Poitaln« pU&uut ▼ gotovini	SREDA,	29.	APRILA	1953	10	dinarjct
lorimi
LETO vi
USI ZA DOBRO VOLJO IN SMEH ' IZHAJA VSAKO S K EDU
ŠTEV. &
Prvomajska problematika
SE NE MUDI
Po cesti, ki vodi v Brat-ford, drvi z blazno naglico eieganten ameriški avtomobil. Na cesti sreča kmeta in se naglo ustavi. Iz a v* tomobila pogleda Američan in vpraša kmeta:
— Halloo, you, iščem Shakespearovo rojstno hišo. Ali vozim pravilno?
— Pravilno, pravilno! — ga potolaži kmet. — Samo
4  ni vam treba tako hiteti,
‘"^lakespeare je že davno Uftirll
ENA PROTI ENA
Peter se Je vrgel na trgovino. Izdelovati je začel prepeličjo pašteto in Jo je dobro prodajal.
Ke so Petra vprašali, odkod le jemlje toliko prepelic za vse te paštete!
»O,« Je dejal Peter, »saj niso same prepelicel Mešam jih malo s konjskim mi»aom!«
»Pa kako mešaš, Peter?« »o hoteli vedeti ljudje.
»Tako, ena proti ena, pači.
>i<ako ena proti ena, Peter?«
»Na eno prepelico vzamem pač po enega konja .. .U
ZDRAVILO .
Neki vaški mazač je zdravil kovača. Pa ni in ni hotel postati zdrav. Nekega dne pa si je kovač zaželel zelja in se ga pošteno najedel — pa glej zlomka: kmalu Je postal zdrav.
Mazač pa si Je doma v svoj zvezek z recepti napisal: »Proti vročici — Je Qobro kislo zelje!«
Cez nekaj časa je zbolel za vročico še krojač. Mazač mu je predpisal kislo *eUe in krojač Je čez tri dni umrl.
Mazač sl Je nato v svoj j-vežček pripisal: Proti vročini — je kislo zelje dobro ^kovača, ne pa za kro-
MED KVARTOPIRCI
»Z« greš domov? Kako bomo pa igrali tarok bre* tebe?«
•Saj pridem takoj nazaj. Grem samo zamudit zadnji tramvaj, tako da bom imel mirno vest, potem pa pri-, dem takoj nazaj!«
BIROKRATSKA
Kapus je dobil naraščaj. Ves srečen je takoj po opravljenih formalnostih odhitel na prijavni urad, da prijavi novega člana svoje rodbine. Izpolnil je prijavnico in jo pomolil uradniku skozi okno. Ta Jo je samo naglo preletel z očmi. Potem mu jo je zagnal nazaj in rekel: »Pozabili ste navesti njegovo prejšnje stanovanje.«
IZKUŠENA GOSPODINJA
Jože je pripeljal svojo mlado ženico domov. Mlada žena bi na vsak način rada pomagala tašči pri kuhanju:
»Mamica, ali vam lahko kaj pomagam?«
»No, če že ravno hočeš, solato bi bilo treba te oprati...«
»Takoj bom, mamica. Samo dajte ml, prosim, še košček mila!«
SPET ENA IZ MENZE
Abonent - nergač menja menzo vsak mesec. V vsaki zabavlja, zdaj na to, zdaj na ono. Pred kratkim je spet poklical upravnika in mu rekel:
»Veste kakšen okus ima vaS zrezek? Prav kakor star podplat, ki bi ga spekli na maslu!«
Upravnik pa se ni dal spraviti iz ravnotežja, temveč je le začudeno pogledal starega sitneža:
»Neverjetno, kaj vse sto že jedli!«
Stanovanjski referent na planinski koči: »Glej, glej, zdaj šele vidim, koliko ljudi lahko strpaš v en sam prostori...«
POLDI
(Švicarski humor)
Ona: »Voda za kopanje mora biti vedno enako topla — točno 37 stopinj!«
O n : »Lepo, lepot Toda ali lahko tako majhen otrok ta kontrolira?«
»Ah, stari Grki so znali krasno graditi!«
»Saj tudi ni čudno, ko pa danes gradijo sami mladi ljudje.« •
»Vi obtotenega uobro po* znate. Ali je kaj govoril um s seboj, Se je bil sam?«
»Ne vem, ker nisem bil nikdar s njim. kadar je bil sam.«
»To Je, vidite, star mojster ...«
•Bežite, no! To je vendar stan ženska!«
KJA\T TOTI LIST	bbhoiskiiuzch
Se TisTe owv4RA<r hkeaeiZJ
Nande Bula:
APOLO KRONIKA
(Iz Celovca)
Prejšnji teden Je prispel v Celovec cirkus »Apolo«, ki je vzbudil največ zanimanja pri prebivalcih Mohorjeve hiše. Dolfeka boljša polovica ni pustila blizu, ker je baje crknila opica in zdaj iščejo drugo. Pravijo, da se je upravi cirkusa najbolj vneto ponujal v službo Kozamurnik Muri, ki se Je pohvalil s svojimi fakirskimi sposobnostmi. Kot zastopnik Interexporta — podjetja za pošiljanje darilnih paketov — je v stanju izvesti kombinacijo, v kateri naročeni paket izgine, preden dospe do naslovljenca. Toda neki dr. Tisch-ler mu Je dokazal, da zmore podobno stvar tudi on.
Cirkuške predstave so po nalogu DVP obiskali tudi »Dorfgemeinschaftlerji«, da bi pridobili kakšne nove ideje za njihovo propadlo prosvetno dejavnost. Iz škofije pa se jih ni udeležil nihče, ker so že z ustaškim verskim kongresom imeli dovolj cirkusa!
Pišta Lajoš:
DEVET VARIANT
(Iz Slovenskega Porabja)
Leta 1945 sem bil tepen od Rusov, češ da sem madžarski fašist,
leta 1946 sem bil tepen od Madžarov (po nalogu Rusov) ker sem bil Slovenec,
leta 1947 od Rusov in Madžarov kot saboter, ker iz ene kravice nisem mogel narediti dveh,
leta 1948 od Rusov ln Madžarov kot Jugoslovan, leta 1949 kot tltoist, leta 1950 kot titofašistični agent,
< leta 1951 kot običajni pripornik, leta 1952 kot Izredno nevarni pripornik, letos aprila pa zato, ker sem pri zaslišanju izjavil, da Je naš vodja Stalin — torej najbrž kot stalinisti
Rusi Pepo:
2UPA NA VSEJ ČRTI
(Iz Gorice)
Celih štirinajst dni so me obletavali kominformlstifi-nl agenti ln me silili in prosili, naj se vpišem v Komunistično partijo Itali-
je. Tako lepo so prosili in moledovali, da imajo letos povišan plan, a da še lanskega niso dosegli, da se mi je kar milo storilo. Pa se je v zadevo vmešala s6se-da — In ni bilo nič.
Ko sem pa nekaj dni pozneje prišel iz službe, me je že na pragu ustavila naša stara, napol slepa teta in mi hitela pripovedovati, da bom na loteriji zadel vsaj milijon lir.
»Pet srečk sem kupila!« je dejala in mi jih molela v roke.
Ko sem si nataknil očala ln jih pogledal, sem z vseh petih zbral, da so to izkaznice »Partito Comuni-sta italiano«!
Koreisko vprašanje
tj
GIGLI CONTRA SCHIPPA
(Iz opere »Bivši tenorji in italijanske volitve«)
GIGLI:
»S*m mojster arij In kantat, postal volilni kandidat: krščanski demokrat! s Puccinijem in Verdijem, v volilno borbo smelo grem!«
PEVSKI VL02EK:
»Politika le vara nas, vedno lokavo, nič ji ni pravo, vse brez resnice.«
»Volilna bolezen, kako si ti čudežna!« SCHIPPA:
•Sem mojster pesmic, serenad, postal volilni kandidat: meialni demokrat!
Rossini. Donizetti
llmbola moja in — spaghetti!«
PEVSKI VLOŽEK:
»Poj, poj. tiček moj!
Kak bom pel, ko sem ohripell Ce ne spraviš skupaj ton, naj zapoje gramofon!«
Oh, prvi maj je spet sedaj. Jaz si nazaj ielim v kraj.
TOŽBA VOJNEGA ZLOČINCA
kje? sem nekdaj Se prvi maj, Nič več nazaj, imel svoj raj. ker jaz nazaj nič več nazaj, Vrag vzame naj ne morem v raj! končan je raj!
STRANKA TELEČJEGA ZREZKA RAZPUŠČENA
Priprave za volitve v Italiji so v polnem teku. Nekega požrešnega profesorja, ki je ustanovil stranko telečjega zrezka, so na zahtevo Italijanskih telet aretirali, ker so se pritožila, češ da takšen bik med .ljiml nima kaj iskati.
REDKO DRUGAČE
G. E. Lessing:	»Ljudje
niso vedno to, kar se zdijo na prvi pogled, toda redko so kaj boljšega.«
Imamo slabe in dobre okrožnice. Slabe okrožnice povzročajo migreno in slabo prebavo dobrim državljanom, dobre pa gluho-nemost slabim državljanom. Neizpolnjevanje dobrih okrožnic ima isto posledico kot slabe okrožnice.
Neka dobra okrožnica je rekla: »Donodke, ki so jih podjetja dosegla po sreči (zvišanje cen, razlike v tečajih), naj si srečno razdelijo MLO In podjetja!«
In tako so si MLO in podjetja začeli deliti tistih nekaj sto milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj. Državljani z večletno sta-novanjsko-uradno prakso so se že v mislih stegovali po novih stanovanjskih prostorih, ko naenkrat udari strela z jasnega neba.
»Z jasnega neba?« so vsi pomislili in takoj uganili: »Jasno — to Je gotovo podružnica Narodne banke!« In beseda je meso postala ter blokirala tuuradno zgoraj navedene dohodke. To pa zaradi tega, ker je vse na svetu relativno, torej je tudi dobra okrožnica lahko relativno slaba in ker so po Kantovi teoriji »stvari same na sebi», ki Jih ni mogoče z navadnimi državljanskimi možgani razumeti, je treba vso to stvar zaviti v sedmo tančico In jo garnirati z magičnim gospodarskim prijemom — blokiranjem sredstev!
Tistega usodnega opoldneva je knjigovodja Narodne banke sedel doma pri dunajskem zrezku. Ze ga je hotel zrezati in pojesti, ko ga je zmotila žena s pripovedovanjem o popisovalcu, s katerim se ie skregala, ker je hotel vedeti, koliko je stara. K sreči je mleko zavrelo in žena ie stekla v kuhinjo.
Knjigovodji so se pocedile sline in hotel je zrezek zrezati. Takrat je pozvonilo.
»Hudič!« je zaklel knjigovodja, »zakaj se pa imenuje ta jed zrezek, če ga ni mogoče zrezati!«
In je šel odpirat vrata Vstopil je slab zdravnik, toda njegov dober prijatelj.
»Kaaaj?« ga Je glasno vpraša) zdravnik-prijatel) in še bolj glasno nadaljeval: »Dunajski zrezek boS jedel? Dragi moj, to pa ne, to pa nikakor ne!« Z zdravniškim prijemom Je vzel zrezek ter ga nesel ženi v kuhinjo. Slab zdravnik — dober prijatelj mu Je napisal še nekaj slabih receptov ln odšel.
Knjigovodja Je šel v kuhinjo po zrezek, ga prinesel v sobo, ga zrezal in med tem, ko Je žvečil zrezek, momljal: »Slabega zdravnika pa ne bom poslušal!« Ko je pojedel zrezek, sl je dejal: »Malo pozneje sicer, pojedel sem ga pa le. Ali ga morda nisem zaslužil?«
In čudno, poglejte, pr* tem se je nenadoma spomnil blokiranih sredstev pr* Narodni banki...
MISTICIZEM V LJUBLJANI
Zadnjič sem ujel pogovor dveh uslužbencev ljubljanske »Preskrbe«:
»Ali tl veruješ v preseljevanje duš?«
»Jaz? Nel Pa ti?«
»Jaz pa!«
»Od kdaj pa se tako predajaš misticizmu?«
»Ko sem videl, kako je direktor zapravil pol milijona dinarjev in se preselil v zapor.«
»Dobro, toda v kakšni »vezi je direktor s preseljevanjem duš?«
»Kako da ne — saj Je bil vendar duša podjetja...«
Zadovoljni bralec
PRVOMAJSKIH ČASOPISOV
— Oprostite, ali je morda v časopisu kaj o pomanjkanju časopisnega papirja?
Kunigunda:
DOMOV!
Krištof se je nekega dne zgodaj zjutraj na nekem tovornem avtomobilu odpeljal iz Idrije na obisk v Ljubljano. Nekaj ur je taval po mestu, si ogledoval lepe izložbe in razne zanimivosti, naposled pa zavil v gostilno, v kateri je bil prej z Janezom. Naročil si je četrt črnega in se malo razgledal okrog sebe. Ko je kapljico posrkal, Jo je naročil še četrt in segel v aktovko po malico. Potem je naročil še četrt in še četrt in jo sredi popoldneva mahnil iz gostilne na cesto. Malce okrogel in široko nasmejan je nekoliko majavo stopil na prvi šišenski tramvaj, se ponovno prepričal, če še ima železniško karto za potovanje nazaj domov v žepu — in se odpeljal.
Minila je ena ura, minili sta dve — Krištof se je v sprednjem kotu tramvaja prav krepko držal za kljuko in z največjim zanimanjem buljil v prerivajoče se ljudi in okolico. Ko je minila še ena ura, sta se vozača tramvaja menjala in novi je vprašal starega:
»Kaj novega?«
»Nič posebnega,« Je odvrnil stari, »le tega človeka malo opazuj. 2e tri ure se neprestano vozi in nasmejano gleda okrog.«
»Eno uro ga bom še pu-~Wil!« je nadaljeval novi Vozač in odpeljal voz proti Šiški.
Krištof pa je — meni nič tebi nič — še dalje stiskal z eno roko kljuko tramvaja, z drugo pa ročaj aktovke. Silno imenitno se mu je zdelo vse to, ko ga je čez dobro uro vozač le vprašal:
»Hej, tovariš, Kaj pa vi/ Kam se peljete?«
Krištof je popolnoma nič presenečen veselo uprl pogled vanj in možato vzkliknil:
»V Idrijo!«
NIC POSEBNEGA
»Ali ste videli na svojem obhodu kaj posebnega?« vpraša komandir postaje mlajšega miličnika, ki se je pravkar vrnil z obhoda.
»Ne, nič posebnega. V Razlagovi ulici je padel neki mož iz petega nadstropja na cesto in mrtev obležal.«
»Kaaaaj? In vi pravite, da niste videli nič posebnega!«
»Seveda ne. Nekaj posebnega bi bilo, če bi mož ostal živ!«
TALENT
— Kaj boste z vašim sinom, ko konča gimnazijo?
— Profesor bo.
— Tako? Pa ima dovolj smisla za to7
— Seveda! 2e sedaj ima najraje počitnice!
PREBRISANEC
Študent Tine kupuje vsak dan v pekarni kruh za večerjo. Pa ga sreča prijatelj in se začudi:
»Tine, zakaj kupuješ vedno dve polovici štruce in ne kar eno celo?«
»Zakaj? Zato, ker ga tako dobim več!«
»Kako to?«
»Enostavno! Ce ga kupiš samo pol štruce, ga prerežejo na pol in tl potem zaračunajo pol štruce 20 din. Ko sem nekoč vprašal, zakaj ravno 20 din, so mi pojasnili, da se jim vedno malo zareže in da je kruha malo več, torej ravno za 20 dinarjev. In tako sedaj vedno kupim celo štruco, poprosim, da mi Jo prerežejo na pol — in ker se jim vedno malo zareže, dobim za 39 dinarjev dejansko več kot kilot«
NA PLESU
— Gospodična, v tej toaleti me spominjate na Goyino La Majo!
— Nikar mi ne laskajte, prosim vasi
— Toda, gospodična...
— Nikar, prosiml Ali sem res tako podobna tisti... no, kako se že imenuje? ...
— La Maji? Seveda! Samo majhna razlika je med vama: La Maja je namreč — ležeč akt!
Dvojezični napisi
tudi v ljubljanskem »Unionu«
— Zakaj pa tukaj kar dvakrat piše »lift«?
— Veste, tisto zgoraj Je za inozcmce, spodnje pa za domačine...
CENE NA OBROKE
Zadnjič sem zagledal v Izložbi neke ljubljanske
knjigarne knjigo, ki sem jo že dolgo iskal. Ves srečen sem takoj zavil v prodajalno in vprašal po ceni.
»Samo 320 dinarjev stane!« me je potolažil prodajalec.
»Cena ni visoka!« sem se potolažil in zahteval: »Potem pa mi jo kar zavijte.«
Prodajalec je odhitel po knjigo in se kmalu vrnil z njo. Potem je pogledal na platnice:
»Oprostite, toda knjiga stane 380 dinarjev. Poglejte, prosim, tukaj na platnicah je zapisana cena:	380
dinarjev!«
Jaz sem pričel omahovati Prodajalec je še enkrat pogledal na platnice in zamrmral:
»Trenutek, prosim. Vprašal bom šefa ...«
Ko se Je vrnil, me je sočutno pogledal:
»Oprostite ml, prosim, prejle sem se zmotil. Knjiga namreč stane — 420 di-narjevl «
NIMAJO TAKIH!
V prodajalno radijskih sprejemnikov vstopi možakar in si prične ogledovati aparate domače in inozemske proizvodnje. Vljudni prodajalec ga vpraša:
»No, očka, kakšnega bi pa radi?«
»Takšnega, kot jih vi nimate.«
Prodajalec se začudi:
»Nemogoče! Kakšnega pa hočete: domače ali inozemske proizvodnje, štiricevne-ga, petcevnega, sedemcev-nega ali morda desetcevne-ga, baterijskega ali na tok, napetosti 110 ali 220 V?«
»Saj sem rekel, da nimate takšnega, kot bi ga jaz rad...«
»Povejte vendar, očka, kakšnega bi pa radi?«
»Veste, takšnega za ljubljansko napetost — 170 do 180 Voltovl«
BOLJŠI NAČIN
— Poglej, Frane, danes nikakor ne morem Petrčka uspavati 1 Kaj praviš, bi mu zapela kakšno uspavanko?
— Ne bi raje poskušala prej še z lepim?
MAČJI REP...
(Piše Stef Bezlaj)
Janez Svigašvaga, eden vodilnih uslužbencev podjetja »Olupkopimprom«, sl je skrbno očistil naočnike, jih nataknil na nos in razrezal najnovejšo številko »Totega lista«. In medtem, ko je počasi in preudarno, kakor se spodobi vodilnemu uslužbencu podjetja z nežnodonečim imenom, srebal juho, je črkoval naslove posameznih člankov in jih spremljal z glasnimi komentarji:
»Vidiš 'jih, zopet so st privoščili birokrate iz podjetja .Birsadprom'. Tako jo treba! Birokracija je rakova rana našega gospodarstva ... Hehe, tudi direktorju ,Hamhamproma‘ niso prizanesli! Bravol Dobro ga režejo!... Aha, tule bo pa ena iz naše stroke. Menda leti na našo nelojalno konkurenco... Seveda! Diktatorstvo, nestrokovno vodstvo, birokracija... kako... vraga! Nas so si privoščili!... Nas si upajo klevetati!«
Divje Je zmečkal »Toti list«, ga zagnal na tla, skočil nanj in ga pričel teptati:
»Pasji sinovi, to naj bt bila demokracija!...«
In začel je kleti bližnje in daljnje sorodstvo pisuna, ki je napisal ta članek, tako da je morala žena iz vzgojnih razlogov odpeljati otroka v drugo sobo.
SLICICA Z ONEGA SVETA
V čakalnici pred peklenskimi vrati sedita dva, ki čakata, da jima kak peklenski birokrat izstavi dovolilnico za vstop v pekel (kakšen pekel pa bi bil brez birokracije!). Ker jima je dolgčas, se hvalita z grehi z onega sveta:
»O, my boy, to so bili časil« je vzkliknil eden. Prihajam naravnost iz Amerike. Tam je pravi raj za špekulante! Izkoriščal sem ljudi, kolikor se' je le dalo! 2ivel sem na tuj račun ...«
Drugi je samo odmahnil z roko:
»To ni nič posebnega!« »Sežigal sem žito in metal hrano v morje, samo da bi obdržal ceno ...!«
Drugi se še vedno ni dal ugnati:
»To tudi ni nič posebnega!« je dejal in odmahnil z roko.
»S špekulacijami sem dvigal cene, da je kar škripalo...!«
Drugi je celo tokrat samo še odmahnil z roko. Tedaj pa je prvemu bilo dovolj:
»Kaj za vraga pa si bil potem ti na zemlji, če tl vse to še ni dovolj?«
Drugi je nato važno pogledal prvega in dejal s poudarkom:
»Bil sem gostinec na Jadranu leta 1953...1«
MESTNI LJUDSKI ODBOR GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE
čestita vsem Ljubljančanom in Ljubljančankam K PRAZNIKU PRVEGA MAJA in jim priporoča, naj v čim večjem številu vpisujejo posojilo za gradnjo
stanovanjskih stavb!
Mnogo za Salo, le malo za res, brez vseh zahtev, le da smeha je vmes, divje domislice, nore ideje — temu se rada Amerika smeje!
Bilo Je to v nebesih.
Tam je zbral nadangel Gabrijel vse duše, katerih grešna telesa so se kdaj bavila na zemlji s pisanjem — In jih posadil v šolski razred.
Zakaj? — se sprašuješ, dragi bralec. Morda j« tvoje vprašanje upravičeno, toda ne gre, da bi mi tukaj diskutirali o tem, »zakaj« se kaj zgodi — to prepustimo višjim sferam. Ljubi bog je sicer dokaj demokratičen, toda nadangel Gabrijel kaže še vedno močne birokratske tendence, zato se z njim ne splača načeti razprave.
Dejstvo je, da so se te duše zbrale in nadangel Gabrijel je dal vsem skupaj eno nalogo: napisati prosti spis o — kravl. Da, o kravi! Ne verujete? Pa si poglejte rezultate!
»No, torej, kje vm boli?«
Med prvimi je končal start nepopravljivcc Boc* cacio. Njegov spis se je glasil;
»V našem mestu, prebogatem vseh zemeljskih dobrin, je živela mlada, lepa in prav dostojna krava, soproga hrabrega in uglednega bika. Zgodilo pa se je, da se je v to mlado kravo, po imenu Isabella, zaljubil miad, močan bik iz sosednjega posestva. Ni čudno, da je oba kmalu povezalo globoko medsebojno nagnjenje. Skrivaj sta se sestajala v majhnem gozdu in se tam predajala mladi ljubezni
nRY~M5i5m
Nevarna
umetnost
Televizijski poljudnoznanstveni
Zgodilo pa se je, da je bik — njen soprog — zvedel za to sladko skrivnost In sklenil oba ljubimca presenetiti. Toda mlada krava je to tudi zvedela in se dogovorila z mladim bikom, da je pripeljal tistega dne v gozdič neko drugo kravo. Razjarjeni bik-soprog je ob določenem času res prihitel v gozdič in ob pogledu nanj se je krava — kar je bilo pač naravno — skrila za mladega bika.
— Ha, ti bik! — je zavpil razjarjeni bik-soprog. — Brani se! S krvjo bom opral 'svojo čhst! ’
— Cernu, plemeniti vitez? — je odgovoril mladi bik, in ker je v tem prišla za svojim soprogom tudi krava Isabella v gozdič, se je upala pokazati tudi ona druga krava.
Bik je bil seveda osramočen in čeprav je vse mesto vedelo za rogove, ki mu jih je razen njegovih lastnih nabila njegova pametna soproga, ni nikoli več podvomil v zvestobo svoje žene!«
Točnost nad vse
»Si prepričan, ds nisi ničesar slišal o uporu v zoološkem vrtu?!«
Kmalu za njim je končal svojo nalogo slavni filozof N i e t s c h e :
»In to vam povem; krava je nekaj, kar je treba preboletil Učil vas bom o kravl. Pa tudi nadkravo je treba preboleti. Zato vas bom učil o nadriadkravi, in učil vas bom tudi to preboleti, kajti ne smete imeti spoštovanja niti pred nadkravo, niti pred nadvolom! Ne smete imeti spoštovanja pred ničemer, niti pred spoštovanjem samimi Zato čujte! Kar vam bom povedal, Se ni bilo povedano: Jaz sem krava, ki je porodila mnogo volov, majhnih, velikih, zelenih, črnih.
In še nikoli ni bilo krave, ki bi rodila večjega volal Zato vedite: Jaz sem nadkrava, krava vseh krav in za menoj bo samo črna noč.,.«
Marsovec: »Zemlja! O, fant, sdaj sva pa izgubljena!«
»Moja mati je bila riba, kdo pa je bil oče, ne vem.«
Za Nietschejem je oddal svojo nalogo v dvestopetdesetih knjigah po štiri zvezke slavni pisatelj Karl M a y:
»Stal sem pripravljen, v eni roki svojo slavno He-ryjevo repetirko, v drugi odvit laso, v tretji srebrn tomahavk — darilo Nšo-Či, lepe Indijanke, v četrti ščipalnik. Krog Indijancev okrog mene je bil ozko stisnjen:
— Howgh! Ti si velik bojevnik! Old Shatterhand, so tl nadeli ime hrabri lovci po prerijah, toda hrabri bojevniki, sinovi rodu Komančev se te ne bojijo! Howgh, govoril seml
Tehtne, grozeče so bile njegove besede, pa vendar nisem popustil:
— Moj rdeči brat, Veliki Bivol, poglavar Komančev si! Toda pošten človek sem in kristjan. Zato ti ponujam pipo miru. Ne zahtevam pa ničesar drugega za svoje prijateljstvo kot to, da vrnete Apačem, katerih wlgwame ste izdajalsko napadli, ugrabljeni plen!
Fakir Ima smolo
Howgh, govoril sem!
Vsemu nalcifub
— Pa sem še rekel onim spodaj, naj ne gnojijo toliko!
No, tiustl, ravno toliko, da je Slo:
PLESNA
- Natakar, recite no godcem, naj kaj drugega zaigrajo
- Kaj pa bi leleli, prosim?
- No, kaj počasnega, saj vendar ne morem svoje pečenke venomer žvečiti v polivi!
JASNO
V vlaku, ki drvi skozi predor:
On: »To Je pa res strašno dolg prostori«
Ona; »Ja, veš, pa Je tudi naš viak zelo dolg!«
VESELJE V HlSl
Mož ves srečen pridirja k svoji ženi z novico:
~ Draga, mali je pravkar končno napravil svoj prvi korak, si pri padcu izbil svoj prvi zob in pri tem izrekel svojo prvo besedo I
VELIKO SPOZNANJE
Otroci modrujejo: »2enijo se torej lahko samo sorodniki!«
»Kako to?« vpraša najmlajši.
Pu pojasni mali Tinček: »Poglej, očka je vzel mamico, stric teto, ded pa babico!«
DEDEK IN VNUČEK
— Zatisni vendar oči, dedek!
— Zakaj pa, ljubi moj vnuček?
— Zato, ker je oče rekel, da se bomo takoj, ko boš ti zatisnil oči, preselili v tvojo hišo!
V letečih čatik
RIBIŠKA
»Mamica, ali ribe tudi govori mati. »Lani je ujel rastejo?« je vprašal mali Jeguljo, ki je vsakokrat, Mihec svojo mater.	kadar pripoveduje o njej,
»Vprašaj očeta,« mu od- dva centimetra daljša.«
* r(.«Ow *-
»Doktor, hudo sem v skrbeh Ea svoje oči. Pomislite, jaz sem edini v tem kraju, ki še nisem videl letečih krožnikov!«
»Leteči krožniki! Neverjetno!«
<«ek
NALOGA
Te moje besede so delovale kot blisk! Krog se je razklenil in pred noge so mi položili nedolžno žrtev nočnega napada — zaklano kravo!«
•
Nekaj časa Je minilo, potem je oddal nalogo še eden modernih slovenskih realistov:
»Stefan je vstal, si popravil hlače, zavezal črne čevlje 2 rjavimi vezalkami in pretegnil svoje dolge ude. V četrtem členku desne roke mu je nekaj počilo. Nato Je stopil skozi smrekova vrata, katerim Je pred 28 leti napravil še Stefanov oče nove vratnice iz borovega lesa, in obstal pred hišo. V dolini Je zalajal neki pes, tako nekako med D-durom in fis-molom in medtem, Ho je Stefan premišljeval, ali naj gre najprej na sestanek društva upokojencev ali pa posvetovati se o letošnji letini z župnikom, se je oglasil iz poslopja na njegovi levi dolg, zategel, nekoliko pridušen, pa vendar prodlren glas.
- Aha — je delal Stefan — Liski moram še nametati krme!
Liska, to je bila njegova — krava.«
*
Za tem nudebudnim realistom Je oddal svojo nalogo tudi razmršeni dramatik Ibsen:
»Gospod s polotoka: Mislite, da Je krava —? Deklica s pšeničnimi lasmi: Krava?
Gospod s polotoka: Da, krava.
Deklica s pšeničnimi lasmi: Da, v nekem smislu z njo povezana zahteva.
Gospod s polotoka: Moralna obveza —7 Deklica s pšeničnimi lasmi:	Da,	takorekoč	mo-
ralna.
Gospod s polotoka: Da, molčite, ne govorite tako glasno! Ne omenjajmo več tega!
Deklica s pšeničnimi lasmi: Ali Je krava?
Gospod s polotoka; Da, krava Je.
Deklica s pšeničnimi lasmi: Ali bi lahko dokazali; je krava?
Gospod s polotoka: (ji skrivnostno neka] šepeče na Uho).
Deklica s pšeničnimi lasmi: Da, da, slutila sem. da Ji nekaj manjka —.
Gospod s polotoka: ln vsakdo je hotel, da bi govoril samo o njegovem načinu —.
Deklica s pšeničnimi lasmi: Da, samo o njegovem načinu. Krava pa je vsakomur samo postranska stvari Gospod s polotoka: Zato pa ji tudi nekaj manjka. Manjka —.
Deklica s pšeničnimi lasmi: Da, manjka zahteva —. Gospod s polotoka: Mislite moralna?
Deklica s pšeničnimi lasmi: Da ■— moralna —I Gospod s polotoka: Prav, povem vam jutri —v Deklica s pšeničnimi lasmi: Jutri?
Gospod s polotoka (skrivnostno): Da, Jutri —.«
*
Za Ibsenom Je prinesel skrbno napisano ln kolcko-vano svojo nalogo tudi birokrat. Z ozirom na to, da so se zaradi njegovih pisarij ljudje prav toliko, če ne več prejezlli kot pri ostalih, je nadangel Gabrijel sprejel tudi njegovo nalogo:
Predmet: Krava.
Z ozirom na vaš tozadevni dopis, vložna št. 45.778 ln v zvezi s predmetnim nalogom od dne 30. februarja 1953 vam po uradni dolžnosti, a po pooblastilu uredbe e določanju prekvallflkacijskih tarifarnih postopkov Predterminskih participacij na protokolaclji drugo-Predmetnih vlog v smislu 61. 278, odstavka 17, druge glavne dopolnilne uredbe o perfektulranju stroškovnih postavk po stavu 3729 sporočamo, da o topogled-nem predmetu, zahtevanem v gori citiranem dopisu, ni tu uradno nič znanega.
Koleki prilepljeni in pravilno uničeni!
Po pooblastilu Voleslav Kravič, 1. r.
•
Prav na koncu ves prepoten ln izmučen je oddal svojo nalogo slovenski humorist: Njegova naloga Je bila prav kratka, toda porazna:
“Oprostite — naloge nisem napisal. O kravi ni mo-*oČe napraviti nobenega konstruktivnega vica ...«
EPOHALNO ODKRITJE
Zdravnica Nepovemoka-lera iz Kamnika bo v prihodnjih dneh najbrž odpotovala na Švedsko, kjer bo dobila Nobelovo nagrado za svoje izredne zasluge na področju zdravniških ved. Omenjena zdravnica Je namreč iznašla nov način zdravljenja z obsevanjem. Doslej je bilo v navadi, da so bolnike obsevali s posebno lučjo, genialna kamniška zdravnica pa je ta proces močno poenostavila s tem, da je uvedla sistem obsevanja a sončnimi žarki. Svojega odkritja sicer še ni uradno objavila v najbolj resnih in najbolje obveščenih slovenskih listih »Pavlihi« in »Totem listu«. Svoje paciente sprejema z besedami:	»Tovariš,	lahko
bi šli ležat kar na sonce. To vam bo brez dvoma več koristilo kot moje obsevanje.« Iz tega sklepamo, da je njeno odkritje zares epohalnega pomena.
Dragi bralci! Menda ste že sami opazili, da zadnje čase mnogo potujem. Tako sem oni dan prišel v Žalec. Ker je sonce na vso moč pripekalo, sem zavil v gostinski obrat, kjer kraljuje gostilničarka V. M. Ne morem ravno trditi, da gostilničarka ne bi bila vljudna z menoj. Nasprotno, še preveč vljudna je bila, saj mi je neprestano dajala tako visoko zveneče nazive, kot na primer pristni, temperamentni »gospodin«. To me je na koncu vseh koncev močno razjezilo, kajti pri sosednjih mizah so sedeli vrli vaščani, ki bi me zaradi tega lahko v »Totom listu« razkrinkali, češ Ofizelj je malomeščanski element.
Zato sem brž popil svoj brizganec, še prej pa sem opazil, da visi na steni v gostinski sobi velik križ. »Gostilničarka pa mora biti zelo pobožna!« sem pomislil. Ziradi tega se tudi nisem preveč začudil, ko me je naprosila, naj pripeljem prihodnjič s seboj kakšnega »gospodina« škofa. Ker sem bil še vedno žejen, sem jo mahnil v restavracijo zraven postaje. In ker imajo tudi tam križ na steni, sem gostilničarki kar na lastno Iniciativo obljubil. da ji bom pripeljal prihodnjič kakšnega kardinala. V kakšno tretjo gostilno pa nisem več zavil, kajti papeža res nisem nameraval vplesti v to gostilničarsko zadevo.
CeflzelJ, 1. r.
5>-<“ .Marfbo rsfce \i
Blagor ubogim na duhu, kajti njih je ne beško kraljestvo! »Veriga dobre sreče« n pohodu! Ker je prišla izza meje, ji bomo rekli pri nas:
»VERIGA JOHNA BULLA ZA KRATKO PAMET!«
V0N&AC&
Ce vas roka boli, če vas v glavi trga, zoper točo in slano, če ste zaprti, za uspehe v vaši stroki, za velik zadetek v loteriji — za vse pomaga: »Veriga dobre sreče«! Prisluhnite!
Ko boste po pošti prejeli v angleščini pisano pisemce z naslovom »Chain of good Luck«, pazite, da ga nemudoma odpošljete naprej in to v dvanajstih kopijah dvanajstim svojim znancem, ki jim želite dobro! Verige za primojduš ne smete prekiniti, sicer bo po vas! Dvainsedemdeset ur po prejemu jo morate razmnožiti in odposlati. Roosevelt je bil svoj čas trikrat izvoljen za predsednika, ker se je točno držal navodil. Neki Nes-se pa je — sicer živ in zdrav — na lepem umrl, ker Je zamudil rok, ki ga »Veriga« predpisuje! Neki Vilsone se Je »Verigi« posmehoval; doletela ga je kazen: v nekem spopadu je bil ubit!
»Veriga dobre sreče« je pred kratkim prilezla tudi na Štajersko. Znani advokat je pismo prejel, ga pravočasno razmnožil in odposlal; tri, po vseh pravilih izgubljene pravde, je zaradi tega dobil! Spoštovani doktor zdravilstva, ki se je tudi držal predpisov, je dobil silno mehko roko in opravlja z velikim uspehom težke operacije. Neki drugi zdravnik, ki je tudi točno izpolnil zahteve »Verige«, pa postavlja sedaj povsem
pravilne diagnoze že na deset metrov oddaljenosti od pacienta. In še o nekem tretjem je slišati, ki je pri neki bolnici, za katero so mislili, da ima tuberkulozo, takoj po izpolnjenih regulah »Verige« — pravilno ugotovil raka na Jetrih.
Le v enem primeru »Veriga« ni pomagala, čeprav Je bilo vsem predpisom zadoščeno. Prejel Jo Je nekoliko umsko opešani inteligent. Cim Je »Verigo« odposlal, se mu je stanje poslabšalo in odslej nima več jasnih trenutkov. Pri belem dnevu sanja o 12 apostolih, prepričan Je, da je 12 let star, v loteriji stavi na številko 12, spi 12 ur dnevno, trdi, da ima nogo številko 12, prepričan je, da bo ob eksploziji 12. atomske bombe konec sveta, pravi, da stane črna kava 12 din itd.
Ljudje, pozori Omejite se pri izdatkih za tobak, kino itd.! Kajti »Verigo« Jo treba odposlati v dvanajstih izvodih dvanajstim svojim znancem ih vseh 12 »Verig« Je treba — frankiratil »Veriga dobre sreče« Je za človeštvo prava blagodat! Le gorje mu, kdor se ne drži njenih predpisov.
Z vzklikom »Blagor ubogim itd.« vas podpisani naproša, naj bi mu »Verige« ne pošiljali, ker ne spada v vrsto tistih, ki so vneti za bedarije.
Gumipeta
Neprijetno prvomaislio presenečenje
KOLPE
Kolesar: »Kako pa to — majski izlet?«
ooMmiM
HUDE SKRBI
»Mica, kaj misliš, po čem bi prodala krompir?«
»Hm, mislim, da bi bilo 18 dinarjev za kilogram kar dovolj!«
»Si znorela?! Ce ga bova ponujala tako poceni, ga vendar nihče ne bo hotel kupiti!«
(Op. uredništva: Posvečeno tistim zadružnim in ne-zadružnim prekupčevalcem na Dolenjskem, ki skrbijo za visoke cene na ta način, da ponujajo kmetovalcem za njihove poljske pridelke mnogo več, kot pa sami zahtevajo.)
ali vi niste šli na prvo-
GLIIIA SKUP STRIHA
— Tale cesta od Starega trga na Sinji vrh je pa takšna, kot da bi bila pijana!
— Ne govori tako, sicer bo kdo dejal, da spravljaš cesto v zvezo s cestarjem!
— To ne, pač pa cestarja s cesto!
PROFESORSKA
— Zdravo, kako vam kaj gre? In vaš oče? Z njim sva bila dobra prijateljal
— Na žalost, moj oče je že pred tremi leti umrl!
— Ah, tako — zato ga tako poredkoma vidim!
NEVARNO
— Očka, zakaj pa se zemlja vrti?
— Ti nepridiprav, kako pa si prišel do moje steklenice?
PEPA PISE JUCI
Draga Juca!
Prejšnji teden sem šla obiskat bolno teto pokojnega moža v Dekane. Toda brž sem jo popihala dalje, kajti slišala sem, da so pričeli tamkajšnji balinarji gojiti nov šport. Za tarče so si namreč izbrali kar glave gledalcev. Saj ti pravim, fantje imajo mnogo pametnih in izvirnih domislic in so res pravi mojstri tega novega načina ba-llncanja, Ce ne bodo imeli nobenega konkurenta, bodo v bližnji bodočnosti osvojili državno prvenstvo, potem pa — hajd — v inozemstvo!
Veš, Juca, bila sem tudi v Ljubljani. Na poti domov pa sem v vlaku nekoliko zadremala. Ko sem se prebudila, • se je po kupeju mogočno razlegala tista laška »Colomba bianca ne-ra«. Prvi trenutek sem se močno prestrašila, kajti mislila sem, da me je vlak, medtem ko sem spala, potegnil tja v sosednjo Italijo in da že drvimo proti Siciliji. Pa ni bilo tako hudo — še v Novo Gorico nismo prispeli!
V Divači pa so mi gospodinje zaupale, da pričakujejo vsak čas znižanje cen mleku, ker je tudi okrajni vodovod v Kopru izdatno znižal cene — vodi za široko potrošnjo!
Sprejmi lepe pozdrav« od Tvoje — Pepel
Po navadi je prihajal moj duh opolnoči v Ptuj. Pri* peljal se je z letečim krožnikom na grad in jo mahnil v mesto. Zdaj so mi cestni pometači preprečili te ponočne obiske. Sredi noči se spravijo na delo in ves Ptuj je zavit v oblake prahu. Prah se vali po cestah, vdira skozi odprta okna Ptujčanov, zasipa trgovine in pekarne, prodira v mesnice in še duhovi se umikajo, ker jih sili h kašljanju. Zadnjič sem pred prahom zbežal v drevored pred postajo in zasledil zanimiv lepak na kostanju. Novoustanovljeno gasilsko društvo v Se-nešcih vabi na prvo veliko vrtno veselico. Ker bo Prvega maja nešteto veselic, bi to ne bilo nič čudnega, ampak program veselice Je presenetljivo virtuozen. Dobesedno Je natisnjeno: »Srečolov, ribolov, plezanje majskega drevesa, amerikanski zatvor itd.« Zelo žal mi je, da ne bom mogel obiskati Senešce na dan te veselice. Res bi me zanimalo, kako bo plezalo majsko drevo, kako bodo ribarili ln čepeli v »zatvo-ru«. Lepak končuje s pozdravom »Na pomoč!«, ki zveni kakor krik popačene { slovenščine. — Srečen c«rtl 1 lahko, da me ni med živimi, ker mi neki ugleden mož grozi s smrtjo, če bom nadaljeval s pisanjem slabih šal, ki baje spravljajo uboge otročičke ob kruh, ker njih očetje frčijo iz služb zaradi mojih vicev.
Bi res rad videl tisto ustanovo, ki je koga zavoljo mojih vrstic vrgla na cesto! Omenjeni možak ima pač več smisla za dober humor kakor za gradnjo gradbenih objektov. Sporočam mu, da moje pozem-ske ostanke lahko uniči, £e jih prej ne bo tista kravi' ca, ki se pase med grobovi-Lastnik kravice je preveS v zvezi s komunalnim podjetjem in se ga zato mi i'5 onostranstva ne upam0 omeniti, ker bi se lahko znesel nad našimi ubogimi kostmi.
MARTIN VOHLJAČ, upokojenec v pokojo
OPOMIN
Spoštovani tovariš! Kom« sem pred pol leta posod'* tisoč dinarjev? Kdo mi J,® takrat obljubil, da bo vrni* ta denar po enem mesecu In kdo mi jih še sedaj n' vrnil? Kdo je torej čisto navaden slepar, nesramna baraba ln podel prevarant?
Vaš vdani Pepe ZvitoreP
NEHVALE2NOST
— Kaj, deset let sva sl * materjo pritrgovala od u*« da si lahko končal medic'” no! In sedaj, ko bi naj im od tebe kakšno korist, m> pri prvem pregledu PrcfP veduješ piti In kaditi..
ATEK IN SINKO
Sinko: »Atek, zakaj se pa naša mama tako kislo drži, kadar pripravlja solato?«
Atek: »Zato ker sam je-s'h nanjo vliva.«
•
Sinko: »Atek, zakaj se pa striček razburja zaradi pocenitve železnice?«
Atek: »Zato, ker ga mesečna vozovnica zdaj manj stane, kot ga bo pa po pocenitvi.«
*
Sinko: »Atek, zakaj pa v Mariboru niti dve javni url enako ne kažeta?«
Atek: »Ce bi vse enako kazale, bi se prehitro po-Bruntalo, koliko je ura.«
PODEDOVANJE
Ko Je slavni pisatelj Tho-*na» Mann dobil Nobelovo nagrado za književnost, je sel aa dopust v Švicarske “ribe. Tam je v razgovoru 1 gostilničarjem, pri kate-Je stanoval, uverjen ga vsi poznajo, dejal:
•Res je to zanimivo! Tudi moj sinko že piše pesmi!«
»Da, da.« je vzdihnil gostilničar, »z današnjimi otroci Je pač težava! Moj •Udi ni nič boljši! Ze sedaj Je divji lovee...«
PSEVDONIM
Dva literata prebirata skupno neko revijo. Pa Pravi prvi:
»Tale France Vijolica Piše lepe ln občutene pe-
Drugi literat se zelo raz-veseij;
v.»To ml ugaja — Jože '•'iolica Je namreč moj
Psevdonim.«
Prvi se hitro znajde:
»Tvoj psevdonim? Se mi Je takoj zdelo, kajti pesmi ritmično šepajo in tudi rime so slabe!«
je lahko zadovoljen! Dobro, orijetno in poceni Je pre-Pal ter se nahranil in napil Turist hotelu v Mariboru. Delovni kolektiv gostinska podjetja
»turist hotel« { MARIBOR
**tita vsem delovnim IJu-l^1*1 k delavskemu prazniku Vg Se Se nadalje priporoča *** svojim gostom.
KOLORADSKI HROŠČ
Neki Poljak je vprašal svojega prijatelja:
»Ali veš za razliko med Poljakom in koloradskim hroščem?«
»No, razlika je v tem,« odgovori prijatelj, »koloradski hrošč je živalca in škodljivec...«
»Ne, razlike sploh ni. Obadva živita ob samem krompirju in se poleg tega bojita, da ju bodo zgrabili za vrat.«
J
Z nekaj dobre volje pojde vse na bolje!
To je geslo »Totega lista« in s tem geslom čestitamo vsem našim bralkam in bralcem
K PRAZNIKU 1. MAJA!
Uredništvo in uprava »TOTEGA LISTA«
TA MOŽAK
REPERTOAR
(Piše Čenča)
Oj, tl nesrečni dramski repertoar, izvoljencev izbranih sveta stvar!
Ti mešanica klasike in kiča ln zmedenosti stilne tožna priča. Gurmanom si ustregel z golo Ledo, kjer čuli filozofsko so besedo.
»Za ljudstvo« Svejk Je norce bril
pogumno ln salutiral pred latrino strumno.
Adijo klasika in veličina, limbol umetniški naj bo — Iatrina? Hram Talije poznamo kot svetišče! (Kako pa sodi v takle hram stranišče?)
Baje da opereta ljudstvo kyari? Latrina pa na odru gospodari, eboljšuje ljudstvu nevzgojen okus in v tem je baš njen pedagoški plus! Sistem zares umetniško dosleden. (Baje inkaso »Svejka« je izreden!) Sodobna drama,_ ti si uboga reva, tvoj glas v teatru ne odmeva!
In če bo vedno šlo tako naprej, sezona vsaka bo samo muzej!!
OJ, ti nesrečni dramski repertoar, dokler samo Izvoljencev boš stvar!
»NA ŽALOST!«
Kralj Je ukazal dvorskemu norcu: »Povej ml kako šalo, toda brž!«
Norec se Je uprl: »Danes sem preneumen in res ne morem povedati nobene!«
»Norec, zavedaj se, da sl v službi!« ga Je opozoril kralj. »Ali si morda mene. kralja, slišal kdajkoli tožiti: Danes ne morem vladati, ker sem preneumen!?«
»Na žalost, ne!« se Je odrezal norec.
EINSTEINOVO ODKRITJE
Dva resna možakarja sta se pogovarjala o vseh mogočih in nemogočih stvareh.
»Povejte mi.« je vprašal eden njiju, »kaj Je to pravzaprav: relativnostna teorija?«
»Hm,« se je zamislil drugi »na primeru vam bom skušal pojasniti: čc ste v družbi s kakim ljubkim dekletom. vam mine en ura tako hitro kot ena minuta. Ce pa sedite na razbeljenem štedilniku, tedaj se vam zdi ena minuta kot ena ura!«
»Kaj ne poveste! In to je odkril ta Einstein?!«
TRIJE GENERALI V VLADI
V bližini newyorškega obrežja sem srečala nekoliko okroglega pristaniškega delavca, ki Je kar na lepem začel siliti vame:
— Hik, Miss, ali že veste, hik. da Imamo sedaj vlado treh generalov?
Ker sem ga le debelo gledala, Je s pomočjo prstov kar sam nadaljeval:
— General Eisenhower, hik. General Motors, hik, General Electric, hik!
DROBNA NOTICA
V ameriških časopisih Je bila objavljena petvrstična vest:
»Odobren je denar za 116.000 križev, ki jih Je armada naročila za padle vojake in za one. ki bodo še padli v korejski vojni.«
Vsota ni velika, toda ta izdatek bi vseeno lahko odpravili — s končanjem korejske vojne.
PRVI PODVIG
Nekoč so imeli v Gospi-ču v Liki veliko gasilsko slovesnost, za katero so organizirali gasilsko četo v novih uniformah in z novo črpalko, ki pa nikakor ni hotela delovati. Vsi profesorji realke so se zaman trudili, da bi našli napako. Tedaj pa je stopil v vodo in začel brskati okrog se-salke Tesla, ki je takrat obiskoval nižjo gimnazijo. Profesor fizike ga je pogledal in ves rdeč v obraz zakričal nanj:
»Beži, Nikola! Kaj se vrtiš tu? Marš, sicer te bom za ušesa!«
Vendar Tesla ni odnehal. Zato so se profesorji in člani gasilskega društva zapodili v vodo in ga hoteli pretepsti. Toda prepozno Mali Nikola je prav tedaj našel napako, voda je brizgnila in profesorji, gasilci in ostali prireditelji so bili — mokri kot miši.
RAZGLAS
MED REDNIM	DELOV-
NIM ČASOM Izgubljene ure razglašamo za neveljavne. Poštenega najditelja prosimo,	naj jih
vrne Zavodu za socialno zavarovanje v Slovenjem Gradcu pod označbo »Birokracija na kvadrat«.
7
Dostojno oh ute v
za vsakega delovnega človeka, trpežno za delo, elegantno za zabavo in predvsem poceni — to je naše delo in obenem tudi naše voščilo k velikemu delavskemu prazniku PRVEMU MAJU!
TOVARNA tlVtJIžV
MARIBOR. GREGORČIČEVA 24
mt
Za ženo je najlepši dar
kolonjska voda
„CHAT N0IR“
J\e bom
3
več kupoval na kredit!
Sedaj zberem raje doma na podstrešju ln v kleti odpadke železa, kovin, tekstila, stekla in prazne stare steklenice ter jih prodam za dober denar trgov, podjetju za promet z odpadnim materialom
»SUROVINA«
v Mariboru v glavnem skladišču na Tržaški c. 95, ali v novo odprti posta.:! na Vodnikovem trgu 1. — Ti pa, če sl iz Ljubljane, lahko napraviš isto pri podružnici na Smartinski cesti 22.
Obenem pa se pridružuje trg. podjetje »SUROVINA« čestitkam k velikemu delavskemu prazniku 1. maju vsem delovnim ljudem!
k'-
Stran t
• TOTI LIST«
Sreda, M. aprila 1083
V TEMI
Poleg užitka v dovtipih, Id vam jih nudi »Toti list«, razvedri človeka tudi Športni užitek, ki vam ga bo izdatno nudil POKALNI ODBOJKARSKI TURNIR V SOBOTO IN NEDELJO 2. IN 8. MAJA NA ODBOJKARSKEM IGRIŠČU BRANIKA V LJUDSKEM VRTU V MARIBORU. V borbo za pokal bodo posegla najboljša slovenska moštva AOK (BIVŠI KRIM) in 2ELEZNIČAR IZ LJUBLJANE, PARTIZAN IZ NOVEGA MESTA ter 2ELEZNICAR in BRANIK IZ MARIBORA.
RADAR
Branikov nogometni napad Je dosegel na Bek! po* raz. Mogoče bo v prihodnje boljše, ker so napadalci sklenili, da sl bodo za prihodnjo tekmo montirali na Čevlje radar.
VZGOJNI OBJEKT
Na tekmi Odred-Zeleznl-Sar v Ljubljani Je prišlo do ostrih In oelo grobih startov. Pričakuje se, da bo nekaj igralcev dobilo po štiri mesece prepovedi Igranja. Da ne bi bila tekma dolgočasna, so Železničarji, po mnenju očividcev, uprizorili divjo gonjo za posamezniki Odredovega moštva po pravilih Igre »Lovci In zajci«. V proslavo tega dogodka je bilo nato na igrišču triminutno prerekanje in nešportno obnašanje. Stadion Železničarja bo proglašen za vzgojni objekt naše mladine.
GLAVA IN REP
V hrvatsko-slovenski boksarski ligi se Odred, Železničar in Branik borijo za zadnja tri mesta. Komaj sedaj vem, zakaj se reče hrvatsko-slovenska in ne slovensko-hrvatska boksarska liga. To je namreč zaradi tega, ker se vsaka stvar začne pri glavi in ne pri repu.
»KAMPELJCI«
Snbotiškl hokejski klub »Električna centrala« je sklenil dogovor, da bo gostoval v Zahodni Nemčiji 11 dni in odigral tamkaj v tem času 11 tekem. Ne poznam tega kluba, toda najbrž Je to klub za hokej in shujševalno kuro. Vsekakor pa Izgleda, da je klnb i/našel novo metodo za znižanje stroškov potovanja: podnevi bodo Igrali, ponoči pa potovaiL Bajo se v Zah. Nemčiji ljudje trgajo za vstopnice za zadnjo. to je enajsto tekmo Na tej tekmi bo Jugoslovanski hokej doseKCl triumf, kajti naii športniki bodo proti Nemcem Igrali c zaprtimi očmi
4 .« •*
V redu. Pepo, zdaj pa streljaj!
LASJE IN LASULJA
Pred boksarskim srečanjem med Odredom in mariborskim Železničarjem ie Odredov boksar Koiir imel pri tehtanju nekaj gramov več, kot zahteva njegova kategorija. Po tej ugotovitvi so mu tovariši na frizerski način pomagali, mu odstrigli šop las In dosegli predpisano težo. Proti temu dejanju pa ni vložil pritožbo frizerski sindikat zaradi šušmarstva, temveč Železničar. To pa zaradi tega, ker Je Košir zmagal. Športni forumi bodo sedaj
morali presoditi, ali spada šop las v Koširjevo bistvo ali ne. 8koda, da ni imel Košir lasulje, ker bi v tem primeru ne prišlo do v boksu običajnega protesta.
USPEH
»Športa poroča, da so naši rokoborci dosegli v Neaplju velik uspeh, ker se sploh niso plasirali v finale. Po tem poročilu so se naši športniki, ki potujejo po Inozemstvu, oddahnili. Uspeh jim je zajamčen.
Dva živinska tatova sta ponoči ukradla vola In ga takoj odgnala v bližnji gozd, da bi ga Se v temi ubila.
Pa pravi prvi ta tl »Ti ga boš držal za roge, Jaz ga bom pa mahnil z batom po glavLc
In mož zamahne — pa niči Zamahne drugič — niči Zamahne tretjič <— spet niči
Tedaj se pa oglasi drugi tat: »Cuj, Jaka, če me boš še enkrat, bom pa vola res spustili«
PRIJETEN OBČUTEK
Tri priletne vdove sede na klopci pred hišo in modrujejo:
— Eh, zdaj imamo vse tri svoje može tam gori v nebesih I
— Oh no. vsaj vemo. kje so!
DOBROTA
Kmet Andrejc dohiti s svojo vprego neznanca, ki nosi na ramah vrečo zrnja v mlin.
— No, pa skoči zadaj na voz, da ne boš peš capljali
Cez nekaj časa pa se Andrejč ozre in vidi, da neznanec Se vedno drži vrečo v rokah.
— Kaj vreče ne boš odložil rja voz?
— Kaj ste tako dobri, da boste tudi vrečo peljali?!
NARAVNO
Lojzek in Franček sedita z materjo pri skledi ajdovih štrukljev. Mlajši, Lojzek, si Izbere največji kos.
»Lojzek!« poseže vmes mati. »Pusti, no, večji kos Frančku, ki Je dve leti starejši od tebe ln mu zato pripada.«
Lojzek pa: »Naa, zato je pa Franček dve leti prej jedel štruklje kot jaz!«
I
•6&6S NATEČAJ šrOZTUeGA. VUJLČJM.
V VI. Totem natečaju športnega značaja Je narobe uganilo vseh dvanajst rezultatov 19 reševalcev. Nagrado 6000 din si bo zato razdelilo 10 udeležencev, ki jih je določil žreb. To so: Hameršek Branko, Desternlk, Placar 16, Lederer Pavel, Maribor, Aškerčeva 16, Duh Sonja, Maribor, Vetrinjska 12, Lilija 6ogo-mll, Postojna, Kolodvorska 10, Kuhar Janez, Puconci 30, Lepenik Anton, Maribor, Dravska 8, Drobne Jože, Maribor-Pobrežje, Govajčeva 17, Jarčlč Drago, Bresternica 51, Predan Eva, Celje. Mariborska 25, Zupanc Ivan. Store 20, Samski dom.
NAS TOTI NATEČAJ ŠPORTNEGA ZNAČAJA
je vzbudil takšno zanimanje, da so se pri tem pokazale prav vse škodljive posledice športne stave: igralske strasti so zajele staro in mlado, debelo in suho, samsko in oženjeno; študenti so se pozabili učiti, profesorji pisati fajfe, uradniki pisati akte, baletke dvigati noge in celo nergači so pozabili nergati.
Zato smo sklenili ukiniti naš športni natečaj, da bi dali tako vsem tem navdušenim športnikom priliko udejstvovati se v — stavah, če bo športna stava ali ne!
Pri tem pa želimo vsem tistim, ki pri nas niso zadeli — več sreče!
ZOB ZA ZOB
Mol in fena sta m tako •prta, da sta sl najnujnejtt le pisala na listke. Tako J* nekega večera mož zapisal:
»Jutri me zbudi ob pol šestih.«	,
Ko so Je zjutraj zbudil. Je bila ura osem. Divje s* Je zadrl na ieno, Id pa mu je hitro pomolila pod nof listek:
»Ura Je pol šestih, vstanil«
VELIKA UGANKA
PRVI STADU
— Milče, ali mi daš eno cigareto?
— Pa sl rekel, da ne boS več kadil!	1
— Seveda! Zdaj sem V | prvem stadiju: nehal sem jih kupovati!
VELIKA IZGUBA
Gost sobarici: »Ali niste morda našli v moji postelji bolho?«
Sobarica:	»Zal, nei Od
kdaj jo pa pogrešate?«
MILIJONARJEVA OPOROKA
Neki milijonar Je imel krasno, a zelo potratno ženico. Ko je umiral, J® brez vsakih pridržkov 1° omejitev zapustil svoje n>l-lijone njej. Odvetnik, ki iB na njegov diktat pisal oporoko, pa je menil, da ga '1* mora" opozoriti:
»Ce ji boste zapustili V®* svoj denar, Je skoraj tovo, da se bo kmalu spe* omožila.«
Umirajoči milijonar P® mu je dobrovoljno odvrnil* »Ce se bo, potem bo nje«1 bodoči mož te solde krvavo potreboval!«
MAJHNA POMOTA ,
V Liverpoolu je nek* mornar stopil tako natre* skan iz bara, da se je kiju" nalivu stegnil kolikor je dolg in širok sredi ceste zasmrčal. Ko ga je poUc®j hotel dvigniti ln spravi* pod streho, je mornar °d' pri oči in dejal:
— Kar pustite me, rcš» najprej ženske In otro*® Zame se nikar ne bojte, J8* znam plavati I
Izdaja Novinarsko druit»o Slotenlje Povei)en:4l*o Maribor — lite]« uredniški odbor - Odgovorni urednik Ctrtl KavCtfi — Letna naročnina 400 dinarje*, polletna 200, too dinarjev - Uredntltvo ta «pra*a: Maribor Kopališka J — Telefon 3S-7R - fek ra« NB (HOI-T-IM - PoMol predal 5J — RokoplMi Ib rUb a* n«4atno — TUl tUftooriM