IZ RAZPRAVE NA SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
Boljše delo, drugačni odnosi
Na se/f občinskega komiteja ZKS, kl Je bila v četr-tek, 25. oktobra, Je sodelovalo 17 razpravljalcev. Ob-lavllamo kratko vsebino nekaterih razprav.
Dušan Semolič je opozonl, da *je bilo v osnovnih organizacijah opravljenega veliko dela in prav to delo nas zavezuje. Vendar pa ne bi bilo prav, če bi ocenjevali naše delo zgolj na podlagi raz-prav. Težišče našega dela niso se-stanki osnovnih organizacij, am-pak boljše delo in spreminjanje odnosov. Tega pa se na sestankih ne da napraviti. Naše ugotovitve moramo prenesti v delegacije, v skupščine, v samoupravne inte-resne skupnosti. Ce tega ne bi na-pravili, potem bi to pomenilo, da se ukvarjamo sami s seboj.
Semolič je še posebej opozoril, da mora biti vsak komunist tudi aktivist socialistične zveze. Priso-ten mora biti v življenju vsepov-sod, kjer se kaj dogaja. Biti pa mora tudi sposoben, da se kon-frontira z najrazličnejšimi stališči in jih tudi uspešno obvlada.
Posebno pozornost moramo posvetiti mladim, ki se morajo bolj tvbrno uveljaviti v krajevnih skupnostih. Do mladih smo vča-sih preveč kritični. Zaupati jim raoramo in jim omogočiti, da uve-Ijavijo svoje sposobnosti. Po dru-gi strani pa bi se morali v svojih KS pogosteje pojavljati tovariši, ki delujejo v najvišjih republiških in zveznih organih.-Kar zadeva in-
formiranje pa je Semolič menil, da bi morala sredstva obveščanja posvečati več pozornosti tako do-gajanjem v krajevni skupnosti, kakor tudi mnenjem, ki jih ob ra-zličnih priložnostih povedo raz-pravljalci, ki ne spadajo med »po-klicne govornike«.
Janko Saradjen je podrobneje opisal položaj in vlogo RTV in de-lovanje komunistov v tej veliki in
zelo pomembni delovni organiza-ciji. Posebej je opozoril, da bimo-ral občinski komite ZKS v okviru svoje kadrovske dejavnosti po-svečati v prihodnje več pozorno-sti izboru sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Dogaja se na-mreC, da večkrat zaupamo to delo ljudem, ki potem niso kos svojim nalogam.
Srečko Čož je ugodno ocenil delo komiteja pri spremljanju in usmerjanju razprave. Poudaril pa je, da moramo skrbno analizirati tudi kritičnost osnovnih organi-zacij do organov ZK na ravni ob-čine, mesta, republike in fcderaci-je. Na kritiko je treba ustrezno reagirati; z oblikovanjem ustrez-nejših metod političnega dela je treba spreminjati stanje in izbolj-šati delo. S tem v zvezi je treba speljati delovno diferenciacijo tu-
di na občinski ravgi; brez sprene-vedanja se moramo namreč zave-dati, da so v metodah dela vseh organov OK ZKS še vebke re-zerve.
Naslednja pomembna naloga OK ZKS pa je ta~čas po Čoževem mnenju povezana z vprašanjem,
kako zadržati in razviti razmero-ma dobro razgibanost in veliko akcijsko pripravljenost članstva. Kako ustvarit« tovrštno kontinui-teto, kako dosefci, da ta javna raz-prava ne bo v prihodnosti ocenje-na kot kampanjska akcija. Treba je narediti ustrezen načrt, pri ka-terem naj bo poudarek tudi na politični propagandi naprednih ciljev vsakega člana ZK. Politična propaganda je vsekakor tudi v na-šem konkretnem in jasnem go-vorjenju, pa tudi v zglednerri po-gumu; če tega ni, lahko včasih govorimo celo o antipropagandi, ta pa ne mobilizira, temveč demo-ralizira, je menil Srečko Což in ob koncu poudaril, da je treba v pri-hodnje predvsem v delegatske skupščine in organe SZDL na bolj organiziran način usmerjati aktivnost članstva in organov ZK. To je pomemben prispevek k pre-seganju nekaterih dosedanjih sla-bih delovnih navad, to je prispe-vek k večji delovni uglednosti partije, občinske konference ZK in vseh njenih organov.
Angela Pleš-Murko je menila, da je zveza komunistov dolžna za-gotoviti od delavskega sveta do federacije dokončno uresničenje načela, po katerem je delavec edi-ni družbeni subjekt. Temu naj bi bila posvečena tudi prihodnja se-ja CK ZKJ, ki naj dokončno najde pot za uveljavitev tega temeljnega načela, ki je zapisano v naši ustavi.
Sreten Dimitrijevič je pouda-ril, da bi morali pri slehernem ko-munistu bolj izostriti čut odgo-vomosti. Komunist mora delovati povsod in to v krajevni skupnosti prav tako zavzeto kot v delovni organizaciji.
Vinko Hafner je poudaril, da sta tako uvodno poročilo kakor tudi razprava dala podroben pre-gled vsega, kar se je dogajalo v občini Center. Ta oB5ina pa je ta-ko po številu osnovnih organiza-cij ZK kakor tudi po številu član-stva zelo pomembna.
Občina Center ima poseben po-ložaj in posebno odgovornost. Po eni strani je tu vebko število po-membnih republiških institucij in tudi veliko število komunistov, ki imajo odgovorne zadolžitve v naši družbi. Razprave v osnovnih organizaeijah so velika spodbuda komiteju za nadaljnje delo.
»Tudi sam se bom okoristil s to sejo,« je dejal Vinko Hafner in ob tem še poudaril, kako je razprava oživila delo komunistov v osnov-nih organizacijah. Pokazala je večjo zbranost komunistov, da ocenijo resnost sedanjega položa-ja in pripravljenost, da to stanje spremenimo. Ta razprava daje možnost, da korak za korakom spreminjamo razmere in da se ustrezno pripravimo na 10. kon-gres ZKS in 13. kongres ZKJ. Ta dva kongresa pa bi bila lahko pre-lomna kar zadeva učinkovitost in organiziranost zveze komunistov.
N. I.