila svarilni glas narodom, da bodo pripravljeni proti podobnim osvajalnim načrtom komunizma, ki stremi za osvajanje sveta.
Pri nas smo ta klic slišali in se ravnali po njem. Razstava p. Ledita o krutosti španske revolucije je tudi Slovencem odpirala oči. Knjiga Rdečih mrež je odkrivala sile zadaj za revo-j ! lucijo... Toda kljub Pismu vsega špan- | skega episkopata, ki je bilo prevedeno i tudi v slovenščino, se je Kocbek odio-1 ! čil v Premišljevanju o Španiji za tezo „progresivnih katoličanov“, trdeč, da je , vsega kriva samo konservativnost Cerkve- Članek je povzročil razkol v slovenskih katoliških intelektualcih in prelom Doma in sveta. Ta miselnost je potem vodila naravnost v sodelovanje z OF ob prvi revolucionarni situaciji pri * nas, kljub temu, da se nekdanji „progresivni katoličani“ ob Guerniki ža
dogajale v naši DV (Državna varnost -tajna policija) šte m povsem končana. !
V marcu 1962 srho imeli razširjeno j sejo izvršnega komiteja in na njej smo obravnavali razne probleme, ki so se nanašali na odnose v našem vodstvu, na odnose v naši partiji in sploh na razne anomalije, ki Jso se dogajale... Takrat smo približni) ugotovili, v čem so te razne anomalije, odkloni itd., nismo pa ugotovili, odkod to izvira. Zdi se mi, da, smo napravili napako, da takrat nismo šli do konca, marveč smo se spričo določenih kompromisnih teženj, da to ne bi vplivalo na enotnost naše partije in na enotnost našega vodstva — ki je bila pravzaprav že takrat
zdavnaj obsodili tudi komunizem (Mau-riac, Mounier...).
Da pa so tisti, ki so videli v španski revoluciji orodje svetovnega komunizma, imeli prav, izpričujejo danes sami vodilni člani republikanskih vlad tistega časa. Tako je Jezus Hernandez, tisti, ki je dal odpeljati španske otroke v Rusijo, napisal debelo knjigo, ki ji je dal nas'ov: Bil sem Stalinov minister, to se pravi: izvrševalec Stalinove volje v Španiji. Prav tako je drugi član Kominterne Delgado zaključil svojo knjigo Kako sem,izgubil svojo vero v Moskvo s tam nemim prizorom: —Stalin: „Koliko časa. je trajala španska vojska?“ —Vorošilov: „32 mesecev.“ Stalin je prižgal cigareto in mu pomežiknil..Razumela 'sta se. — To se pravi: vsa ta krvava revolucija je bila aranžirana, da pridobi Stalin na • času, uredi- svoje, spore s frakeionaši (čistke!) in pripravi tla ža sporazum — z Nemčijo, ki jo sledil par mesecev na to... In še tretje pričevanje: „Kremelj je. obsodil zapadni svet. On odreja in. določa napad... Poslužuje se komunistične partije, da zašužnji svet. Zdaj
zrahljana — ustavili na pol poti. To, zaradi česar danes tu zasedamo in o čemer bomo razpravljali, torej ni najnovejša stvar. Njen izvor sega nekaj let nazaj, skoraj celo desetletje.
Napačno smo ravnali, tovariši, da smo našo DV v dvajsetih in več letih njenega obstoja prepustili tako rekoč njej sami, in. glavni voditelj je bil tovariš Rankovič. .. .Ali pa je bilo mogoče katero koli organizacijo ali katere koli organe tako dolgo pustiti brez kontrole partije, brez kontrole vodstva naše partije.
Ko danes obravnavamo to vprašanje, moramo imeti pred očmi dejstvo, da je naša D V odigrala ogromno vlogo v likvidiranju razrednega in vseh so" vražnikov, ki so se hoteli pri nas uveljaviti med vojno in po njej, in na to ne smemo nikoli pozabiti... Ali pa imamo pravico, tovariši, da oprostimo tisto, kar se je dogajalo pozneje, ko se je takšna organizacija deformirala in ko je spričo raznih deformacij nastal sistem, ki je dušil vso našo družbo?... In to vprašanje moramo proučiti in sprejeti določene sklepe.
Vsa stvar mora biti postavljena na politične temelje, to je politična stvar. Osmi kongres, gospodarska reforma — to sta veliki akciji naše družbe za zboljšanje vsega našega življenja in za hitrejše gibanje naprej. In če obravnar varno določene deformacije, tedaj ne moremo govoriti o posameznikih kot o nekakšnem naključju. Jaz, tovariši, mislim, da gre tu, ne morem trditi, toda to je moje mnenje, ne samo za posameznike, in ti posamezniki ne morejo biti tudi tisti, ki so pri tem v glavnem odgovorni — toda tu gre za frakcijski grupaški boj, za boj za oblast. Kako bi se namreč te stvari, po letu 1962, ko smo jih obravnavali, mogle zdaj ponovno pojaviti v še ostrejši in težji obliki, ko bi ne šlo za to? Menim, da mora nadaljna preiskava kreniti v to smer, da bomo to videli, ker je to nevarnost za enotnost našega ljudstva, nevarnost za Zvezo komunistov (partijo) in njeno enotnost; skratka: za naš socialisti" čni razvoj.
Govorim o posameznikih, ki so se prevzeli, ki so vzpostavili oblast nad ljudmi, oblast nad Zvezo komunistov, oblast nad našo družbo. Te negativne deformacije so prodrle naprej, do podjetij, do tovarn, na razne družbene organizacije, povsod...
Na tem plenumu, tovariši, gre za veliko vprašanje — za ozdravljenje naše partije, za ločitev DV od partije, ne pa kakor je bilo doslej, da smo to mešali, da se je DV povzpela nad partijo. Za to gre. To je, tovariši in tovarišice, zgodovinski trenutek, ko moramo storiti vse, pogledati dejstvom v oči in sprejeti takšne sklepe, ki bodo koristili ne pa samo škodovali našemu nadaljnemu razvoju in našemu ugleda v zunanjem svetu. Mi smo tako močni, da lahko pogledamo dejstvom v oči in sprejmemo daljnosežne sklepe.
Moram pa reči, da so začeli ljudje šepetati, da je nastalo medsebojno ne" zaupanje, od vrha do tal. Ali pa vas
to ne spominja na tisto, kar je bilo
gre samo za to, ali je zahodni svet pripravljen dovoliti, da ljudje Kremlja izpolnijo svojo strahotno zamisel... svetovno oblast s tolpami azijskega barbarstva ?“
To niso besede iz kakšnega škofijskega lista, ampak napisal jih je najbolj krvavi general rdeče španske vojske Valentin Gonzalez „El Campesino“ na koncu svoje knjige Vrnitev iz ZSSR.
In posledice pri nas ? Nekdanji slovenski in jugoslovanski veterani Mednarodnih brigad so bili avantgardisti „jugoslovanskih vstaj“ z istimi „protifašističnimi“ gesli pa tudi z istimi krvavimi in zločinskimi metodami. Prišli pa so na oblast resnično s pt močjo'sovjetske Rdeče armade, s „tolpami azijskega barbarstva...“ Zdaj predstavljajo s Titom in njegovim namestnikom Kočo Popovičem vred in z večino generalov ■— „jugoslovansko plemstvo“.
S takšiiim zaključkom, kot se je završila španska vstaja, pa je’bila Evropa rešena sovjetskih klešč in padca „v komunistično suženjstvo“.
Tine Debeljak
BUENOS AIRES
21. julija 1966
nekoč pri Stalinu? Mislim, da je to dokaj podobno. V tem ko je šel celotni družbeni razvoj v naglem tempu naprej, je DV ne samo stagnirala, marveč je šla nazaj. Zakrnela je, ni ravnar la po teh tokovih našega družbenega razvoja, marveč je imela nekakšne svoje koncepcije, to se pravi, da se je postavila nad družbo... “
. Poročilo preiskovalne komisije
Na 'seji Izvršnega sveta Centralnega komiteja partije 16. junija 1966 so ustanovili šestčlansko komisija, ki je imela namen tproučiti ta problem in podati Titu svoje ugotovitve. Komisija je bila sestavljena takole: predsednik Makedonec Krsto Crve l-kovski, člani pa: iz Bosne-Hercegovine Djuro Pucar, Črnogorec Blažo Jovanovič, Srb Dobrivoje Radosavljevič, Hrvat Mika Tripalo in Slovenec Frane Popit. Ta komisija je na seji 1. julija objavila ugotovitve- ki so bile prava obtožnica in usodne za padec Rankoviča in njegovih sodelavcev.
Titova sklepna beseda: „To je huda stvar.“
Ob zaključku plenarnega zasedanja Centralnega komiteja partije je imel besedo spet Tito, kot glavni tajnik jugoslovanske partije. V govoru je med drugim povedal tudi tole:
„Ena izmed najvažnejših nalog je,, da si spet pridobimo popolno zaupanje našega ljudstva v naš centralni komite, v Zvezo kbmunistov Jugoslavije. Mislim, da se boste vsi strinjali s tem, da se je to zaupanje precej omajalo. Prav tàkb bo treba v zvezi s sklepi plenumu preprečiti razna gibanja, razne govorice in nacionalistične odklone, ki so se kazali celo v vrstah komunistov. Nikar ne imejmo v mislih samo Beograda. ■
Velike naloge čakajo izvršni, komite Zveze komunistov Srbije, ker morajo biti zdaj nosilci izvajanja sklepov, ki jih bomo sprejeli na tem plenumu m bodo morali zatirati poskuse, da bi naše sklepe prestavili na nacionalistična tirnice. Komunisti v drugih republikah pa se morajo pokazati dovolj močne in dovolj odločne in budne, da bodo Onemogočili raznim šovinističnim ehr mentom in sovražnikom naše socialistične izgradnje, raznim nasprotnikom našega sistema, da vnašajo zdaj zmedo v naše vrste. Ne smemo dovoliti, da bi bili nasprotniki v napadu, mi pa v obrambi- Biti mora narobe.
Zunaj bodo delali razne kombinacije in na vse mogoče načine razlagali, kako se je moglo to pri nas zgoditi. Ivo smo se lotili tako velikega problema, ni bilo mogoče zatrdno vedeti, kako bo to vplivalo na naše notranje življenje in razvoj, in kako bodo to razumeli zunaj. To je bilo tisto, kar me je motilo, da se nisem prej lotil tega resnega vprašanja... To se mi je zdela huda stvar in je res huda stvar... Lotili smo se stvari, vidite, malo pozno, vendar ne prepozno.
Tovariš Marko je danes tukaj dvakrat nastopil. Od njega ne zahtevam nič več. Mislim, da je dovolj, če se zaveda tega, da je moralno in politično odgovoreh, in da si bo tudi v prihodnje prizadeval, saj to more, da bi nam pomagal onemogočiti razne poskuse, ki utegnejo priti od strani in preprečiti, da se to prenese na nacionalni teren.
Moram reči, da me je tovariš Čeča razočaral- V začudenje me spravljajo njegovi nastopi, ko da sploh ni bil v partiji, ko da je padel od nekod zunaj pa ne ve, kako naj se komunist veda pred svojim tovarišem. Tovariš Čeča se ni vedel kot komunist, ni pokazal danes svoje komunistične čvrstosti, načelnosti in komunistične doslednosti. To mu zamerim. (Čeča t. j. Stefanovič, op. ur.)
Zdaj ne smemo dopustiti, da napa. dajo našo DV kot organizacijo; ta nam je potrebna, ker je 3e vedno in bo še dolgo instrument boja zoper delovanje razrednega in vseh drugih sovražnikov naše dežele.“
Na tem plenarnem zasedanju Centralnega komiteja partije so tudi sprejeli sklep o ustanovitvi komisije, ki naj prouči vprašanja reorganizacije in na-dajjjnega razvoja jugoslovanske partije. Komisijo bo vodil Mijalko Todorovič, sestavlja pa jo 40 članov in članic.
Pismo is Pariza
(Uredništvo prejelo 12. julija)
V Pariz se je vrnil naš prijatelj, ki sicer stalno živi v Parizu vse svoje življenje, nad 50 let, pa se živo zanima za domovino in skrbno spremlja razvoj pazmer tam. Ni komunist pa tudi za predvojne politične stranke in razmere
V petek, 15. julija, je poteklo 20 let. kar je komunistično sodišče v Beogradu obsodilo generala Dražo Mihajloviča na smrt. Smrtna kazen je bila takoj izvrše-ha, še preden je potekel rok za pomilostitev, da bi se izognili nadležnim intervencijam iz inozemstva. Po komunistični
^'Jugoslaviji ni navdušen. Je znanstve- navadi je Ma «vfšena tajno in nežna- g
ni delavec ,na mednarodnem področju in nima v poslu nikakih neposrednih zvez in stikov z, domovino. Obiskal je Ljub-3jH.no, Zagreb, Beograd, Sarajevo, •Zadar.
V Ljubljani je govoril z ljudmi, kij bo sedaj v vrhovih javne uprave, takimi, ki javno izpovedujejo svoje simpatije s „Perspektivami“, takimi, ki mislijo, da je sedanje delo komunistične partije napačno in škodljivo, pa ostajajo marksisti in komunisti, in tudi z nekaterimi, ki mislijo, da s komunizmom ni mogoče živeti. Mnogi bivši /funkcionarji komunistične partije in vlade so se na vse načine skušali loviti od sedanje politike, vendar so svetovali, -naj prijatelj govori tudi s tistimi, ki so v vladi.' Mlajši so poudarjali, da jim ni nič za komunizem in ne za kako drugo načelno stališče in nazi-ranje, da hočejo uvesti in uveljaviti nov način, ki bo stremel le za tem, da bi bile razmere danes boljše, kot so bile včeraj, da bodo jutri boljše, kot so danes- Ti se večinoma norčujejo iz sedanjih prvakov in svojih .profesorjev, češ, da so primitivci.
Celo taki komunisti, ki so preživeli zadnjih dvajset let večinoma v Sovjetski zvezi in so se čisto po redni poti po svoji želji vrnili nazaj domov, pravijo, da so razočarani, in kar povedo, je to, da smatrajo, da je komunizem utopija. Sedanje stanje smatrajo za brezizhodno, reforme, ki se uvajajo za nezadostne. Glede partije so govorili, da ima pač oblast še vedno trdno v rokah, a so partijski voditelji med seboj sprti in needini. Nihče pa nima pametne misli za rešitev iz sedanje stiske. Največ kritike leti seveda na Kardelja, ki da v kali zatre vsako svobodnejše gibanje in trpi samo kimavce.
' Za komuniste, ki niso ravno na vrhovih javne uprave in partije, je značilno, da so kar bolestno izolacio-nistični in nimajo skoro nikakih zvez z Zagrebom in Beogradom. Med starejšimi komunisti so skupine, ki samo tarnajo, smatrajo, da so popolnoma nemočni in da se ne more nič spremeniti na bolje.
no kje, da bi se za njim zabrisala vsaka sled.
Draža Miha j to vic
daj znašla. Po kratki službi božji je bilo prebrano povelje: „Tudi danes bomo nadaljevali pot k postavljenemu cilju. .Naša borba in naše trpljenje služi človeškim pravicam, od Boga danim. Mi bomo morda v tej borbi poginili, ali zmaga je nekoč gotova, zmaga in blagodat za preživele in potomce. Prepričan v vašo odločnost, da vztrajate do konca, vam pošiljam, dragi soborci,
■uéMaiiMWUMuniUHM
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a-
Ko je redna jugoslovanska vojska svoj pozdrav: Kristus je vstal!
aprila 1941 položila orožje, ni vzel Mi-hajlovič kapitulacije na znanje in je že takoj sredi aprila odšel v srbske planine, da bi od tam nadaljeval borbo proti okupatorjem. Sprva je imel okoli sebe 26 mož, njegovo gibanje pa se je v letih 1941 in 1942 razširilo preko Srbije v
še več kot leto dni se je kljub le-prestanim zasledovanjem s strani komunistov skrival nekje ob Drini. Moral je biti zajet po izdajstvu in na posebno podel način. Pri sodni obravnavi so komunisti skrbno pazili, da se ne bi izvedelo, kako je prišel komunistom v roke
Bosno, Hercegovino, Liko in je doseglo | Ko je predsednik sodišča v dostojan-
tudi Slovenijo. Njegovo ime je pomenjaio odpor proti okupatorjem in proti komunistom. Njegova zasluga je, da med vso vojno ozemlje Jugoslavije nikdar ni bilo docela podjarmljeno.
Ko se je spomladi 1945 po nerazumljivi zaslepljenosti Churchilla in Roosevelta približeval tako nesrečen konec vojne, so Amerikanci in tudi Angleži vabili Mihajloviča, naj preide v emigracijo in so mu ponujali azil. Mi-hajlovič je to odklonil. V začetku maja se je s svojo vojsko raje vračal iz severne Bosne, kjer se je takrat nahajal, v svojo domačo Srbijo.
Ko se je skozi Bosno vračal proti Srbiji, Se je na dan pravoslavne Velike noči, ki je bila tistega leta dne 6. maja, točno ob 11 dopoldne vsaka kolona njegove vojske ustavila, kjer se je te-
stveni pozi izjavljal, da se v Ljudski republiki Jugoslaviji pred sodiščem lahko svobodno govori, je branilec dr. Joksimovič zaklical Mihajloviču: Ker lahko svobodno govorite, povejte, kako so Vas ujeli. Predsednik je takoj prekinil obravnavo.
iDraža Mihajlovič je velika in legendarna osebnost srbskega naroda. Svojemu narodu je služil tako nesebično n tako pošteno, da vidi ogromna večina Srbov v njem utelešenje svojih najvišjih narodnih vrlin in da ga štejejo za enega največjih junakov v vsej svoji narodni zgodovini.
Ko se bo pisala zgodovina Slovenije o tej naši na j tragične j ši dobi, bo v njej zapisano tudi ime Draže Mihajloviča.
L. š.
Svet gre naprej. Generacije, sledijo generacijam,. staro umira in poraja se novo. Vsaka doba ima svojq življenje, svoj pečat, pa tudi svoje prohleme in svoje odgovore nanje,
A to še ne pomeni, da sé vsàko toliko let svet prekolje v časU. To še ne pomeni, da morajo otroci zavreči vse, kar so si s trudom priborili s staršu Ni res, da svet temelji na revoluciji idej, niti na revoluciji generacij.
Ravno nasprotno. Če se hočemo spremeniti, v kolikor to zahteva čas in okolje, moramo biti trdni v podlagi. Le tako bomo dovolj močni, da bomo znali izbrati to, 1 kar je treba. Moramo ostati zasidrani v preteklosti, a gledati v bodočnost.
Skratka, moramo biti povezani v času. čas teče skozi nas nepretrgoma. V tem toku ni presledkov. A v našem partikularnem slučaju je to težko izvesti. Ostati zasidran v preteklosti, ki se je dogajala na drugi strani sveta, je za nas zdomce težje kot za druge-
A čim težje je to, tem močnejši tnoramo biti, tem globlje moramo seči-Na vse načine moramo poskušati, da ohranimo vez med domovino in nami, med slovenskim izročilom in tukajšnjim svetom.
Ohranimo tradicije slovenstva, ohranimo zaklad evropske kulture, ki smo ga prinesli s seboj. Poskušajmo to predati naši (novi generaciji, ki je rojena tukaj in tudi tukaj živi, a se še vedno čuti slovensko, kajti le takoi bo imela trdno podlago, nepretrgano kontinuiteto med prej in! sedaj, na kateri bo lahko brez strahu gradila svoj značaj in svojo bodočnost.
(TD, Mladinska vez, št. 5)
IHHIIIIIIMIIIIHHininaiHII*U>|Hulallaliaaaa*a|l||l*alllalll|l|aialllalaalll,a
Naslednja izpoved bivšega 'marksista — pisatelja Marijana Rožanca je bila objavljena v reviji Most št. 9-10, 1966. Iz nje je zopet razvidno, kako gledajo danes doma na komunizem tisti, ki so nekoč verovali v njegovo vse ljudi osrečujoče poslanstvo.
Bogokletni zapisek
Verujem, Gospod; pomagaj mi v neveri!
Naj je moj razgled po svetu še tako zastrt in oseben, upam si povsem zatrdno pribiti, da so katoličani tisti, ki zadnji čas pridobivajo na moči in vpli-1 vu, da se je prav Kristusov nauk zadnji čas še razširil in okrepil. Cerkve, ki so takoj po vojni skoraj opustele, se spet polnijo z verniki, ki stopajo vanje kot v zadnje pribežališče, cerkveni prazniki niso le več ljudska šega, ampak šo spet prepojeni s prvobitno versko žlaht-Eden med njimi je nedavno napravil; nostjo: Kristus se spet vsako leto rodi,
‘ umre in vstane od mrtvih. Ljudje, ki so po vojni s prostovoljnim delom zanos-
samoumor.
O Titovem nasledstvu radi razpravljajo, ne vedo pa nič, kaj bo. Sedaj no gadili zadružne domove in široke kroži vest, da hoče Tito postaviti na to ces^c’ k* naj bi nas popeljale do bliž-- mesto Kočo Popoviča, ker je bolj libe- nJika’ danes 3 prostovoljnim delom in ralen kot Rankovič. Profesor Mihajlov.j z denarjem iz lastnega žepa obnavljajo ki je bil sojen, pa oproščen in sedaj zanemarjene cerkve, slovenski katoliški naprej piše ter zagovarja svojo kritiko;	lg
režima in komunističnih razmer, je ju-
Ta široka pobožnost odmeva že v najvišji kulturi in politiki: komunisti so po dolgoletni nestrpnosti kar naenkrat pripravljeni na pomirljiv pogovor s
nak mladine in opozicije. Z njim dokazujejo, da so sedaj razmere druge, kot ®o bile, ko je za opozicijo v partiji go-, .	. .
voril Djilas. Povedo, da so somišljeniki j	^
Mihajlova za svoboščine vseh vrst, zla- j sti tudi za svobodo v verskih in poli-
čkah, sodišče v Ljubljani pa je pred kratkim na tožbo slovenskih škofov obsodilo mladega pesnika na zaporno kazen. ker je v eni svojih pesmi žalil verska čustva. Prišlo je tako daleč, da bi lahko človek povsem upravičeno pomislil, da je komunistična oblast pod neslutenim pritiskom verskega razpoloženja sklenila konkordat s Cerkvijo.
Tem zunanjim odmevom se prav nič ne čudim in prav nič me ne vznemirjajo. Kristjani se širijo in krepijo---
predvsem to je resnica. Komunisti, zla-
sti tisti na oblasti, ki so še zmerom
tičnih rečeh. V Zagrebu je vtis, kot da je v opoziciji vsa univerzitetna mladina in v raznih oddelkih uprave in ustanov celo Bakarič nima več večine, dasi s tem nihče ni hotel reči, da partija nima vajeti v rokah. Tudi revija Praxis, ki nastopa najbolj opozicional-no, je finančno odvisna in bi jo partija še vedno vsak čas lahko zadavila. Bile \ bi pa neprijetne posledice. Zato to revijo puste pri življenju.
V Beogradu je krog precej solidnih	e“t- kar je zaživelo
delavcev za opozieionalno smer okoli revije „Socijalizem“ in časopisa „Danas“. Mihajlov ima prijatelje tudi v prestolnici. Cela vrsta advokatov ga zastonj brani.
Tudi v Sarajevu in Zadru so se izobraženci in zlasti znanstveni delavci izražali, da je sedaj Jugoslavija v pre-■ hodni dobi. Nihče ni v:del povedati,
. kam ta prehod vodi. Nekateri so rekli, da se bo režim rešil splošne malodušnosti in zagate s kako senzacijo, npr.
ljudstvu in ostalo pri življenju, se s tem že morajo sprijazniti tudi zdaj, če hočejo še naprej ostati v prijateljstva s časom in še naprej vladati kot naprednjaki. Tudi levičarska gibanja uo vsem širnem svetu ne smejo več zamuditi ničesar, kar se v ljudstvu poraja samo od sebe. Bistveno je samo to, kar se je zgodilo v ljudeh. To me tudi preseneča in vznemirja. Najprej to, da se cerkve polnijo z mladim in starim in da pri maši, pred spovednico ali v zakri-
Vsega tega ni mogoče pripisati le aktivnejši dejavnosti Cerkve ali vzpodbudnemu vplivu zadnjih dveh papežev, j od katerih je iz sakralnega Rima zavela nova ljudskost. Preveč spontanosti je čutiti v tej pobožnosti in preveč se je razmahnila. To niso taki ali drugačni vplivi, to je intimno razpoloženje, potreba v duhovni krizi samih ljudi. In kakor je ta nova pobožnost in odprtost razveseljiva, tako se pö drugi stràni le ne morem znebiti vtisa, dà je v‘tem nekaj neiskrenega, modnega in površnega. Morda prav zato, ker se je razmahnila tako na široko. Morda pa tudi zato, ker mi to nezaupanje narekuje moj lastni dvom in moja lastna neiskrenost. Tudi sam se kot bivši marksist v posvečenih cerkvenih ladjah, kamor me žene moja lastna nezadostnost, ne počutim še čisto zbranega in domačega; kakor prešuštni ljubimec sem, ki je zašel spet v ženino posteljo. Resnična vera pa je domačnost, prijateljstvo s svetom in s samim seboj.
Boga se nihče med nami ne more ogniti, ker je neizogiben — to vem. človek je ali njegov srečni dedič ali njegova sirota, rodi se z njim ali ga najde, dana mu je milost verovanja že od vsega začetka ali pa si to milost pridobiti šele s težkim trpljenjem in samotnostjo. So srečneži, ki čutijo .prisotnost Boga v vseh stvareh in v sebi samem, ki ne poznaj*o dvojnosti duha in duše, za katero je vse oplojeno in skladno; srečneži, ki verujejo, da je v tem negostoljubnem, izprijenem in sovražnem svetu vendarle neka razumna in pravična sila, ki bo nazadnje vse uravnala, neka smotrnost, ki se še giblje v smeri skladnosti, pravičnosti in ljubezni. So pa še drugi ljudje, izgnanci iz raja, ki ne vidijo v tem svetu nobenega zametka pravičnosti in ljubezni; popolnoma sami so na njem in zapuščeni. Svet je sovražen in nezadosten, kakor so nezadostni sami sebi, in prav to bogokletno nezadovoljstvo s svetom in s samim seboj jih nazadnje prisili, da se odpovejo toliko cenjenemu občutku realnosti in da skušajo svet in samega
skega razuma in dobrote in ki bo že j kar jutri prinesel raj na zemljo, se je , vsekakor omajal. Komunist — tudi to je zdaj že jasno — se ne daruje za bližnjika, ampak le sam zase In svojo osebno korist; nič drugače vsi strankarski voditelji. Partizanska skupnost je razpadla, solidarnosti ni nikjer; človek je v tem obljubljenem zemeljskem raju slej kot prej sam kot pes. In ljudje, ki ne morejo živeti brez upanja in vere v povrnjeni raj, so opustili zemeljska pričakovanja in se znova oprijeli nebes, ki jih navsezadnje ne morejo razočarati. In oprijeli so se tudi Kristusa, ki se je res daroval, ne sicer tukaj in zdajle, pred našimi očmi in za .nas, e vendarle daroval, ne da bi pomišljal na osebno korist. Za nameček pa je še človek, ki je odrešil svet in ki je prav danes potreben bolj kot kdaj; vera v njegovo darovanje, ki je sicer nekoliko splošna in oddaljena, zato pa toliko bolj trajna in neomadeževana, prinaša novo skupnost. V okrilju Kristusovega pričevanja lahko vsakdo solidarizira z vsakim.
Vse to me spominja na preprost dušni mehanizem. V osnovi tega verovanja je vera v dobrega človeka, ki se je pripravljen darovati za nas in nas odrešiti; in ker tega človeka v okrilju zemskega sveta ni, smo se oprijeli spet Kristusa. Poglavitno je, da imamo nekoga. Ta zavest nam vrača pogum in zaupanje, da se na svetu kljub vsemu počutimo vsaj nekoliko varneje in ugodneje. Je potemtakem res le samousmi-Ijenje in tolažba ?
Zaenkrat je vzpodbudno predvsem tc>, da človek le ne more živeti brez vere in ida se svetu spet odpira z nebranjenimi globinami svoje duše. Vprašanje pa je, ali bo ta vera ostala samo pribežališče ali se bo razvila v dejavno vezljivost s soljudmi? Vprašanje je, do kdaj bomo še svetohlinsko pili Njegovo kri in jedli Njegovo meso, dp kdaj se bomo izživljali v obrednem uživanju kruha in vina, ne da bi bili On sam, Tisti, ki se zares daruje?
•	Marjan Rožanc
i z
T K ft M A
I sebe preseči, spremeniti — vse to v
. v. ,	, .	i.l naporu silovitega hrepenenja po abso-
pn masi, pred spovednico ali v zakn- ! .	, •
da bi privedli v vodstvo zopet Djilasa. stiji vse ,pogosteje naletiš na človeka,1 lut™ ?°poln0stl “ ljubezni, ki nazadnje
Na splošno pravi ta naš obiskovalec, ki se je ge v2eraj imel za prepričanega i m mc drUgega kot BoS'
da je v Jugoslaviji polno mladih in sta-1 marksist.a ali pa se je giaSno prišteval; Sodk)° novopečeni verniki, med ka-
rejsih izobraženih ljudi v	partiji	in	iz-	med brezverce. Potem to, da je ta	nova	^	fore bi lahko pristel tudi sebe, v to
ven nje, ki so hudo nezadovoljni	in	ho- ;	pobožnost iz bogate zakladnice	kato-	j	druS° vrsto 1iudi? So to	tist3 Srešne
cejo nekaj novega. Ni pa	nikjer	se	za* j	]jgkg Cerkve postavila v ospredje	prav izgnane duše, ki so si	skozi trplje-
sledil drugega elementa,	ki bi	bil	za '	Kristusov evangelij, osebno pričevanje	nJe Pod Praznim nebom	nazadnje le
kako spremembo potreben: množic na-j g;nu človekovega in njegovo darovanje
roda, ki bi bile pripravljene za spre- za bližnjega.
membo nastopiti in jo izsiliti. Tega bor-; -.......................
; bodočnost. Vzpostaviti je treba čim več
stikov z ljudmi doma in te stike živo
vzdrževati. Ne upajmo na kak uspeh
'utri, ne pričakujmo nemogočih reči,
ampak delajmo za večje svoboščine v
vztrajnem potrpljenju, pa jih bomo do-
benega razpoloženja še nikjer ni-Mož priporoča emigraciji: V tej zmedi bi se dalo domovini veliko pomagati. Toda emigranti bi morali delati za skupen cilj, kar moč enotno. Prenehajmo debatirati o tem, kaj je kdo delal med vojno, mislimo in delajmo za> segli.
utrle pot k Bogu in odrešenju? Ali ie to morda — kar je bolj verjetno — le konec njihovega razumarskega napuha, po katerem je vse obvladljivo in v človeških rokah, polom visokoletečih kril, nekakšna kapitulacija, samousmiljenje in lažna skromnost, ki 'se je končno odprla Neznanemu in išče tolažbo?
Komunizem kot laična in konkretna priredba biblije, ki veruje v moč ljud-
Razpravljanja o sedežu bodoče konference zunanjih ministrov ameriških držav, članic Organizacije ameriških držav, ki je za konec avgusta napovedana v Buenos Airesu, še vedno ni končana. Poleg Brazila se je sedaj tudi Uruguay odkrito izjavil, naj konferenca zaseda tam, kjer je bila določena, t. j. v Bs. Airesu- Določitev novega kraja za konferenco zaradi zadnje revolucije bi predstavljalo na eni strani vmešavanje v čisto notranje argentinske zadeve, na drugi strani bi pa bila to tudi žalitev Argentine.
Ameriška poslanska zbornica je sprejela Johnsonov predlog za ameriško pomoč v naslednjih dvanajstih mesecih v višini 3.300 milijonov dolarjev. Od tega zneska je 2.400 milijonov določenih za gospodarsko pomoč še nerazvitim državam, ostanek 900 milijonov za vojaško pomoč.
V	treh ameriških mestih — New York, Philadelphia in Chicago - so imeli prejšnji teden resnejše črnske izgrede. Zlasti v Chicagu so bili veliki, kjer je -streljànje' med policijo in črnci trajalo 8 ur. Bilo je več mrtvih, še več pa ranjenih. Guverner je na prošnjo župana poslal policiji na pomoč 4.000 vojakov. Nemiri so prenehali, ko je mestna občina črnskim mestnim predelom obljubila zgraditev in ureditev raznih socialnih naprav.
Papež Pavel VI. je odšel na dvomesečne počitnice v letni dvorec Castel Gandolfo, kjer bo v miru pregledoval poročilo posebne komisije teologov, znanstvenikov, sociologov, zdravnikov ter očetov o načrtovanju rojstev.
V	Parizu je bila na francoski državni praznik zavzetja Bas^e dne 14.
V 1 I D I i
julija velika vojaška parada, v kateri so po treh letih znova nastopile tri Čete Tujske legije. Za državni praznik je gral. De Gaulle pomilostil med dragimi biv. generala Andreja Zellerja, enega od štirih voditeljev generalskega Upora proti De Gaullu v letu 1961. Gral. Zeller je bil obsojen na ‘zaporho kazen 15 let.
Avstrijska vlada je prihodnje leto 1967 proglasila za leto valčkov Johanna Straussa in to ob stoletnici njegovega valčka „Ob lepi modri Donavi“.
V	komunistični Kitajski je vlada zaprla meje za inozemske obiskovalce te države zaradi vedno večjega -obsega, ki ga zavzema čistka v komunistični stranki nezanesljivih razumnikov. Čistka zlasti zadeva profesorje in študente visokih šol ter uslužbenstvo kom. propagandističnih ustanov.
V	Vietnama gre vojna neusmiljeno naprej. Amerikanci kar naprej bombardirajo severnovietnamske vojaške objekte- Ho Či Minh je na pojačene ameriške letalske napade odgovoril z delno mobilizacijo rezervistov. V govoru, s katerim jo je objavil, je napovedal, da se bodo 'Vietnamci „borili 5, 10, 20 in če bo treba, še več let“, da bodo potolkli „severnoameriške napadalce“. Na odločitev severnovietnamske vlade, da ujetih ameriških letalcev ne bo smatrala za vojne ujetnike, ampak za navodne vojne zločince, so odgovorile odločujoče ameriške osebnosti z opozorilom, da bo usmrtitev ujetega ameriškega letalca, imela za posledico strahovite represalije, s čemer -o Amerikanci dali nedvoumno razumeti, da bodo severnovietnamska mesta še močne-
1 je bombardirali.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Važne odločitve vlade
Vlada predsednika generala Juana Carlosa Onganije, ki so jo prejšnji petek priznale tudi Združene države Amerike kot 64. država od 84„ s katerimi ima Argentina diplomatske zveze, je imela prejšnji petek sejo, na kateri so bile sprejete važne odločitve. Javnosti jih je sporočil še istega dne tiskovni urad predsedstva vlade. Bila sta ro dva dokumenta. Prvi ima naslov „Politični cilji“ in je tretji dodatek revolucionarnemu aktu „Nameni argentinske revolucije“. Podpisali so ga trije glavni poveljniki oboroženih sil. Drugi akt je pa podpisal predsednik republike general Ongania ter ima naslov:
Politika zvezne vlade, in podnaslov: Potek splošnih delavnosti vlade za dosego ciljev 3. dodatka argentinske revolucije.
Dokument glavnih poveljnikov vojske v I. delu „Splošni cilj“, navaja, da je ta: „Konsolidirati duhovne in moralne vrednote, dvigniti raven kulture, vzgoje, znanosti in tehnike, odstraniti globoke vzroke sedanjega gospodarskega zastoja, doseči primerne delovne odnose, zagotoviti socialno blaginjo in utrditi našo duhovno tradicijo, navdahnjeno z ideali svobode in dostojanstva človeške osebe, ki sta imovina zahodne in * krščanske civilizacije kot. sredstvi za obnovo prave reprezentativne demokra-(Nariadljevanje na str. 3)
Buenos Aires, 21. julija 1966
—iÓMà—<èi.. 'u	i .ni	,—-li
SVOBOD HA ELOTllia
Stran 3

tV Ljubljani jè med stanovanjskimi ; „da so uslužbenke matere in žene“ ter varčevalci pravo razburjanje: Zlasti v j imajo svoje obveznosti tudi do doma, občini Ljubljana-šiška, kjer likvidacijska moža in otrok.
komisija bivšega stanoVàrijskega sklada zahteva; od kupcev stanovanj zvišanje njihovih deležev za 2 do 3 milijone starih dinarjev, hkrati naj bi se pa stanovanjskim varčevalcem zmanjšala posojila za stanovanje iz sredstev bivšega stanoVanjskega sklada*
Komunisti doma se večkrat radi pobahajo z vzorno socialno zaščito. Zlasti radi naglašajo, da so žene in mater*, dobile šele pod komunistično oblastjo polno socialno zavarovanje. Kakšna je ta baharija v praksi pove naslednji pri-pier: .Uslužbenke finančnega oddelka v podjetju Jugotekstil so dobile službeni nalog o uvedbi nadurnega dela od 15-aprila do 14. maja z utemeljitvijo, da je treba pravočasno izdelati bilanco. V napovedi o uvedbi nadurnega dela je bila grožnja, da: bo tisti, ki se ne bi ràvnal po izdanem nalogu kršil delovne dolžnosti, za kar je predviden tudi odpust
Uslužbenke podjetja so pismeno ugovarjale nalogu. Navajale so, da se nalogi za nadurno delo ponavljajo iz meseca v mesec, ker ni zadosti moči ter delo zastaja zaradi vedno večjega prometa in zaradi 7 porodnic, katerih delo
Ko se je za ta primer začela zaiš-
Umrli so. V Ljubljani: Stanko Mlelcuš, pomočnik upravnega direktorja Slov. akademije znanosti in umetnosti, Iva Kuštrin, vdova po ravnatelju zemljiške knjige v p-, Karel Nežmah, mesar v p Jože Jelinčič, poštni inšpektor v p., Marija Šorn roj. Šinkovec, Martin Jamnik, pos., Jerica Ru-
mati tudi javnost, je finančni ravnatelj, renj; jn Janez Kocjančič v Dovjah, Sta-v svoje opravičilo vedel povedati samo nislav Kukoviča, kotlar v Devici Mariji
v Polju, ing. Srečko Zalaznik v Kranju, Alojz Deržek, upbk. v Celju, Karlo Cer-
to, „da ne more nič pomagati“, da „opravlja samo svojo dolžnost“ in „da bilanca mora biti končana do roka“.
V zagrebškem tednika „Vijesnik u
nuta, in-kasant v Tolminu, Anton Jančar v Kresnicah, Ivan. Pristavec, v Kranjski
srijedu“ ekonomist M. Segetič pravi, ] gori, Henrik Svete v Žirovnici, Štefan „da se delavskih stavk v socialističnih | žerjav, mojster stsklopihalec v Roga-državah ne sme smatrati za protisocia-1 ški Slatini, Ivan Draksler,'vodja trans-listične manifestacije, ampak :kot zako- j porta v Kranju, Franc Primožič, v Že-nito obliko borbe delavcev v obrambi ‘ leznikih, Franc Gorenc, predsednik so-svojih pravic, kadar so kršene“. Dalje j dišča' v p. v Gornji Radgoni, Ivanka navaja, da je bilo samo v Sloveniji od ; Istenič roj.Majnik v Žireh, Draga Tav-leta 1958 do söd’aj 78 delavskih stavk,! čar roj. Stefanovič v Sarajevu, Ivan katere pa komunisti doma ne označu- j Glavnik v Celju, Franc Biikvič, o,če pijejo za stavke, ampak „ustavitev odn. ; satelja Ferija Biikviča v Murski Soboti, prekinitev dela“, kar je v Jugoslaviji j Franc Duh, rudar v p. v Celju, dejansko prepovedano, kakor v ostalih
komunističnih državah, čeprav jih zakon izrecno ne prepoveduje, jih pa tudi
dušni pastir g. župnik M. Lamovšek. Po ponovitvi'nove maše je bila pri-
morajo opravljati druge uslužbenke.
Svojo pritožbo so utemeljevale, tudi z j „ljudsko“ oblastjo se pa mora zanjo zatrjevanjem, naj podjetje upošteva,] enova boriti-
, ,	„ ,	.	. -	... jateljska večerja, ki je potekala v pri-
ne odobrava. Zato ,se omenjeni segetic , jetnem vzduš^.
zavzema, naj se pravica delavca do ^ Novomašnik g. Vencelj Vodnik je s stayke vnese v zakon ter naj se stavka, svojimi starši leta po kapitulaciji Ita-tudi imenuje s svojim pravim imenom, lije ter begunska leta preživel v avstrij-_	, .	. ,	, skih taboriščih v Lavantinski dolini pri
Zopet nov dokaz za socialno reak- Wolsbergu Dietensdorfu, v Lichtenstei-cionarnost komunističnega režima. V j nu pr; Judenburgu in'Trofaiàch pri Le-prejšnji Jugoslaviji je delavstvo imelo, obnu, odkoder je leta 1948 prišel v Ar-pravico do stavke1, pod komunistično gentino, kjer je po dveh letih ljudske
SLOVENCI
BUEjfoS AIRES
Misel k dnevu dobrodelnosti
„...Pridite blagoslovljeni in posedite hišo mojega Očeta... Zakaj, lačen Aem bil in ste me nasitili.. . Poberite -Se od mene, prekleti, v večni ogenj... Zakaj lačen senS. bil “ih mi niste dali désti... Karkoli ste .kateremukoli mojih bratov storili, ste meni storili...“ (Me 25, 31-46).	..	......
Besede neizraznaga veselja in *—besede strahote.
- • Pogosto mislimo nanje, posebno pa •ob dnevu dobrodelnosti-
„Odpri srce, odpri roke...!“ (Simon •Gregorčič)
Potrebe med rojaki so čedalje večje. Velikodušno se odzovimo vabilu Vincen-cijeve konerence in darujmo v njen sklad za potrebe v notranjosti republike. Nabirke bodo po večini v nedeljo, 24. julija, pri slovenskih mašah.
Vincencijeva konferenca
Razstava verskega tiska je bila v nedeljo, 17- t. m. v Slovenski hiši. Priredila jo je verska revija Duhovno življenje ter je bila zanimiva in pončna- Otvoril jo je msgr. Andon Orehar, predavanje o katoliškem verskem .tisku med slovanskimi izseljenci v Argentini in med izseljenci v Evropi je imel vseuč- prof. dr. Tine Debeljak. Opisal je tudi težki položaj verskega tiska v državah za železno zaveso.
Poročilo o celotni prireditvi bomo objavili v prihodnji številki.
ARGENTINA
(Nadaljevanje s str. 2)
V A R G E N T I N
Nova maša č. g. Venclja Vodnika
V cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Ramos M’ejii je bil 6. julija t. .1, posvečen v duhovnika g. Vencelj Vodenik, iz znane Vodnikove družine 'iz Leskovice nad Škojo Loko. Mašniško posvečenje mu je podelil msgr. Mavricij Mugliano,, škof iz province Sta. Cruz v Patagoniji.
Slovenski novomašnik iz daljnega juga je imel prvo daritev Bogu v ne-delju, 10. julija t. 1- v cerkvi majniškega posvečenja -ob asistenci msgr. An-
šole, nadaljeval študije pri salezijancih v Bernalu, magistersko prakso opravljal več let v Patagoniji, študiral nato več let bogoslovje v Cordobi, dovršil pa študije na bogoslovni fakulteti v Parana, prov. Entre Rios, kjer bo poučeval do konca t. 1-, nato pa bo odšel v dušno pastirstvo- v misijonsko škofijo v prov. Santa Cruz.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Marijana 'Bude in njegove žene ge. Marjance Berlot se je 6. julija 1966 rodila hčerka, ki bo krščena na Heleno Marijo.
Božnarjevi mami za 70-letnico
V Črnem vrhu v' fari št. Jošt nad Vrhniko je bila rojena 20. julija 1896. Leta 1920 se je poročila na očetovo po-
f Inž. Franjo Virnik. Iz domovine je šele sedaj prišlo sporočilo o smrti g-inž. Franja’ Virnika, gozdarskega upravnika v pokoju v Kranju, brata g- dr. Maksa Virnika iz Buenos Airesa, Rajni je do pogreba ležal na mrtvaškem odru UU. svojem domu v Kranju: Zadnje zem-sko počivališče je dobil 11. aprila na kranjskem mestnem pokopališču. Naj v- miru počiva, njegovemu bratu g. dr. Maksu Virniku, njegovi družini in ostalim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
t Anton Bogataj. V nedeljo, 10. julija 1966, je v bolnišnici Rawson po kratki, a hudi .bolezni umrl Anton Bogataj iz Monte Grande. Dočakal je starost 54 let, doma je bil iz Velike Ligoj-ne pri Vrhniki. Pokopali so ga v ponedeljek, 11. t. b. na pokopališču Monte Grande.
fGospa Marija Černak je umrla v nedeljo, 17. t- m., po daljši bolezni v Slovenski vasi v Lanusu.
Naj počivata v miru!
SLOVENSKA VAS
Proslava 150"letnice argentinske neodvisnosti
Poleg vaščanov so -prišli nanjo tudi številni okoličani. .V kratkih nagovorih je kulturni referent društva Slovenska vas želel vse dobro argentinskemu narodu, ki nas je tako gostoljubno sprejel medse. Enako prisrčno mu je odgovoril Argentinec g. Luka d 2 limone, ki je dejal, da že dolgo tega ni srečal tako sorodnih duš in iz srca želi, da bi kmalu prišel dan, ko bi na slični proslavi mogel vzklikniti: ŽIVELA SVOBODNA SLOVENIJA! — Mešani pevski zbor pod vodstvom g. Ivana Meleta je na proslavi zapel več ponarodelih
V sah teden ena
POJTE, POJTE DROBNE PTICE.
Pojte, pojte drobne ptice,
3 preženite vse meglice, da bo sijalo sončece na moje revno srčece.
Drobile ptičke že pojejo,
Bogu hvalo, čast dajejo za le-Ie svete dari, katere On ljudem deli.
argentinskih pesmi, nakar so argentinski gostje igrali „EL CURA DE. PAGO LARGO“ („Župnik iz Dolge vasi“)- Argentinska in slovenska narodna himna „Naprej zastava slave“ sta bili,- ki sta še bolj navdušili navzoče.
Šolska proslava protikomunističnih žrtev
V soboto 25. junija je imela tudi tukajšnja slovenska ljudska 'šola svojo „domobransko proslavo“-
Program so pripravili vsi razredi, vsak svojo točko (prizori, deklamacije, recitacije).
Za uvod je odpel otroški zborček nekaj primernih pesmi. Nato je voditeljica šole, ga. Zdenka Janova na kramljajoč način razložila Simbolično okrašeni oder in povedala lepe misli, katerim sp otroci zvesto sledili. Otroška proslava je potekla v lepem redu. Odrezali so se tako nastopajoči kakor ostali kot publika. Zelo prisrčna proslava je končal^ s pesmijo „Oče, mati...“, ki so jo odpeli vsi. ‘
Veselo popoldne SFZ-V Slovenski hiši
V estnih
SDO
tona Oreharja, dr. Alojzija Starca in sestvo_ z Božnarjevim Matevžom. Po
T-<	1 tv 1 r	-XT____y •	__:	__ mnvpvi smrti I 1 Q3/1 -id nt-f alo ca m o v»a
Franceta Barleta. Novomašni pridigar je bil g- Janko Mernik.
Novomašna pogostitev svatov je bila ‘
moževi smrti 1. 1934 je ostala sama na posestvu s stirimi majhnimi otroci. S trdim delom in odločno voljo je obde-
v Don Boscovem Ateneju. Tu so novo- j lovala polje ter vzgajala svoje otroke mašniku izrekli čestitke: msgr. Anton j v globoki veri. 20-letnega sina Jožeta Orehar v imenu slovenske duhovščine,; so ji med vojno mučili in ustrelili ge-V imenu slovenskih salezijancev g. Jan- j -stapovci. dve hčerki; sta redovnici — ko Mernik, ki je govoril tudi o misijon-; ena v Gradcu, druga v buenosaireški skem delovanju slovenskih salezijancev ’ bolnišnici Rawson, tretja je pa poročena na jugu Argentine, v imenu domačih' z Alojzijem Oblakom. Pri njej tudi živi ljudi in krajev iz Poljanske doline nad še vedno vesela in korajžno gleda živ-
Škofjo Loko pa dr. Tine Debeljak.
V soboto, 16- julija, so imeli novo-mašnika v svoji sredi rojaki na .Slovenski pristavi v Moroh-Caštelarjn: "Ob pri-
Ijeniu naproti
Kakor hčerki, tako ima tudi Božnar-jeva mama vedno odprto srce za bolnike. Če le zve za kakega, ga obišče in
linču novomašnika na pristavo ga je. '°P° pripravi za zadnjo uro. Prav tako pozdravila s priložnostno pesmijo To- za reveže.
čeva Angelca tei' mu izročila tudi
70-letnico je dočakala pri svoji hčer- ' kj
šopek nageljnov, za njim pa z enako ki* ze^u in vnukih v dobrem zdravju m
deklamacijo Kopačev Ludvik ter Tomin- 1 vedrem razpoloženim.............
•če-v Jože- V imenu Društva, Slovenska' . ta življenjski jubilej ji žele vsi, pristava je izrekel toplo dobrodošlico bi jo poznajo, še mnogo zdravja, sreče društveni ' predsednik France Pernišek I ir| zadovoljstva. Njena patrona'sv: Ana
Novomašnik je nato v dvorani pono
P svojo novo mašo, med katero je po
! naj ji pa pi'ì Bogu izprosi obilno pla-I čilo za njena dobra dela. ki jih je že
delil vsem novomašni blagoslov, lep cer 'kveni nagovor je pa imel krajevni slov.
! in jih še bo napravila v življenju.
Bog jo živi še kmogo let!
Prvi skupni družabni sestanek vse mladine je bil v nedeljo, 10. julija, ob 16. Ob napovedani uri je bilo v Slovenski hiši v Buenos Airesu nad 200 de-j klet in fantov. Res rekordna številka > za take popoldneve, i Program je začela predsednica SDO Mila Hribar, ki je pozdravila vse navzoče; iz njenega govora povzemamo naseljem in ki so se tudi izpolnile. Rekla 1 kaj besed, ki smo jih sprejeli res z ve-] je, „naj bi na tem našem družabnem j popoldnevu ne bilo dekleta ne fanta, ki bi se sam dolgočasil; vsi se moramo ; prijetno zabavati.“ Sledil je nato še po-I'Zdrav predsednika SFZ Jerneja Dobovška, ki pa je potem razvil kar resen načrt organizacijskega dela obeh organizacij v tem poslovnem letu.
Po obeh pozdravih je sledil zelo. bogat program, ki ga je napovedoval, ka-I kor zmeraj Tone Mizerit. Nastopov je j. bilo res toliko, da je spored trajal sko-ró dve ure in pol; pa tudi ni bilo odseka ; ali krožka, ki bi ne nastopil s svojo točko; nekateri so jih izvedli celo več. Posebej ne bom omenjal programa, ker se ne želim zameriti nikomur, kajti vsi, Ijj so nastopali, so žrtvovali za pripravo precej časa, da so nas tako prijetno 1zabavali.. Zato vsem skupaj iskreno čestitam za ves program, j Za ta dan smo tudi pripravili raž-; stavo fotografij iz življenja obeh mla-! d inski h organizacij v zadnjih dveh letih,
!-razstavo ročnih del in risb. j Po zaključku prizorov in nastopov i je bila uvedena šaljiva pošta. Prav go-
SFZ in SDO
tovo je, da je bilo napisanih mnogo pisem, saj je imel pismonoša vedno polne roke dela. Ura pa jé seveda tekla 'hitro v tako prijetni družbi, zato smo -se morali 'posloviti in smo se v lepem razpo-j loženju in pesmi vračali na svoje dp-! move.
Za konec pa že sedaj povabim še fante, ki jih to pot ni bilo v našo družbo, na prihodnjo čajanko, da ne bodo ■imela dekleta prevelike večine. Bilo jih je namreč 150, nas fantov pa samo 60! v '/To ./družabno popoldne z razstavo je '•res. viden, izraz napredka in slovenskega : čirtenja naše mladine.	J. C-
Guilherme Fignereido: Lisica in grozdje
cije, v kateri bodo vladali red zakona, j pravica in skrb za skupno blaginjo. ]
Vse to v namenu, da državo	znova	pri-	! Ker sem komedi*>'	in-grozdje	dónimom zamolčati zaslužnih	prevajav-
vede na pot njene veličine	in	da	jo	! i re->	Prebral, preden sem-jo šel gledat,	cev gg. Simčiča m Rakovca,	katerih
usmeri proti inozemstvu.“	f sem	sicer ugotovil, da'je . jezik sloven-	prvi si je obdržal vsaj svoje	že neko-
Drugi del „Posebni nameni“ govori	prevoda prav döber,. da- pa naj- liko domačo pseudonimno ime Simon,
o ciljih zunanje politike.	(•brž	njena'vsebina ne 'bo-vžgala, kot si	Iskrena jima hvala!
V notranji politiki napovedujejo* P'iredìteljl obljùbljajo, ker nimam rad Ro se je zastor razgrnil in se je „gojitev duha sloge, solidarnosti iir'z režiserjem, njegovimi pomočniki in • scena- zasvetila, smo zagledali odlično znosnosti med Argentinci; obnovitev v :''igralci' prejšnjih razgovorov in sem starogrško sceno, ki jo je ustvaril arh.
državi koncepta avtoritete, čuta spoštovanja zakona in vladavino resnične pravičnosti v republikanskem režimu, v katerem bo izvajanje osebnih pravic svoboščin imelo polno veljavo.“ Dalje napovedujejo „pospeševanje konsolidacije narodne kulture, navdahnjene zlasti
ni krščanski civilizaciji, katere sestavni del je.“
šole iz gledališkega lista, čigar prva	Marijan Eiletz in je ostala ves čas ne-
■številka prvega •' letnika je za to pri-	izpremenjena. Scena je bila bolj arhi-
■ložnost izšla, zvedel, kdo in kaj igra. tektonsko kot slikarsko -dejanje in je v Tedaj se je pričakovanje zvečalo. Ko pa	vso -čast svojemu avtorju in njeni itr
jo začelo iti prvo dejanje k sredi, je |	delavi. A takoj smo tudi opazili nove
pr povezanost s komedijo ; ostala tako ;	obleke, ki so se z -nastopi nadaljnih
t sna, da je bilo zadovoljstvu v'celoti	igravcev vedno z novimi kosi izpopol-
s	tradicijami države,	ki	je pa	odprta	ustreženo. Mislim, da je bil podoben	njevale in moremo -samo pohvaliti nji-
svetovnim	izrazom,	ki	so	lastni	zahod-	potek čustev tudi pri drugih gledavcih,	bovega zamisleca in izdelovalke. Go-
ii komedije še niso prej brali*	spe Pavči Maček-Eiletzova, Marija
Od gospoda prevajavca sem zvedel,	Kutnar-Jeločnikova in Martina Maček-
Naslednji odstavki	govore	o	gospo-!	Ja je bil avtor komedije Guilherme Fi-	Berlotova so izdelale obe damski oble-
darstvu, o	delovni	politiki in	o	socia,-!	guereido rojen leta 1915, da še živi, ;da	ki; gospa Ljudmila Hribarjeva in gdč.
ni blaginji-	i se je najprej posvečal novèli in roma- Ivanka Mali pa obleke za igralce. Težko
• Predsednik države general Ongania’; nu, -da je napisal in izdal doslej osem je dovolj poudariti začetek nabave last-pa v svojem dokumentu „Politika zvez- ; dram, med drugimi „Um deus dormiu r-e garderoba, kakor tudi lastnih mask, ne vlade“ navaja podrobne ukrepe za en mi casa“, prevedel več Shakespea- ki jih izdelujejo člani Slovenskega gle-dosego gornjih ciljev argentinske re- ;• rovih del, po letu 1949 je prefe-sor gle- j dališ/ča,
volucije. V odstavku, ki se nanaša na dališke zgodovine na državnem konser- | Uvodni nastop .sta igrali ga. Pavči notranjo politiko, napoveduje „preprc- v-»toriju za gledališko umetnost v Bra-, Maček-Eiletzova kot filozofova žena in čitev -sleherne politične akcije, ki bi z.ilu in gledališki kritik enega poglavit- ] ga.Marija Kutnar-Jeločnikova kot n,je-ovirala dosego ciljev, ki jih hoče revo- nojših tamošnjih dnevnikov O Yournal na sužnja. Zelo veseli smo bili, da smo lucija doseči z razpustom političnih rS Rio. Dovolj o komediji Lisica in - po daljšem presledku zagledah na odru strank“, pripravo potrebnih osnov za	ozdje so napisali 1 merjeni od vseh	;	spet go. Pavči in komaj po pozabljenju
■obnovo reprezentativne demokracije, ki	n'-daveev in gotovo tudi ivravcev pri-!	predstave Za narodov blagor vnovič	go
•naj popravi vse prejšnje politične de- srčno pozdravljeni Gledališki list ter Marijo. A dočim so bile pri prejšnji formacije. Zboljšanje in ureditev javne devna članka v PvohodM Sloveniji in ; predstavi dame v ospredju zanimanja, uprave, preprečitev marksistične inf il-	Oznanilu, pri čemer bi bilo. popraviti!	sta tokrat ves čas vzbujala najve	po-
, tracija in uničenje komunistične dejav-	tnkovno napako v Oznanilu, da je Fi-j	zornosti igravca gg. Maks Borštnik	kot
nosti. Prav tako napoveduje preprečitev guereido človek s humanistično, ne bu- filozof Ksantos in Frido Beznik kot su-vsakega drugega ekstremizma.	moristično izobrazbo. Ne gre tu s pseu- žen.j Ezop. Popolno obvladanje (ne mi-
slim .samo na znanje besedila) njunih vlog je omogočilo nesporno prodorni uspeh igre. Gospod Borštnik z rahlim karikiranjem domišljavega filozofa,- g-p-spod Beznik pa z resnim podajanjem basni in preziranjem hipnih ugodnosti življenja ob edinem veličanju človeške , svobode sta dajala predstavi ves potreb-j. ni poudarek, dočim sta obe dami „iz-i kušeni bohotni Grkinji, ki vlivata Sap-fine verze v uho, medtem ko objemata“
; smotrno -sogradili komedijo. Ostali dve moški vlogi: stotnik g. Tineta Debelja-i ka ml., ki je v zadnjem času vskočil na ; mesto g. Černaka, in Abesinec g. Juana A. Casaresa sta morala z igro nadoknaditi svoje borno besedilo, kar je g. Debeljak vzorno napravil ob pogostitvi pri Ksantosu, g. Ca-sares pa pri Meli-tinem zapeljevanju-
Seveda je k uspehu komedije bistveno pripomogel njen režiser g. Stanko Jerebič, in če smo pohvalno omenili enega in drugo ima g. Jerebič pri tem svoje iniciativne zasluge. Figuereidova Lisica in grozdje je bila po uspehu komedije Za narodov blagor res iskanje — in najdba — vedno večje kvalitete in vedno bolj rastoče skrbnosti Slovenskega gledališča v Buenos Airesu.
Slovensko gledališče je komedijo Lisica in grozdje uprizorilo trikrat. V soboto in nedeljo, 3. odn. 4. julija, in v soboto, 9. julija. Pred zadnjo predstavo, ki je bila ravno na državni praznik proglasitve neodvisnosti, so gledale; in igralci ta praznik počastili z zbranostjo ob igranju argentinske državne in slovenske narodne himne.
Marijan Marolt
V. ŠPORTNI DNEVI
'Preteklo soboto sta odigrali svoji 'tekmi v pirsg-pongu in šahu odseka San Justo in 'Slovenska vas-. b -b; /z:	>
V	ping-pongu so Si Lanuščani zago-.tovili Zmago v prvih treh igrah. /S tem je bila tekma odločena. Kljub temu pa so.-se Sanjuščani v zadnjih dveh igrah popravili, tako da je ‘bil končni rezultat 3:2. V prvi igri je Kovač T. (SJ) zgubil s Sušnikom F. (Sv) 16:21 in 12:21-Tudi Kovač B. (SJ) — Grbec Jože (Sv) se je odločila v prid Labuščanu 14:21 in 19:21. Zatem se je odigrala igra v parih/ Za San Justo sta igrala Bergant T/ in Draksler J. proti .-Zupančiču L. in Sušniku F. iz Slovenske 'vasi. Rezultat ju bil 19:21 in Ì8:21, naklonjen Slovenski vasi. Nato je, v najboljši; igri tega véccia, Bergant T. premagal Zupančiča L: Žlrl9. ijl 21:16, v ,zadnji pa še Draksler J- Gerbca,Janeza 2Ul4 in 21:12.
Takoj nato se jé odigral' šah, kjer so ;se/ pomerili Zakrajšek: J:v (SJ) — Černak L. (Sv); Bergant T (SJ) Sušnik F. (Sv); Draksler J.-'(SJ) — Grbec Jože (Sv) in Oven J. —r Grbec Janez. Vse igre so dobili Lanuščani. Nogomet	■'
V	nedeljo se je odigralo drugo kolo v te.j panogi. V prvi tekmi sta se pomerila odseka Ramos Mejia in San Martin. Rezultat 3:0 za Ramos Mejia je odsev boljše igre nekaterih igralcev tega odseka, ki so vodili precejšen del igre. Gole so zabili Vodnik v prvem polčasu in Keršič ter Stane Babnik v drugem.
j Malo pred koncem igre je bil izklju-i cen Babnik Franci iz Ramos Mejie. j - Drugo tekmo sta odigrala San Justo in Morón-Carapachay z neodločenim j rezultatom 0:0. Ker imata oba odseka, posebni še San Justo, velike možnosti ! za prvo mesto, je 'bila ta igra vseskozi i napeta in mnogokrat tudi prav močno igrana- Do konca nejasen rezultat je
beni strani ni		bilo	veliko	jasnih		mož-	
nosti za gol.							
S temi rezultati			je lestvica		v	nogo-	
metu sledeča	jfij						
	C					s	
	7Ö U	3	rt 9	9	« N	M Pl	M
	bf	9 ns	#N'	N	bi	bi	O
San Justo	2	t	1	—	2	0	3
R. Mejia	.1	1	— ■	—	3	0	2
Morón-C.	2	—	2	—	0	0	2
San Martin	2	—H	1	—-	0	3	1
Slov- vas	1	—		1	0	2	G
: Prihodnje tekme
j ' V soboto, 23. t. m., se bo nadaljeval turnir v šahu. Ta dan bodo prvič igrala -..‘'anmartinčani: Igrali bodo z Morón-j Carapächayem na Pristavi v Moronu
j ob 21.
j V nedeljo, 24., se bosta zopet odi-, gra.li dve . nogometni tekmi v Ateneo Don Bosco, Ob 13-30 bosta igrala Mo-j rón-Carapachay — Slovenska vas, nato ! pa San Justo — Ramos Mejia.
;	30. julija bo ob 20 v Slomškovem
'j domu ping-pong in šah. Z domačim mo-1 Štvom se bodo pomerili igralci iz Mo-rón-Oarapachaya.
V Slovenskem domu v San Martinu
bodo v NEDELJO, 24. JULIJA od opoldne dalje na splošno željo že drugič na razpolago
PRISTNE DOMAČE KOLINE
Že v soboto popoldne bodo na razpolago za nakup za na dom
Igra orkester Edelweis-PIanika
(bivši Moulin Rouge)
PRVA MLADINSKA TOMBOLA
v nedeljo, 4. septembra
PO ŠPORTNEM SVETO
Svetovno nogometno prvenstvo. V
ponedeljek, 11- julija, se je v Londonu pričelo VIII. svetovno nogometno prvenstvo. Svečan pričetek prvenstva je bil pred pričetkom prve tekme med Anglijo in Uruguayern. Pred 95.000 gledalci je angleška kraljica Elizabeta odprla prvenstvo in poz.dravila vse tekmujoče enajstorice.
16 državnih moštev se v 4 skupinah poteguje za vstop v osmino finala. Rezultati tekem so precej drugačni, kakor so predvidevali razni strokovnjaki.
Skupina A: Anglija:Uruguay 0:0; Anglija :Mehiko 2:0; Francija :Mehiko 1:1; Uruguay:Francijo 2:1; Uruguay: Mehiko 0:0.
Skupina B: Nemčija:švica 5:0; Nemčija: Argentina 0:0 Argentina:španija 2:1; španija:švica 2:0; Argentina ^vica 2:0.
Skupina C: Brazil:Bolgarija 2:0; Portugal : Madžarska 3:1; Madžarska : Brazil 3:1; Portugal : Bolgarija 3:0; Portugal : Brazil 3:1.
Skupina D: SZ : Sev. Koreja 3:0; SZ : Italija 1:0; Italija : Čile 2:0; Sev. Koreja : čile 1:1; Sev. Koreja : Italija 1:0.
Za presenečenja so poskrbeli predvsem Argentina in Uruguay, Mehiko in Sev. Koreja, ki jim evropski pa tudi domači časnikarji niso dajali kakšnih posebnih upov na uspeh, ter Madžarska z zmago nad Brazilom. Portugal pa je prekosil vsa presenečenja: zmagal je v vseh treh tekmah.
Argentinski poročevalci se zelo hudujejo nad sodnikom Zečevičem, češ da je sodil pristransko v korist Nemčije in ker je izključil Albrechta, pa bi moral zaradi podobnih prekrškov izključiti tudi kakega nemškega igralca.
Hamburški list „Die Welt“ v uvodniku prav zasmehljivo piše, kako se obnašajo igralci raznih držav, kadar zabijejo nasprotniku gol: Igralci katere kli države se obnašajo, kakor da bi . imeli bolezen „ples sv. Vida“. Mojster vseh mojstrov tega plesa je mehiški igralec Enrique Borja, ki je po svojem zadetku proti Franciji visoko poskočil, da je sporočil bogovom svoj uspeh. 'lato se je vrgel po tleh in tolkel s pestmi pa tleh ter telegrairal vsem angleškim rudarjem, ki niso videli njegovega gola. Po vsem nepotrebnem naporu je bil seveda popolnoma izčrpan in ni ves preostali del tekme bil za nobena rabo. Sovjetski igralci imajo v sebi duh svetovnega rekorderja v skoku Brummla, kajti po vsakem zadetku postavijo nov svetovni rekord v skoku v višino. Brazilci pa podro na tla svojega igralca, ki je zabil gol, in nad njim postavijo živ nogometni mavzolej: „Pod nami leži naš narodni heroj.“ Italijani pa ne plešejo plesa sv. Vida, ampak se v tišini uvrstijo pred realizatorjem gola ter ga « po vrsti poljubljajo po glavi v tako sve-
NAJLEPŠE DARILO
za god, rojstni dan ali katero koli priložnost je knjiga „NEVIDNA FRONTA“. Obsega 446 strani spominov Vladimira Vauhnika in je tiskana na najinejšem papirju in ilustrirana. Bere se kakor napet roman. Cena vezani knjigi je 800 pesov.
čani drži, kakor se drži kak francoski državnik ob podpisu mirovnega sporazuma.“
V Buenos Airesu je cvetela lepa kupčija z novimi antenami, ker nogometne tekme s prvenstva prenaša edino nova postaja TV 2 iz La Plate. Trgovci pa so prodali tudi na desettisoče radijev na transistorje. V San Pablo v Brazilu je prišlo ob prenosu tekme Madžarska : Brazil do hudih izgredov. Ljudje so poslušali na cesti prenos tekme in ko so Madžari zabili tretji gol, je nekdo zavpil: „živela Madžarska“. Posledica — pretep in 20 ranjenih.
OBVESTILA
Informativni sestanek vseh vaščanov, ki se vsaj nekoliko zanimajo za ustanovitev lastnega vaškega gospodarsko-pridobitnega podjetja bo v petek, 22. julija ob 20. Na tem sestanku bo v imenu pripravljalnega odbora razložil dosedanje načrte in vsakomur bo dana možnost poseči v razpravo. Ker obstoji velika verjetnost, da se bodo na tem sestanku sprejeli že prvi konkretni sklepi, prav toplo vabimo vse zainteresirane, da se ga udeleže.
Jalnov večer: V spomin umrlega slovenskega pisatelja in dramatika Janeza Jalna bo v Slomškovem domu v soboto, 23. julija, ob 8 zvečer z lepim sporedom.
SKAD ima svoj sestanek 23- julija ob 19 v Slovenski hiši. Predava g. Miloš Stare o današnjih političnih silnicah v svetu. Vabljeni člani in prijatelji.
Društvo Slovenska vas objavlja, da bodo v nedeljo 24. julija ob 15,30 tradicionalne domače koline.
Godba za mlade in stare in izborna kapljica bosta spremljali okusne izdelke narejene pod vodstvom mojstra Bavdka. Cene bodo „lanuške“. Vljudno vabi odbor društva Slovenska vas.
XIII. socialni dan bo v nedeljo, 24. julija, v Slovenski hiši. Ob 8 sv. maša, nato predavanji: Laik v Cerkvi in Slovenski dialog s sodobnim svetom.
Proslava jubilejev papeških socialnih okrožnic in 20-letnice izhajanja Družabne Pravde bo v nedeljo, 14. avgusta, dopoldne v Slovenski hiši.
Sv. maše v Slomškovem domu bodo od nedelje, 24. julija, dalje redno ob 10 in ne več ob 10,30.
Sestanek mladenk in naraščajnic iz San Justa bo v nedeljo, 24. julija, po sv. maši v Našem domu.
Sestanek dekliškega krožka iz Ramos Mejie bo v nedeljo, 24. julija, po sv. maši v Slomškovem domu; ob 9 pa je pevska vaja deklet.
Seja učiteljskega sveta MOZS bo v sredo, 27. julija, ob 19,30 v Slovenski hiši- Pred sejo ob 19 sv. maša za pok. starše Klanšek.
Družabni večer. Krožek SBC in odsek SFZ Ramos Mejia vabita vsa de-čleta in fante, kakor tudi njih starše na družabni večer v soboto, 30. julija ob 19 v Slomškovem domu.
Društvo Slovenska vas bo v okviru letošnjega kulturnega programa imelo prosvetni večer v soboto, 30. julija, ob 20. G. Dušan Šušteršič bo govoril „O lakoti“. Sledil bo film „Kruh ali lakota“. V okviru koncilskih sklepov in splošne akcije katoličanov v pomoč lačnim bo večer ne samo važen, temveč tudi izredno zanimiv. — Vsi vaščani iskreno vabljeni. Odbor DSV.
VI. kulturni večer SKA bo v soboto, 30- julija ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41. Predaval bo č. g. France Sodja CM o Makedonski uniji (ob 1050-letnici sy-Klementa Ohridskega).
Sestanek Slovenske krščanske de-
mokracije bo v soboto, 30. julija, ob 19
v Slovenski hiši.
Ob osemletnici smrti svetnika Karla Škulja bodo v nedeljo, 31. julija, po sv-maši molitve na njegovem grobu na sanmartinskem pokopališču, ki jih bo opravil č. g. župnik Gregor Mali. Vabljeni Sanmartinčani in prijatelji.
Shod naraščajnikov bo 31. julija. Kraj bo še objavljen. Pripravite se!
Sestanek staršev šolskih otrok iz Ramos Mejie bo v nedeljo, 31. julija, po sv. maši ob 11 v domu.
Naraščajnice iz Ramos Mejie bodo imele svoj sestanek v domu v nedeljo, 31. julija, po sv. maši.
Vaje za predstavo „Krst pri Savici“ in naraščaj bo v nedeljo, 31. julija ob 16 v Slovenski hiši.
Turnir lahke atletike za SDO, SFZ se bodo pričele v nedeljo^ J¥. julija, ob 9 v Ateneo Don Bosco.
Dramski odsek doma v Carapachayu bo priredil v nedeljo, 7. avgusta, ob 16 dramo Ivana Cankarja: Jakob Ruda. — Člani in prijatelji vljudno vabljeni.
SDO in SFZ v Carapachayu vabita mladino in prijatelje na I. MLADINSKI DAN v nedeljo, 14. avgusta. Ob 9 sv. maša v domu; nato odbojka, kulturni nastopi, razne igre, šaljiva posta in prosta zabava. Vabljeni!
V- pevsko-glasbena prireditev Slovenskega doma v San Martinu bo v nedeljo, 14. avgusta, popoldne v kolegiju Sagrado Corazón (nasproti doma).
Otvoritev in blagoslovitev novega poslopja Slomškovega doma bo v nedeljo, 11. septembra.
SDO
SFZ
Turnir lafeke atletike
bo v nedeljo, 31. julija
v Ateneo Don Bosco (Ex-Alumnos) za člane SFZ, članice SDO ih naraščajnike
Pričetek ob 9.
Vabljeni
DRAMATSKI ODSEK
KARAPAČAJSKEGA ODRA
vprizori dne 7. avgusta 1966 na odru doma v Carapachayu
JAKOB RUDA
dramo Ivana Cankarja Režija: Albin Petelin Scenerija: Jože Korošec
Vstopnice se bodo prodajale 2. uri pred začetkom predstave Cena: 1. vrsta 100	2. vrsta
80 ?, stojišče 50 $. Za otroke pod desetimi leti polovična cena v 2. vrsti in na stojišču
Rojaki prisrčno vabljeni
Komemoracija. Slovensko planinsko društvo v Buenos Airesu se bo spomnilo svojih članov, visokošolcev To* maža Kralja in Boža Vivoda v nedeljo dne 24. t- m. ob 17 s sv. ma-! šo v cerkvi sv. Rite v Boulogne sur ; Mere, ki jo bo daroval naš sloven-! ski planinski župnik č. g. Albin Av-! guštin-Po sv. daritvi bo v župnijski ; dvorani kratka spominska beseda, i ki jo bo v imenu odbora govoril dr. j Tine Debeljak. Sorodnike, prijatelje ■ pokojnikov, vse prijatelje planin in i svoje člane vabi k sv. maši zaduš-! niči in skromni komemoraciji SPD.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración : Ramón Palcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	Concesión N9 3224 TARIFA REDUCIDA
Jiacistro Nacional d« la PropMad Intelectual No. 817.086	
JAVNI NOTAR
Francisco Raul Cascante
Eacribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Bueno« Aire«
T.E. 35-8827
SDO IN SFZ CARAPACHAY
vabita mladino in prijatelje na •
S. MLADINSKI DAN
v nedeljo, 14. avgusta 1966 Ob 9 sv. maša v prostorih doma
• Odbojka
• Kulturni nastopi ® Razne igre
• šaljiva pošta
Naročnina Svobodne Slovenije za let» 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev ca pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Graficos Vilko S- R.L-, Estado3 Unidos 425, Bs. Aires. T.E. 33-7213
III. gospodarski večer
NAČRTNA REJA KUNCEV
Govore:
prof. Anton Čepon dr. Franc Bajlec Metod Mavrič
v soboto 23. julija ob 20. V
Slovenski hranilnici
Z* Z* 'O* Zb
Bartolomé Mitre 97. Ramos Mejia ;
KLALI BOMO NA PRISTAVI
PRISTNE DOMAČE KOLINE
v nedeljo 24. julija
Prednaročila za dom se sprejemajo do 22. zvečer na T-E. 629—4077
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK	j
Lavello 1290, p. 12, of. 2, Capital j !|
T. E. 35-2271	ji®
Uradne ure 17—20	j,J
Na telefonu tudi dopoldne j j ♦
Janez Jalen	l
Trop bre;
Po v
Petra je postalo sram. Zmuznil se je mami z naročja na tla, stekel v hišo in se skril za peč. Mama je prišla koj za njim z gorko vodo v pomijniku. Slekla ga je, umila in preoblekla. Peter je priznal, da mu je res malo ušlo, ko je mislil, da je stric Tomaž divji mož. Vekal pa ni, se je pohvalil še mami. In pa da ji bo že povedal, ko bosta sama, ji je obljubil.
V kuhinji je stric Tomaž kuhal žgance in topil mleko. Gospod doktor se pa zunaj kar načuditi ni mogel lepoti jutra v bohinjskih gorah.
Peter je hitro pozabil prestani strah-Tudi sram ga ni bilo več. Saj so bili vsi tako prijazni z njim. Videl je samo še petelina, ki je visel na leseni kljuki poleg vrat. Smukal se je okrog njega in občudoval spreminjajoče se perje. Prav posebno so mu bile všeč rdeče obrobljene oči. Mikalo ga je, da bi mu izpulil vsaj eno pero iz repa. Lepo bi se mu podalo za klobukom. Pa je vedel, da ne sme. Sklenil pa je, ko bo velik, da si petelina sam ustreli.
Peter je puhnil dim pod ostrešje in glasno spregovoril: „če bo prav, se mi jutri ali vsaj pojutrišnjem zjutraj želja iz otroških let izpolni. Še več- Moj petelin ho nosil krivce v repu in ne ravnih peres.“
Gospod doktor ni mogel prehvaliti popečenih žgancev. Kar nič jih ni ostalZato je pa izpraznil svoj nahrbtnik :n pustil na mizi dokaj dobrih
e zvoncev
est
stvari. Njemu pa je stisnil za slovo še srebrn goldinar v roko.
Peter je iztrkal cedro, naložil znova na ogenj in spet legel. Plamen je plapolal na ognjišču, po strmi notranji strani strehe pa so plesale sence prečnega tramovja.
Zvečer pri leščerbi je šele Peter povedal mami, kako je vso noč hodil po Lomu-
„Vso noč si blodil sam po goščah?“ se je zasmilil materi. „Revček!“
„Nisem bil revček. Lepo je bilo. Bela žena me je spremljala.“ Mati je zastrmela in zaskrbelo jo je: \ „če ne lažeš, Petrček?“
„Res, mama, za roko me je vodila-Z drugo pa je privzdigovala veje, da se nisem opraskal po obrazu. Čez trnje me je pa kar prestavljala. Kadar mi je padel klobuček na tla, ga je pobrala in me spet pokrila. Ko sem se utrudil, me je položila v m^hko posteljico in me odela z belim kožuhom. Obljubila je tudi, da mi prinese gorkega mleka in velik kos pogače. Potem je pa padel petelin predme in stric Tomaž je prišel. Posteljica je pa kar izginila. Pravzaprav bi bil moral počakati dobro ženo. Gotovo me je dolgo iskala- Nisem naredil lepo-“
Mati je pritisnila sinčka k sebi. „Angelček varuh te je vodil, Petrček.“
„Ne, ni bil angel,“ je ugovarjal Peter: „Ni imel nič perutnic.“
„Potem te je pa sama Mati božja varovala.“
„Morebiti, ko sem prav zanjo nabiral cvetje,“ je verjel takrat Peter-Sedaj je vedel, da se mu je le sanjalo. Mati je bila do groba prepričana, da je Marija njenega sina sprejela posebej v svoje varstvo. Stric Tomaž je pa govoril o belih triglavskih ženah in da utegne Peter biti kdaj v gorah tako doma, kakor nikdo drug ne.
Ogenj:je pojemal in Peter je zamižal: „Mama! Najbrž jo je Bog zato vzel k sebi, ker bi ji ne mogel jaz sedaj s čim postreči.“ Vzel je iz žepa rožni venec, se pokrižal in začel moliti: „Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje-“
Rožnemu vencu je Peter dodal še dokaj očenašev.
„Hu, hu, hu, huhuhuu,“ je zajukala sova v leščevju na Kraju. Peter je ni več slišal. Pravkar je bil zaspal.
Nad Podrto goro, Rodico in Črno prstjo se je pričelo svitati. V skalovju, Petru za hrbtom, je zahrkala belka. Iz gošče v ji je prigostolel stržekj. Mrak se je hitro umikal jutrnji svetlobi. V brstečem macesnu je zacvilil komatar in hreščeče skliceval tovariše. Ves nestrpen je Peter hitro še enkrat pregledal puško, če je nared, in jo pripravil za strel. Tanko je prisluhnil. Slišal je biti lastno žilo v vratu. Hipoma se je zdrznil. Glasen frfot je završal skozi semrak. Na pobočje pred njim je priletel škarjevec, usločil se je in stegnil vrat ter gledal in. poslušal, če je vse varno. Peter je kar drgetal, ruševec je rahlo zapihal: „Ču huj.“ Stal je pa še vedno mirno kakor ulit. čez kratek čas
je začuhal močneje in zamahnil s perutnicami. Peter je vedel, da se ne sme niti ganiti- Petelin je poskočil in pričel izzivati. Zaropotal je s perutmi, se odgnal od tal, se preletel in potresajoče zapihal. Naokrog je ostalo vse tiho. Ruševec se je čutil varnega. Našopiril je perje, razprostrl rep, napihnil vrat in zagrulil: „Rukutu kukutukur-“ In je pihal in grulil, poskakoval in. plesal, se ropotaje spreleta!, se priklanjal, s povešenimi perutmi vozil kočijo in se pomikal čimdalje više po pobočju navzgor. Na strel se pa Petru ni hotel približati, kakor bi vedel, kje ga čaka smrt.
Peter se je spet zdrznil. Prav prek njega je hrumeče prifrfotal drug petelin in se spustil blizu izzivača na slemenu na tla. Zaprašila sta se drug v drugega, odletelo je nekaj perja in pritepenec je odfrfotal naprej, drugam iskat sreče za svojo mlado zaljubljenost- K zmagovalcu pa je priklokalo dvoje kokošk. Med petjem in plesom se je ruševec pobrigal za zarod.
Vrhovi zasneženih gora so pordeli. Obsijalo jih je že sonce. Petelin je zletel na skrivenčen macesen, če hi imel količkaj kritja, hi ga Peter skušal zalesti- Tako pa rajši še poskusil ni, da bi petelina ne oplašil za drugo jutro; je predobro vedel, da ima škarje-vec na vsakem peresu oko.
Planino na Kraju je obsijalo sonce. Ruševec se je odpeljal tik nad stanovi in hlevi v nasprotni breg na pašo.
Peter je vstal, se izmotal iz ruševja in pretegnil otrple ude: „Bog ve, kolikokrat v življenju bom gledal srečo od daleč, kakor današnje prelepo jutro
vriskajočega škarjevca, ki ga niti S strelom nisem mogel doseči?“ Zamišljen je odšel nazaj na planino.
Čez dan je Peter slišal peti samo žago in plankačo. Hitel je in se do dobrega upehal, še skuhati si je komaj utegnil. Delo je dovršil. Legel je z nočjo vred in koj zaspal,
Krvavordeča zarja se je bila zvečer razpotegnila skoraj čez vse obzorje. Napovedovala je burjo. Zjutraj so bile gore ostro zarisane v temno modro nebo. S soncem vred je potegnil prek Komne strupenomrzel veter. Kakor s tankimi ledenimi iglami je zbadal Petra v obraz. Kar dobro se mu je zdelo, da je dospel že na Kraj. Spustil se je po strmini navzdol proti Ukancu- Na pobočju je imela burja dokaj manj moči-Peter si je poiskal med skalami zavetje, da počije in se razgleda.
Pod njimi je grmela Savica. Jezero-je bilo srebrno vzvalovljeno. Za Svetim Duhom je burja prildan^la smreke. Podoba cerkve svetega Janeza se je vsa razlomljena zibala v vodi-
Ob grebenih doline Sedmerih jezer se je z vetrom pripeljal orel. Nagnil se je po strani in zavil v skalno steno Der-šivce. Kje je obsedel, Peter ni več videl. Najbrž se je umaknil burji v kakšn» duplino.
Peter je odvezal vrečo in vzel iz nje ustreljenega ruševca. Ravnal je previdno, da bi mu ne razkuštral krivcev. Vesel ga je bil kakor otrok miklavže-vine. Kar nagledati se ga ni mogel. Včeraj mu je škarjevec kazal fige, danes ga je pa na klokanje kokoši zvabil pred puško.