Gospodarske stvari. Cement. Ljudij je vedno več, pa tudi potrebnib stavb. Koliko se dandanes zida in popravlja! Znano pa je, da pri stavbarslvu sedaj zavzema prvo mesto «cement«. Kar se je popred delalo iz opeke, lesa, kamna itd., dela ac danes veliko trpežnejše, lepše in cenejše iz cementa; lcda dozdaj ,;e je izključljivo cement le po mestih rabil. Nekoliko let sein pa izdeluje vsa v to obrt spadajfj'a dela naš rojak na Murskem polju gosp. .ložef Mursa, vcleposestnik na Krapju blizo Ljutomera, in je mladi niož v teku let postal strokovnjak svoje vrste. Kako lepe pač so videti biše po Murskem poiju, pokrite z njegovimi cementnimi ploščami v različnih barvab, podscki pri studericih, kopanje ali korita za svinjske lileve; kako so trpežne, kako praktične! Koliko hrastovega lesa je dozdaj za vse to Mnrski poljanec porabil, odzdaj mu napravi g. Mursa vse to iz cementa in rod za rodom ne bo vee rabil sekire za cnako stvari. V Ljutomeru in po celem Murskem polju najdeš sled njegovega dela. Leta 1892. je potlakal s svojimi cementnimi ploščami, in to je bilo njegovo prvo večje delo, lepo in veliko župno cerkev pri Veliki nedelji, popolnoma na svojo roko in odgovornost. V tej cerkvi je goba »vuk« vse razjedla, da so bile klopi, spovednice itd. na vednein popravku; ludi terau je vedel imenovani v okom priti; cerkev je zdaj suha, goba uničena, in tlak po okusnem uzorcu vsak dan lepši. Med lem časom je položil llak tydi v župni cerkvi Svetinski blizo Ormoža, v podružnicaii: v Zavrčih in v Gezanjevcih, povsod trpežno in v popolno zadovoljnost. V grajščini nemškega roda je napravil že in še ravno izdeluje razna veeja dela. Akoravno je toroj ta mladi mož že toliko izdelal, in ima lako bogato zalogo, vendar se mi zdi slavnemu občinslvu premalo znan; pač svojo stvar premalo razglasuje in priporoea. Mož nikakor ni navezan na doneske te svoje obrti, ker je veleposestnik, a dela ravno zalo s teni manjšim dobičkom. Sraelo ga priporočamo eastilim g. duhovnikom, občinam in slavnim okrajnirn zaslopom. Marsikatera eerkev jo tlaka potrebna in koliko cancntnih covij se dandanes za ceste porabi; naročite si torej potrebnih rečij pri njern, zadovoljni boste in delo vas bo veselilo! Peter Skuhala, žnpnik Velikonedeljski. Gobe ali glibanje so zelo priljubljena jed, in se jih vcliko nabere po gozdnatem liribovju zlasti v bližini me.st. Zdi se nain torej potrebno, da one, ki po gobe hodijo, na nekaj opoinnimo, da si pri nabiranju gob nc bodo saini škode napravljali. Gob ne smeš izpuliti ali izdreti, ampak spodaj na kocnju jih z nožoiii udreži. Ako gobo utrgaš, lcdaj navadno tudi izpuliš njenc ko"lenike. Ako pa gobo pri tleh odrežeš in štrcelj z zenipokrijeS, tedaj bode iz tega štrceljna nova goba !Tzrastla, če le zemlja in vreme dopuščala. Sejmovi. Dne 30. junija na Spodnji Polskavi, v Boniilici, v Trnovcu blizo Ptuja, pri Sv. Petru pri Rad"oni, v Olimja, Reichenburgu, Zrečah in pri Sv. .lakobu, %aj Celje. Dne 2. julija v Št. Ilju pod Turjakom, na "" gori, Tinjskem, v Mariboru, Petrovčah, na Polen- šaku, v Remšniku in Vildonu. Dne 3. julija v Mariboru (tudi konjski sejem). Dne 4. julija pri Sv. Vidu niže Ptuja, na Podplatu, pri Sv. Petru blizo Cinureka, na Vidmu, v Vuzenici, v Vojniku in na Rečici. Dne 5. jul. na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 6. julija v Spielfeldu.