VACLAV DRŽAJ: Cankar in mi. Šesto leto teče. odkar smo «:a izročil1! materi zemlii in vendar še živi. še eovori še ima y roki svoi bič. Nei'z,Drosno biča: ozirajoč se ne na levo ne na desno. Sprejmi roniar doline šentflorjanske. kar ti gre! Če bi zaslužil šmarno oetico. dal bi 10. ker ua si slab v svoji duši. ne boš obdarovan ž n.io: dal ti bom zasluženo: bič ie tvoie nlačilo. sai si ea sooznal že v zibeli! Spornin.iaiTi se časov. ko ie učiteljstvo sovražilo vse. kar ie Cankarievega. Morda ie imelo razlogov? Da imeli so fih. iniatno iih še danes. In urav zato. ker so bili razloei. ker iih imaino še danes urav zato. ker ie Disal resnico: »Namen umetnikov ie bil od nekdai. ie. ter oštane. da naturi takorekoč ojjledalo drži: kaže čednosti. nie orave črt-e. sramoti nie foravo obličje..stoletiu in telesu časa odtis niega prave podobe.« Prav zatn smo ea sovražili. smn zametavali vse kar ie bilo nieffoveea in isto delanno še danes. le v malo maniši meri. Resnica je kruta. Zlodievo .žge y duši. Tako žjje. da ti skeleče rane iemlieio vso odporno silo. da nostaneš ne- moifoč za delo. če si — DOŠtemJak. Pa je drugače — č^sto druerače! Stooi nred zrcalo! Olei svoi obraz. oa nriznati moraš sameinu sebi: »Krinko nosim: noteze. ki fih kaže steklo niso lizrodeic noštenosti. so le izrodek hinavstva. zahrbtnosti.« Vsa iskrenost. ki io vidiš. ie navidezna: tvoia odkritosronost naviidezna:. vse ie Ie iera. zakai le na iozikn imaš molitev. v srcu na ie kvanta... Ali na si otrok tisteea dela mase. ki kriči* »Tudi meni ip lena kadrilia itnenitneiša stvar od vseh teli očitnih komedii.« Kai pa Cartkar? Pravičen sodnik ki dobrn nlačuie in hudo kaznuje. Neizprosen in vendar dobrotljiv. Sai .poreče v »Hlapcu Jerneju«: »Razorana njiva so vaša srca. naj paide seme vanio. da bo klilo in zorelo nekoč! Nič ne škodi. če ste veseli in razmosaieni; tisteea se boi ti 'ki mrkn srleda in nočasi hodi! Pa vseeno stno t^a sovražili ea zametavali in ea zametuiemn še danes. zakai neoriietno ie gledati kari:katuro lastneca iaza: nepriretno. boleče ie. čitati besedc. ki si iih sarn eovoril in niisal. ki so verna slika tvoip notraniosti. Marsikdo od nas bo deial: »Bilo ie in ininilo ie. Drugi so krivi da se 1e greh ra-zt>asel in vgnezdil v naši; dus!. Hoteli so nas take: pooseblieno ponižnost so hoteli: nokorili smo se. Pa. za- hvalien Bo?. irrinul ie čas in s časom smo nokonali vse ipregrešnosti!« Resnično: Daleč za nami so ona nesrečna leta. ko ie dolini sentflorjan.sk.' eosnodaril kruti desnot a s časom nismo Dokooali ereha. Nasprotno! Dancs boli kot kedai nopreie ie trcba klicati v spomin Cankarjeve besedeiiz »Hlapcev«: »Kdor tihn lavi in samotno nrede . . . kaiin Dač bo zlezel in kai bo SDredel?^ Cital sem te »Hlapce« kmalu nato. ko so bili izdani. Še študent sem 'b'l. Tisti študent. ki ie ooln idealov k« komai čaka. da bo nlanil med narod in tnu zaklical: »Vaš sem. spreftnite mc: oriSel sem k vam. da vam a/dravim bolest hladim skclečo 'Vano. da vas vodim. dn rešim vašo kri pogube!« Pa sern novesil elavo in se v dusi raziokal: iezik na ie sovoril tbesede ki jih eovori v »Hlancih« žunnik Jerman: »Isto oot boš hddil — moral tooš hoditi!« Zakai. zapisano ie od vekomai: »Da lilaoec bodi hlanec in noslušen eosnodarju.« In sern se bridko nasnieluiil in s strahom vzkliknil: »Nameril si se hlapce v ljudi iznreabra- čati: not ip težavna in ffre v kolobanu. nikoli le ne boš Dremeril do konca ... nihče ie še ni.« Jasno. čisto iaisno sem si uredstavl.ial bodočo tovanišiio Videl sem Komar.ia. ki ie poln navdušenia za vsako no- votariio (katero mu vselei oosebe-i vcepi pijača); videl sem ea — olašč le. se po vetrn obrača. V kotu konferenčnp sobe sem zaeledal tivast.io. hlanca farovž_a; eovoril sem z Mi.nko ki ie donia nol ure stala nred narledalom :n se učila oravilno izeovariati oozdrav »Hvalien bodi Jezus Kristus« in čul sem uolizane besede i?osnoda naduoitelia ki ie ves gin.ien iecljal v konferenčmi soibi vfsoko nesem. katero i> memoriral vso doleo noč. na to le zato. da na naidostomeiši način nočasti vstonivšeea žironika: »Oospod župniiik nozdravlja vas odkritosrčno naš učiteliski zbor. Pozdravlja zastODiiika cerkve. tiste cerkve. katcri ic takorekoč do naturi in v tirvi vrsti rzročena vzeoia naše mladime ...« In plnmil sem v stran ... In zopet: razveselil rne ie razoran Jenmanov obraz! Teh note-z. ni začrtalo v tvoie licp hinavstvo. zahrbtnost neiskrenost. notubnienpst! Ne! To so sledovi viharjev. boia -- odkriteera boja. Vrhubil sein ta obraz in odločil sein sc. da hodim niejrovo not. a zaiednn sem sc vorašal: Koliko iih ie? Žalostno sem s? odirovoril znane nesnikovp besede: »Ein Ficlitenbaum steht •sinsam au;f kahler Hoh'---« Zakai dei fih po vrsti: Komar. Hvastja, M'inka Geni in zlodei vedi. koliko in ka" ko so fih krstili po vrsti vse tiste hbnce. (Dalieprihodniič.)