V e s t n i k. Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: G. Gross Peter, nadučitelj v Zagorju ob Savi, 1 gld. Učiteljski konvikt: Gdč. Rafaela Inglič, učiteljica v Begunjah pri Cerknici, nabrala v veseli družbi na Kožljeku pri Cerknici, 10 K; g. Fr. Bergant, učitelj na Vinici, na knj. kr. podr. št. — 6*24 K; g. Avg. Pirc v Borovnici 8*24 K, darovali prijatelji ob godovanju mlajšega Ivana Majarona v Borovnici; č. gospa Josipina Vidmar — Bv znak hvaležnosti do svojega ranjkega učitelja Govekarja" — 4 K. Osolme vesti: G. Jožef Verbič, nadučitelj v Litiji, je imenovan c. kr. vadniškirn učiteljem vLjubljani; gdč. Marija Šerc, učiteljica v Doražalah, je dobila službo na Srazredni dekliški šoli v Ljubljani; tretje učno raesto v Dol. Logatcu je dobil g. Iv. Šega; četrto uono raesto pa gdč. Evgenija Pehani iz Starega trga pri Ložu; začasna učiteljica gdč. Zmagoslava Juvančič je stalno nastavljena v Knežaku in gdč. Marija Puppis iz Blok pa v Vreraah; začasna učitelja g. Eduvard Markovšek iz Podkraja in g. Konrad B a r 1 e z Roba sta stalno nastavljena na dosedanjih mestih; g. Vilibald *Rus, nadomestni učitelj v Kranju, je stalno nastavljen ter prideljen deški šoli v Kranju; suplent na ljubljanski višji gimnaziji g. dr. Fran Ilešič je imenovan glavnira učiteljem na ljubljanskern uciteljišču. Šolski nmzej je nastanjen od 20. vel. srpana dalje v Prešernovih ulicah št. 50., I. nadstropje. Zaradi uredbe posameznih predmetov in zaradi naprave nove oprave je začasno zatvorjen. — Sl. deželni odbor kranjski 200 gld.; konjiško učiteljsko društvo 5 gld.; ,,Narodna Prosvjeta" v Pazinu 5 gld. f L. Knific. V Škofji Loki je umrl dne 21. velikega srpana vpokojeni nadučitelj s Trate, g. L. Knific. Blagi pokojnik je bil vzoren tovariš in priden učitelj. Mir in pokoj njega blagi duši! Olbčni zlbo^ ,,Vdqvskega učiteljskega društva" in ,,Narbdne Šole" bo v četrtek, dne 15. kimovca dopoldne v telovadnici II. mestne šole na Cojzovi cesti. Ob 8. uri bo sv. maša v cerkvi pri sv. Jakobu in potem se zaone zborovanje. Koseskega slarnost v Kosezah se je izvršila dne 12. vel. srpana prav lepo. Na .mnogih krajih so bili postavljeni slavoloki. Dekleta so bila v narodnih nošah. Sv. mašo je daroval č. g. dekan Kajdiž, propovedoval pa je c. g. Tomo Zupan. Slavnostni govor pred rojstno hišo je imel g. ravnatelj dr. Detela. Lepo število odličnih narodnjakov se je udeležilo slavnostnega banketa. Mnogoštevilna bralna in gasilna društva so bila zastopana korporativno. Ves dan je vladala velika navdušenost, primerna pomembni slavnosti. ČehOTiiior spomenik so odkrili dne 14. vel. srpana v Branici na Goriškem. A. Cehovin je bil sin preprostih staršev, pa njegovo junaštvo ga je dvignilo, da je bil povišan baronom in iraenovan vitezom reda Marije Terezije. Lepa slavnost je zbudila med ljudstvom ponos, zakaj cutilo je, da smo tudi Slovenci za kaj in da imamo imenitne prednike. Razširjenje Ijudske šole v Rovtah nad Logatcem je deželni šolski svet odobril. Šola postane s šolskim letora 1899/1900 dvorazrednica s posebnim oddelkora za otroke, ki so nad 1 uro od šole oddaljeni. Štajerska deželna učiteljska konferenca je razpisana na 12. in 13. dan meseca kimovca v Gradec. Une 11. zvečer bode predzborovanje. 501etnica smrti iznajditelja lokomotive, ženijalnega Angleža Jurija Stephensona, se je praznovala 15. vel. srpana. Stephenson se je rodil 9. rožnika 1781 v Wylamu pri Newcastlu kot sin ubogega premogarja. Pornen lokoraotive, ki prevaža po vsem svetu vlake, je tako velikanski, da je ni iznajdbe, ki bi storila človeštvu toliko koristi kakor epohalna Stephensonova. Iz c. kr. mestnega šolskega sreta. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vrsila v četrtek dne 1. t. m., smo prejeli nastopno poročilo. Potem ko proglasi predsednik sklepčnost, poroča zapisnikar o tekočih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar se vzame soglasno na znanje. Sklene se, da se ima šolska jubilejska slavnost Njeg. Veličanstva dne 3. vinotoka skupno za vse tukajšne ljudske in meščanske šole praznovati, se določi prograra in naprositi je občinski svet, da dovoli za to slavnost potrebni kredit. Prošnji vodstev šolskih vrtov na I. raestni deški petrazrednici in na mestni dvorazrednici na Barju za podporo v vrtne namene se predložita priporočilno visokemu c. kr. deželnerau šolskemu svetu. Poročila c. kr. okr. šolskega nadzornika Pr. Levca o nadzorovanju mestne dvorazrednice na Barju, vnanjih zasebnih dekliških šol pri Uršulinkah, notranje zasebne dekliške petrazredne ljudske šole pri Uršulinkah in zasebne dekliške šestrazrednice v Lichtenthurničinem sirotišču ter poročilo o letošnji okrajni učiteljski konferenci na slovenskih in slovensko neraških ljudskih in raeščanskih šolah se vzemo na znanje. Odobre se vsi s terai poročili združeni nasveti in sklene se, da je vsa ta poročila predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Prošnja vodstva zasebne dekliške šestrazrednice v Lichtenthuraičinem sirotišču za razširjenje zavoda v sedemrazrednico se priporočilno predloži visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu; takisto prošnja mestnega kateheta Roka Merčuna, da se mu všteje od njegovega prejšnjega šolskega službovanja 10 let v stalno službo. Radovoljkama na mestni dekliški osemrazrednici se imenujeta izprašani učiteljski kandidatinji Olga Mazijeva in Karolina Fischerjeva. Potem se reši še neka interna zadeva. Frijateljem opere naznanjarao, da se bode v letošnji sezoni slovenskega giedališča v Ljubljani pela kot prva operna predstava slavnoznanega italijanskega skladatelja Verdija opera ,,A"ida". Za slovenski oder sta jo priredila tovariš Janko Leban in raladi pesnik Aleksij Nikolajev, in sicer prvi prva tri dejanja, zadnji pa zadnje, četrto dejanje. Upati je, da bode prekrasna opera polnila gledišce. Naznanilo in prošnja! Odbor ,,Pedagogiškega društva" naznanja cenj. učiteljstvu, da so iz prijaznosti prevzeli razprodajo BSlavnostnih pedagogiških letnikov" tudi ti-le gg. poverjeniki: Brinar (Češnjice-Konjice), Burnik (Metlika), Gradišnik (Celje), Grčar (Radovljica), Kalinger (Toplice), Kocbek (Gornji grad), Kosovel (Sežana), Letnar (Mengiš), Mercina (Gorica), Mešiček (Sevnica), Nerat (Maribor), Novak (Idrija), Papler (Borovnica), Porekar (Hum-Ormuž), Suher (Ptuj), Supan (Brežice), Šega (Logatec), Tornsič (Ribnica), Thuma (Postojina), Verbič (Litija) in gdč. Wessner (Ljutomer). Vse prijatelje našega društva uljudno prosimo, naj delajo na to, da knjige kraalo razpečamo, s tem poravnamo dolg v tiskarnici in potera lahko izdamo obljubljeno knjigo wStavbne črteže s proračuni", katere rokopis je gotov. Druge društvene knjige se pa najhitreje in najceneje dobe, ako se naroče naravnost pri odboru v Krškera. — I. in II. Pedagogiški letnik sta razprodana, takisto »Vzgojeslovje"; zato pa priporocarao ndr. Kosovo vzgojeslovje", katero je izdala ,,Slovenska Matica": Učiteljski shod. Praški ,,Narodni Listy" so v 233. št. z dne 25. vel. srpana priobčili obširno poročilo o shodu slovenskih učiteljev in o desetletnici »Zaveze", v katerem pravijo, da se je na uprav presenetljiv način pojavila na tem shodu solidarnost slovenskega naroda z učiteljstvom, in da daje ta solidarnost učiteljstvu krepko zaslombo za energično delo, t.er naglašujoč pojave solidarnosti med slovenskirai, hrvaškimi in češkimi učitelji dostavljajo, da je bil učiteljski shod nov važen mejaik v razvoju avstrijskih Slovanov. Ugodna prilika. Knjigotržec A. Zagorjan je otvoril v Gospodskih ulicah, v Kunčevi hiši, popolno razprodajo po tvorniških cenah raznih šolskih potrebščin, knjig i. d r. P. i. učiteljstvo opozarjamo ob pričetku šolskega leta na to zelo ugodno priliko. Bratje Čehi so se izrekli glede Slovencev tako-le: wAko bi nam vlada ponudila češko državo pod pogojera, da ostanejo ostali Slovani pod nemško oblastjo, bi mi to odklonili, kakor smo to odklonili leta 1870. Giskri, ki nara je ponujal svobodno Ceško, ako prepustimo nemškemu vladarstvu Moravsko in Šlezko. Naš odgovor bi se torej glasil: Nikdar! Ali postanemo vsi svobodni, ali pa vsi pademo! Naj vedo naši slovanski bratje, da smo vedno ž njimi proti vsaki nezakonitosti. Mi smo v adresi zahtevali nov volilni red in pri tem ostanemo. Bratje Slovenci, v tem pogledu še nisrao rekli zadnje besede." Velecenjeno uciteljstvo na Primorskemopozarjamo na trgovca g. Likarja v Gorici in rau priporooamo, naj blagovoli vpljivati, da se bodo kupovale šolske potrebšeine pri imenovanem trgovcu, ker on je zvest učiteljski kolega in iskren slovenski rodoljub; vrhu tega pa so njegove cene jako nizke. Sraelo rečerao, da bode učiteljstvu na Primorskem v stanovsko čast, ako dosledno podpira Likarjevo trgovino. Tvrdka Grrubbauerjeva y Lincu je tudi za letošnje leto poslala trgovcu Giontiniju več sto zvezkov za ubožne selske šole. Razdelitev omenjenih šolskih zvezkov je prevzel g. Giontini s tem pogojem, da gg. učitelji, ki reflektujejo na brezplačno dobavo že imenovanega šolskega blaga, naročajo pri g. Giontiniju vse pisalne potrebščine, kakor svinčnike, peresa, radirke, držala i. t. d., da bode irael ta s prodajo slednjih vsaj nekoliko odškodnine za brezplačno razpošiljanje Grubbauerjevega daru ubožnim šolam. Naroča se pa vse potera »Narodne šole". Tiskarnica Miličeva priporoča p. i. učiteljstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih šolskih tiskovin po najnižjih cenah; upamo, da se bode uciteljstvo posluzevalo te ugodne prilike. Josin-Granglovo II. berilo bo, kakor se nara poroča iz zanesljivega vira, potrjeno še pred pričetkorn šolskega leta. Naše šole torej to berilo že lahko uvedo. f Janko Štrukelj, ucitelj na Devinščini pri Proseku, je dne 20. vel. srpana umrl, star šele 30 let. Pokojnik je bil vzoren učitelj in tovariš in zvest sin slovenskega naroda. N. v ra. p.! Več o njem v današnjem dopisn iz Divinščine. f Josip Kristan. Dne 28. raal. srpana je umrl v Kopru g. Josip Kristan, profesor na tamošnjem učiteljišču, mož, ki je slovenskemu ljudstvu v okolici kop^erski mnogo koristil na gospodarskem polju, pošten in značajen mož ter znan rodoljub. N. v m. p.! Beseda Strossmajerjeva. — Kadarkoli govori ta veliki mož, vsekdar čuje svet velike misli. — Te dni se mu je predstavila v Slatini velika deputacija Hrvatov in Hrvatic. V svojem odgovoru na pozdrav voditelja deputacije je rekel Strossmayer med drugim: ,,V turškem taboru pod Dunajem je bilo vsakovrstnih ljudi, ali Hrvata ni bilo med njimi. Ko pa je trebalo rešiti Dunaj, so to storili Hrvatje, a na čelu jim je bil Slovan — Poljak. To je torej znamenje, da so Slovani vsekdar bili najzvesteji narod svojemu kralju, svoji dinastiji, da so bilivsekdar pripravljeni vstati za dom, vero in kralja!" Na banketu pa je rekel: ,,Ni ga večega blaženstva, nego uživati vdanost in ljubezen svojega naroda. Urnreti treba raje, nego izdati vero in dom!" — Slednjič je prosil veliki raož navzoče, naj vse žrtvujejo za narod — pa bode svoboden! Strossmayerjeve besede o zvestobi Slovanov naj vzamejo na znanje vsi klevetniki naši, katerih je vse polno in v vseh slojih družbe. V izpraševalno komisijo za Ijudske in ineščanske šole na Koroškem je imenoval naučni minister za dobo prihodnjih treh šolskih let naslednje člene: za ravnatelja dež. šol. nadzornika Jos. Palla, za njega namestnika ravnatelja učiteljišča Boltažarja Knapitscha; za ude pa: prof. Jož. Apiha, okraj. šol. nadzornika in prof. J. Braunmiillerja, profesor ja učiteljišča Raimunda Sauerja in J. Seidela, okr. šol. nadzornika Al. Piirpassa in Karla Prescherna, vadniškega učitelja Avgusta Gugla, učitelja telovadbe Jož. Lakomyja in učitelja godbe J. Neckheiraa. — Komisija nosi irne dvojezične, t. j. za nernški in slovenski učni jezik. Slavno društvo! Na zborovanju podpisanega društva je tovariš gospod Pr. Orel porocal „0 naši organizaciji". V tem porooilu je oraenjal, da je slavno wSlovensko učiteljsko društvo v Ljubljani** prevzelo nalogo: razmišljati o ustanovitvi učiteljske denarne zadruge. Vsled enoglasno sprejete resolucije se usoja podpisano društvo priporočati: Slavno ,,Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" naj pri ustanovitvi učiteljske denarne zadruge vzatne ozir tudi na izvenkranjsko učiteljstvo! Slovensko ucit. društvo za koperski okraj v R.icmanjih, dne 24. raal. srpana 1898. Jožef Valentič, Anton Bczeg, predsednik tajnik.