naš tednik Številka 11 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 18. marec 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec „Z narodnopolitičnega vidika je volilni rezultat Enotne liste pozitiven; ker so slovenski volilci v prepričljivem obsegu potrdili glavno zahtevo Enotne liste po uvedbi zajamčenega manjšinskega mandata v deželnem zboru in je dobila slovenska kandidatinja na listi večinske stranke za svojo politiko brezpogojne integracije le malo podpore.“ Tako osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc We-denig, ki je hkrati poudaril: „Sedaj je treba nujno rešiti vprašanje manjšinskega mandata!“ Vso zahvalo so si zaslužili predvsem nosilec liste in glavni kandidati Andrej Wakounig, Ingrid Zablatnik in Dl Hanzi Miki, poleg njih pa številni drugi, ki so z velikim trudom vodili volilni boj in si prizadevali za dober volilni izid. Na vprašanje, kako naprej, pa je osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev dejal: „Zdaj gre za uresničitev programskih zahtev EL in za ustrezno politično strategijo. V novi mandatni dobi deželnega zbora, torej v naslednjih petih letih, moramo skupno s strankami rešiti vprašanje zajamčenega manjšinskega mandata pa tudi zadevo skupnega javnopravnega zastopstva koroških Slovencev. Pod enakimi pogoji kot tokrat si namreč kandidature Enotne liste na deželni ravni v prihodnosti ne morem predstavljati.“ Zahvala EL EL se zahvaljuje vsem volilcem za izkazano zaupanje, kandidatom in sodelavcem za delo in trud, ki so ga vložili v kandidaturo naše stranke. Na dvojezičnem ozemlju nam je uspelo ponoviti rezultate, katere smo skupno z drugimi strankami dosegli Pri zadnjih dveh deželnozborskih volitvah. Iz9ube, zlasti v nekaterih rožanskih občinah, so boleče, na drugi strani pa je EL v nekaterih podjunskih občinah napredovala celo v primerjavi s KEL leta 1979. Ta rezultat smo dosegli pod najtežjimi po-9oji in po volilnem redu, ki so ga uvedli Prav za preprečevanje slovenskega zastopstva v deželnem zboru. Zaradi tega volilnega reda danes 20.000 koroških vo-Wcev nima zastopstva v deželnem zboru, kar je soomogočilo uspehe FPÖ. Medtem ko je EL na dvojezičnem ozem-iju uspela obdržati dosedanjo politično težo, je integracijska politika zlasti socialdemokratov doživela popoln poraz. To je dokaz za pravilno zahtevo po Manjšinskem mandatu, kot jo je postavila EL in so jo podprli njeni volilci. Zato velja Poziv novemu vodstvu SPÖ, da spremeni svoje doslej odklonilno stališče do slovenskega zastopstva v deželnem zboru. Andrej Wakounig, Hanzi Miki in osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig pozorno študirajo volilne rezultate. 2 Politika Politika 3 Jože wakounig__ Komentar NAŠEGA TEDNIKA Hvala za zaupanje! 3292 glasov za Enotno listo sicer ni tisto, kar smo si želeli in tudi pričakovali. To priznam. A tudi s tem številom se da živeti. Predvsem pa je to število dokaz nekega zaupanja, katerega ne smemo zavreči. Teh 3292 volilk in volilcev je Enotni listi naročilo, naj si prizadeva še naprej za veliki cilj, za samostojno in neodvisno zastopstvo za Slovence v koroškem deželnem zboru. S tem ciljem — poleg številnih drugih — smo nastopili k volitvam. Hočemo ga doseči. Izid koroških deželnozborskih volitev je bil skorajda pravi politični potres. Socialisti, še pred 6 leti z mastno večino 20 poslancev absolutni gospodarji v koroškem deželnem zboru, so izgubili nadaljnje tri sedeže, tako da zdaj tičijo pri 14 poslancih. Haiderjeva FPÖ je pridobila dva nova poslanca; zdaj jih ima 13. Deželni glavar Christof Zernatto je prinesel svoji ÖVP deveti sedež. Za stranko, ki je pri volitvah marca 1989 padla od 12 na 8 poslancev in ki je morala požreti nekaj hudih udarcev pa porazov, je to kakor obliž na deloma še odprte in krvaveče, deloma že zacelele rane. Seveda, če je prednost deželnega glavarja ne bi bila spravila do večje politične teže, bi bilo lahko za to stranko že usodno. SPÖ je sicer še ostala v deželi najmočnejša stranka, izgubila pa je absolutno večino v deželni vladi. Zmagovalec je Jörg Haider, deželni glavar od majnika 1989 do junija 1991, ko je moral iti zaradi izjave o pošteni zaposlitveni politiki v tretjem rajhu. To izjavo je pred kratkim ponovil in podkrepil in spet krepko potegnil z volilne mize, nesrečni socialdemokratski prvak Peter Ambrozy pa je moral prepustiti svoje mesto Michaelu Außerwinklerju. Haiderju je uspelo prodreti v delavska jedra. Kraji, nekoč socialistične trdnjave, začenjajo menjati barve. V Celovcu je FPÖ postala najmočnejša stranka, v takem izrazito delavskem, rdečem revirju, kakor je Hüttenberg, je precej pobrala. Podobno velja za Podklošter, nemški Plajberk, Radenthein in druge delavske kraje. Celo v železničarskem Beljaku je SPÖ padla pod 50 odstotkov. Socialistom se maščuje tudi lastna politika. Nekoč so na veliko sprejemali stare naciste. Vnuki se vračajo k idealom svojih dedov. Zastavljenega cilja niso dosegli ne Liberalni forum, ne zeleni obeh vrst in tudi ne Enotna lista. Enotna lista je dosegla največje uspehe v Podjuni. Na Bistrici pri Pliberku in v Globasnici je za socialisti najmočnejša stranka. Nasploh je v Podjuni dobro odrezala. Slabše je bilo v Rožu in pri Zilji. Glavna kandidatinja okoliša 1 Ingrid Zablatnik je v svoji občini Bilčovs dobila 109 glasov, kar je lep izkaz zaupanja. V Selah je EL s 144 glasovi druga stranka za SPÖ. Položaj za Enotno listo od vsega začetka ni bil lahek. Za slovenske glasove so se močno potegovali tudi socialdemokrati in zeleni. Naši glasovi so bili raztrgani vsaj na štiri stranke, kajti nekateri so zaupali Zernattu in volili ÖVP. V račun nam je poleg slovenske razcepljenosti tudi padlo, da smo zadnjič nastopili samostojno leta 1979, 1984 in 1989 pa skupno z zelenimi in alternativci. Vsakdo, ki je volil EL, je vedel, da da glas stranki, ki zaradi krivičnega in manjšim strankam sovražnega koroškega volilnega reda ne bo mogla priti v deželni zbor. Je pa podprl svojo EL v prizadevanju, da pribori koroškim Slovencem samostojno zastopstvo v deželnem zboru. Za to izredno zvestobo in zaupanje vsem najprisrčnejša hvala, povezana z obljubo, da se bo nadaljevalo nesebično in pošteno delo za našo skupnost. Janez Janša v pogovc Našim tednikom „Slovenski sialdemokrati podpiramo zajičeni mandat“ Predsednik slovenskih socialdemokratov irNaši stiki z avstrijsko sociaidemo-minister za obrambo Janez Janša o odprtiracii° so precej razviti, Pred- vprasanjih koroških Slovencev m o odnosih ^ajU, Pa tud, s socialdemokrati iz avstrijske Štajerske. Novembra |992 nas je obiskal avstrijski so podpirali demokratična gibaska obema. Zakaj listi te v Selah kljub temu bili sPešni? PODŽUPAN NANTI OLIP: dno občinsko delo je najboljša Naš tednik: Kako ocenj^agaza uspeh. Čim bolj so kra-izid volitev za EL? le EL prisotne v kraju samem, Nanti Olip: Pričakoval sem 1 bolj zaupajo volilci na dan voli- 3500 glasov. To velja tudi za deželnozborske Zakaj se to pričakovanje napolnilo? dhodnost Rezultati v Podjuni so zadovotike? samostojne po- Cilj mora biti slej ko prej samostojni mandat v deželnem zboru. Če SPÖ in ÖVP preprečujeta vstop manjših strank v deželni zbor, pomagata v resnici Haiderju. Deželna EL bo tudi v prihodnje igrala pomembno vlogo, saj lahko gradi na 50 občinskih odbornikih. Pričakujem pa od deželne EL več strokovne in pravne pomoči za občinske frakcije. Zato je nujno, da nastavi glavnopoklicnega tajnika, ki naj bi po možnosti bil pravnik. BERNARD SADOVNIK: Naš tednik: Tudi v Globasnici je EL napredovala (plus 5 %). Kako si to razlagaš? Bernard Sadovnik: Prvič, zato, ker je EL tudi na občinski ravni zelo prizadevna in se zavzema za vse občane. Drugič — volilci EL so se zavedali, da je bilo ravno pri teh volitvah potrebno dokazati z vsakim glasom, da je zahteva po zajamčenem manjšinskem mandatu nadvse upravičena. Zakaj je bila EL v podjunskih občinah uspešnejša kakor v rožanskih? Tudi v Rožu se je izkazalo: v občinah, v katerih je EL v preteklih letih kontinuirano delovala, je bila na nedeljskih volitvah _ tudi uspešna. Tako npr. v Selah, Št. Jakobu in Bilčovsu. Nadalje se je izkazalo, da je povezava deželne EL z občinskimi frakcijami nujna. Za Pliberk, Bistrico ali Globasnico lahko rečem, da taka povezava obstaja že zgolj zaradi personalne zasedbe. Rož te neposredne povezave nima. Tudi zato bi bilo zelo pomembno, da bi EL končno dobila glavnopoklicnega tajnika. Seveda pa tajnik ne more nadomeščati delovanja občinskih frakcij. Si za to, da pride pri Enotni listi do določenih personalnih in strukturalnih sprememb? Da. Zelo sem bil razočaran, da predsednik PUAK ni bil pripravljen prevzeti za volilni okoliš I (Celovec-dežela, Celovec-mesto) prvega mesta — čeprav je bil na deželnem zborovanju pri Cingelcu na Trati za to izvoljen. Temu primeren je bil tudi volilni rezultat v njegovi občini. Vsako prepiranje I El Rezultati v Podjuni so neugodno vpliva na ...s zadovoljivi, zaskrbljujoči j| Ae» ^jE> vso našo dejavnost. •*rss>- pa so v Rožu in na Zilji. -T ii* NANTI OLIP Tudi v Rožu se je izkazalo: v občinah, v katerih je EL v preteklih letih kontinuirano delovala, je bila na nedeljskih volitvah tudi uspešna. BERNARD SADOVNIK 4 Politika Ob robu Kako so volile dvojezične občine? Stvarna informacija — ali pobožna želja? ORF je javnopravna ustanova, ki jo financirajo davkoplačevalci. Že zato naj bi bil objektiven, stvaren in kritičen, še zlasti v odnosu do političnih strank. Tako vsaj piše v zakonu. Kakšna je resničnost, vsi dobro vemo. Stranke delajo tako, kot če bi bil ORF v njihovi lasti. Aktualni primer je boj za novega generalnega intendanta. Jasno tudi, da pričakuje v tem primeru stranka od svojega intendanta primerno hvaležnost. Kar velja za vodstvo ORF v velikem, velja očitno tudi za vodstvo ORF v malem. V našem primeru za slovenski oddelek. Poročanje o izidu deželno-zborskih volitev je bilo vse drugo kakor nepristransko. Komentiranje vodje oddelka je bilo nedvoumno: z vso silo se je v pogovoru z Andrejem Wa-kounigom trudil dopovedati poslušalcem, da je EL doživela en sam „poraz“ in „pokop". Ni pa seveda povedal, da bi EL s tem odstotnim deležem bila zastopana v deželnem zboru, če bi veljal podoben volilni red, kakor ga imajo Nemci za Dance. Kdo so resnični poraženci, namreč Ambrozy, Blatnikova in drugi slovenski socialdemokrati, tega prav tako ni hotel poudariti. Nasprotno: dejal je celo, da je Blatnikova bila uspešnejša kakor EL. Skliceval se je na 514 prednostnih glasov za Blatnikovo — čeprav je EL dobila nad 3320 glasov. Očitno ima vodja slovenskega oddelka slovenske poslušalce za tako naivne, da ne znajo razlikovati med resničnostjo in utvaro. Vendar ravno volilni poraz socialdemokratov je dokazal, da se taka miselnost navadno vedno maščuje- O-Ce OKRAJ CELOVEC-DEŽELA OBČINA DEŽ 1989 DEŽ 1994 Volilna udeležba EL (%) SPÖ (%) ÖVP (%) FPÖ (%) Liberales forum (%) VGÖ (%) AK-DK Zeleni Oti Žrelec 1989 91,2 77 1,9 2176 54,0 590 14,7 1103 27,4 47 1,2 77 1,9 1994 85,3 47 1,1 1910 44,8 772 18,1 1378 32,3 90 2,1 21 0,5 40 0,9 Bistrica v Rožu 1989 90,5 104 6,2 858 51,1 306 18,2 376 22,4 19 1,1 104 6,2 1994 88 66 3,9 786 46,0 303 17,7 499 29,2 21 1,2 3 0,2 26 1,5 Borovlje 1989 90,0 160 3,3 2527 51,6 685 14,0 1408 28,7 64 1,3 160 3,2 1994 86,3 88 1,8 2309 46,9 773 15,7 1566 31,8 106 2,1 18 0,4 52 1,1 Grabštanj 1989 90,8 12 0,7 681 41,0 486 29,3 460 29,3 460 27,7 12 0,1 1994 86,2 6 0,4 511 30,9 517 31,2 576 34,8 29 1,7 2 0,1 13 0,f Kotmara vas 1989 91,2 83 4,7 831 47,4 364 20,8 437 24,9 21 1,2 83 4,1 1994 86,5 60 3,4 684 38,5 464 26,1 484 27,2 46 2,6 10 0,6 25 1/ Hodiše 1989 89,2 51 4,0 579 45,0 240 18,7 390 30,3 16 1,2 51 4,1 1994 84,4 29 2,0 529 37,2 322 22,6 468 32,9 41 2,9 7 0,5 25 1,1 Bilčovs 1989 91,4 119 11,1 465 43,5 233 21,8 236 22,1 12 U 119 11,1 1994 89,4 109 9,6 452 40,0 262 23,2 275 24,3 18 1,6 3 0,2 11 1,j Štalenska gora 1989 91,4 38 2,1 731 41,1 434 24,4 532 29,9 24 1,4 38 2,1 1994 85,3 4 0,2 687 37,3 465 25,2 587 31,9 55 3,0 10 0,5 33 1,6 Žihpolje 1989 89,4 31 3,1 325 32,4 356 35,5 275 27,4 12 1,2 31 3,lj 1994 83,5 23 2,0 272 24,3 395 35,3 364 32,5 37 3,3 5 0,4 21 1,9 Otok 1989 87,2 5 0,7 200 27,5 292 40,1 220 30,2 11 1,5 5 0,7: 1994 83,4 0 176 23,0 259 33,8 286 37,3 27 3,5 3 0,4 12 1,6 Pokrče 1989 91,1 9 0,6 734 47,1 298 19,1 488 31,3 14 0,9 9 0,6 1994 85,4 3 0,2 606 35,8 376 22,2 636 37,5 41 2,4 9 0,5 18 3 Škofiče 1989 88,0 40 3,1 693 53,9 220 17,1 308 24,0 30 0,8 40 3,1 1994 81,3 37 2,9 499 38,9 275 21,5 428 33,4 29 2,3 2 0,1 11 0,8 Šmarjeta v Rožu 1989 91,0 33 4,4 339 45,4 194 26,0 166 22,3 8 1,1 33 4,1 1994 88,3 30 3,9 305 39,4 205 26,4 212 27,3 13 1,7 3 0,4 4 0,5 Dholica 1989 85,1 10 0,9 621 53,7 251 21,7 251 21,7 15 1,3 10 0,9, 1994 77,5 2 0,2 506 44,2 240 21,0 355 31,0 27 2,3 5 0,4 7 0,6 Sele 1989 93,4 129 25,2 278 54,4 70 13,7 23 4,5 4 0,8 129 25,2 1994 90,5 144 27,5 259 49,4 87 16,6 29 5,5 1 0,2 1 0,2 2 0,1 OKRAJ BELJAK-DEZELA OBČINA DEŽ 1989 DEŽ 1994 Volilna udeležba EL (%) SPÖ (%) ÖVP (%) FPÖ (%) Liberales forum (%) VGÖ (%) AK-DK Zeleni (°/ti Podklošter 1989 90,2 58 1,3 2415 55,2 557 12,7 1153 26,4 77 1,8 58 1 13 M 1994 84,9 49 1,2 1943 46,3 625 14,9 1412 33,6 88 2,1 7 0,2 56 1,3 Bistrica na Zilji 1989 1994 90 12 2,5 202 42,0 154 32,0 103 21,4 7 1,5 0 0 3 0,6 Bekštanj 1989 90,4 187 3,8 2608 52,5 959 19,3 1121 22,5 71 1,4 187 3,3 1994 84,9 157 3,1 2103 42,3 1076 21,6 1433 28,8 133 2,7 11 0,2 58 1,3 St raj a vas 1989 89,1 31 3,1 512 50,4 251 24,7 205 20,2 13 1,3 31 3,1 1994 87,3 18 3,4 186 35,3 164 31,2 132 25,1 13 2,5 3 0,6 9 U, Čajna 1989 90,5 9 0,6 874 57,6 258 17,0 347 22,9 19 1,3 9 0,6 1994 86,0 3 0,2 720 47,4 344 22,6 405 26,7 21 1,4 2 0,1 23 1,6 Rožek 1989 91,8 60 5,9 492 48,1 192 18,8 260 25,4 11 1,1 60 5,8 1994 83,3 43 4,1 397 37,8 306 29,2 281 26,8 10 0,9 2 0,2 10 1,8 Št. Jakob 1989 90,8 246 8,4 1667 57,2 411 14,1 514 17,6 44 1,5 246 8,4 1994 87,0 221 7,5 1426 48,3 502 17,0 717 24,3 48 1,6 7 0,2 27 0,9 Vrba 1989 84,9 124 2,5 2062 42,1 907 18,5 1688 34,5 93 1,9 124 2,6 1994 82,9 56 1,1 1691 33,4 1106 21,9 1927 38,1 118 2,3 53 1,0 89 1,6 Vernberk 1989 89,1 41 1,6 1357 51,6 391 14,9 795 30,2 34 1,3 41 1,6 1994 83,8 7 0,3 1114 40,4 516 18,7 1007 36,5 71 2,6 7 0,3 29 1,1 5 Politika Kako so volile dvojezične občine? OKRAJ VELIKOVEC OBČINA DEŽ 1989 DEŽ 1994 Volilna udeležba EL (%) SPÖ (%) ÖVP (%) FPÖ (%) Liberales forum (%) VGÖ (%) AK-DK Zeleni (%) Pliberk 1989 87,4 554 14,6 1774 46,8 783 20,7 628 16,6 37 1,0 554 14,6 1994 81,3 357 14,5 872 35,3 615 24,9 567 22,9 25 1,0 3 0,1 32 1,3 Djekše 1989 89,8 23 3,6 264 41,3 207 32,4 137 21,4 6 0,9 23 3,6 1994 89,9 21 3,3 216 33,5 223 34,6 170 26,4 6 0,9 3 0,5 5 0,8 Dobrla vas 1989 89,6 138 3,7 1954 52,7 835 22,5 739 19,9 34 0,9 138 3,7 1994 85,7 160 4,3 1686 45,4 818 22,0 936 25,2 68 1,8 5 0,1 43 1,2 Železna Kapla 1989 89,3 218 10,6 1217 59,5 338 16,5 230 11,2 18 0,9 218 10,6 1994 87,1 183 9,1 1101 54,5 335 16,6 342 16,9 25 1,2 5 0,3 28 1,4 Bistrica 1989 nad Pliberkom 1994 85,9 280 22,8 431 35,0 212 17,2 264 21,5 16 1,3 3 0,2 24 2,0 Galicija 1989 91,7 54 4,9 519 47,2 272 24,7 234 21,3 13 1,2 54 4,9 1994 87,4 62 5,4 401 35,3 339 29,9 311 27,4 10 0,9 1 0,1 11 1,0 Globasnica 1989 88,1 189 18,4 480 46,8 204 19,9 137 13,4 11 1,1 189 18,4 1994 84,9 236 23,1 371 36,3 174 17,0 214 20,9 13 1,3 1 0,1 13 1,3 Grebinj 1989 88,2 26 1,1 856 37,4 807 35,2 577 25,2 15 0,7 26 1,1 1994 84,9 16 0,7 682 29,7 810 35,3 745 32,4 27 1,2 1 0,0 15 0,7 Suha 1989 86,9 40 5,1 375 47,6 257 32,6 103 13,1 6 0,8 40 5,1 1994 79,8 44 5,7 278 36,1 246 31,9 180 23,4 10 1,3 3 0,4 9 1,2 Ruda 1989 88,3 11 1,1 505 50,0 256 25,3 224 22,2 11 1,1 11 1,1 1994 83,8 18 1,7 446 42,4 267 25,4 298 28,3 11 1,0 1 0,1 11 1,1 Skocijan 1989 91,5 185 7,2 1159 45,3 597 23,3 578 22,6 33 1,3 185 7,2 1994 85,2 187 7,0 1022 38,0 699 26,0 688 25,6 55 2,0 5 0,2 33 1,2 Žita ra vas 1989 91,2 144 10,2 761 53,9 265 18,8 226 16,0 15 1,1 144 10,2 1994 87,5 124 8,7 654 46,1 294 20,7 314 22,1 13 0,9 3 0,2 18 1,3 Velikovec 1989 90,1 115 1,6 3413 47,8 1624 22,7 1869 26,2 98 1,4 115 1,6 1994 85,1 82 1,2 2762 39,0 1807 25,5 2146 30,3 154 2,2 14 0,2 115 1,6 OKRAJI — VSE OBČINE OBČINA DEŽ 1989 DEŽ 1994 Volilna udeležba EL (%) SPÖ (%) ÖVP (%) FPÖ (%) Liberales forum (°/o) VGÖ (%) AK-DK Zeleni (%) Celovec-dežela 1989 89,5 971 2,9 14936 45,1 7178 21,7 9287 28,0 476 1,4 971 2,9 1994 84,6 653 1,9 12757 37,3 8099 23,7 11197 32,7 859 2,5 154 0,4 455 1,3 Celovec-mesto 1989 87,7 906 1,6 24009 41,9 12334 21,5 17867 31,2 1381 2,4 906 1,6 1994 82,6 174 0,3 18520 33,5 13546 24,5 19193 34,7 2059 3,7 419 0,8 1188 2,2 Beljak-dežela 1989 89,2 875 2,2 20326 50,9 6447 16,1 11355 28,4 581 1,5 875 2,2 1994 84,9 601 1,5 16491 41,1 8033 20,0 13388 33,4 912 2,3 95 0,2 525 1,3 Beljak-mesto 1989 88,2 452 1,3 17771 50,6 5454 15,5 10176 29,0 836 2,4 425 1,3 1994 83,0 46 0,1 13908 40,7 6633 19,4 11563 33,8 1058 3,1 134 0,4 744 2,2 Velikovec 1989 89,4 1697 6,2 13277 48,3 6445 23,4 5682 20,7 297 1,1 1697 6,2 1994 85,1 1770 6,4 10922 39,7 6839 24,8 7175 26,0 433 1,6 48 0,2 357 1,3 KOROŠKA 1989 90,1 5976 1,7 162147 46,0 74054 21,0 102322 29,0 5601 1,6 5976 1,7 1994 85,3 3324 0,9 130766 37,4 83224 23,8 116421 33,3 8958 2,6 1249 0,4 5540 1,6 Vsem volilkam in volilcem Enotne liste: prisrčna hvala za Vase zaupanje Andrej Wakounig Ingrid Zablatnik Hanzi Miki Sturm: „Vesel poraza EU‘ Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je v slovenski radijski oddaji dejal, da je „vesel poraza EL“. Mnogo ljudi se je v prvem trenutku vprašalo, ali so prav slišali. Niso si mogli predstavljati, da mora predsednik neke slovenske osrednje organizacije biti tako škodoželjen nasproti slovenski politični skupini, ki ima očitno samo eno „napako“: kot edina stranka se zavzema za celovito enakopravnost koroških Slovencev. Če misli Sturm, da je EL „doživela poraz", je to njegov problem. Številke govorijo drugače: uspeh sicer ni bil optimalen, toda o kakem porazu prav tako ne more biti govora. Lahko pa mirne duše zapišemo, da je doživela poraz integracijska politika dr. Sturma in Ane Blatnikove. Blatnikova je koroške volilce pozvala, da jo osebno podprejo, Sturm pa se prav tako vključil v boj za to, da bi dobila čimveč prednostnih glasov. Podprlo jo je okoli 500 vo-lilk. Na Radišah npr, v „kraljestvu" slovenskih socialdemokratov, ji je dalo prednostni glas pičlih 21 volilcev. Zato dober nasvet predsedniku ZSO: ne izživljati se v sovraštvu do EL, temveč skušati prispevati k temu, da bi z združenimi močmi dosegli zajamčeni deželnozborski mandat. Samo tako bomo lahko vsi veseli, posebej pa še na večer vsakokratnih deželnozborskih volitev. —Kuj— Außerwinkler novi šef koroške SPÖ Čestitke NSKS Kar smo pričakovali, se je tudi zgodilo: dr. Ambrozy s svojo politiko ni uspel ne pri koroških Slovencih ne pri večinskem narodu. Že naslednji dan po volitvah je prevzel njegovo mesto dr. Außerwinkler. NSKS je novemu šefu koroške SPÖ iskreno čestital, hkrati pa izrazil upanje na plodno sodelovanje. 6 Politika SOSVET I 600.000,— šilingov več za krajevna društva Sosvet je na svoji zadnji seji (prejšnji torek) sprejel proračun za leto 1994, kot so skupno predlagali NSKS, ZSO, KKZ, SPZ in Cerkev. V primerjavi z letom 1993 je za krajevna društva predvidenih skoraj 600.000,— šilingov več (oz. plus 60 %). Posamezne številke objavljamo na posebnem mestu. Predlog slovenskih osrednjih organizacij in Cerkve je bil sprejet proti glasovoma FPÖ. Zelo razveseljivo je, da je sosvet sprejel predlog, kot sta ga NSKS in KKZ predlagala od vsega začetka: da je namreč treba znatno povišati podporo za krajevna društva. Zvišala se je za skoraj 60 % oz. od 980.000 na 1,580.000,— šilingov. Ustanovljena je bila tudi posebna pogajalska skupina, ki bo pristojna za pogajanja s strankami in vlado o izvrševanju dosedanjih in prihodnjih sklepov sosveta. SOSVET II Pritožba EL pri ustavnem sodišču NSKS je po volitvah vložil pri ustavnem sodišču pritožbo. Povod pritožbe je nepravilen sestav sosveta, ker v sosvetu ni zastopana tudi Enotna lista. Trenutno so od strank zastopane samo SPÖ (3 zastopniki), ÖVP (2) in FPÖ (2). Tudi EL je imenovala dva zastopnika, vendar ju pri sestavu novega sosveta konec lanskega leta niso upoštevali. Kako utemeljuje EL svojo pritožbo? Po zakonu je treba sosvet tako sestaviti, da so upoštevana vsa politična in svetovnonazorska mnenja. Za stranke je v sosvetu predvidenih sedem mest, kar pomeni, da na 1/7 volilcev iz vrst narodne skupnosti odpade en zastopnik v sosvetu. Še vzamemo kot podlago rezultat zadnjih občinskih in nedeljskih deželnozborskih volitev, lahko mirne duše ugotovimo, da podpira EL več ko 1/7 koroških Slovencev. Bilo bi absurdno misliti, da voli FPÖ več ko 25 % koroških Slovencev, EL pa manj ko 15 %. Kljub temu ima FPÖ dva zastopnika, EL pa nobenega. Pogovor NT z Janezom Janšo Nadaljevanje s 3. strani sednik slovenskih socialdemokratov zavzemati se pri avstrijskih oz. pri koroških prijateljih za pozitivno rešitev teh vprašanj? Maja lansko leto sem se srečal z delegacijo Narodnega sveta in Enotne liste, ki sta ju vodila predsednika Matevž Grilc in Andrej Wakounig. Takrat smo se dogovorili, da bomo slovenski socialdemokrati podpirali prizadevanja, da bi Slovenci na Koroškem imeli enak status, kot ga imata manjšini v Sloveniji. Pričakujete od novega šefa koroške SPÖ dr. Ausser-winklerja nove impulse v slovensko-koroških odnosih? Koroška ima s Slovenijo veliko skupnih interesov, od gospodarskih, prometnih do kulturnih, zato si želimo, da bi v prihodnje okrepili sodelovanje s koroškimi socialdemokrati. Upam, da se bom lahko kmalu sestal z gospodom dr. Ausser-winklerjem. Za slovensko manjšino so srečanja slovenskih z avstrijskimi politiki lahko koristna. Za razdvojenost organizacijskih struktur koroških Slovencev, ki je nastala po drugi svetovni vojni, nosi tedanja SFR Jugoslavija glavno odgovornost. Danes si želi pretežna večina koroških Slovencev skupno in demokratično izvoljeno zastopstvo. Vaše stališče k temu? Po razpadu komunizma v Sloveniji je odstranjena bistvena ovira za razdvojenost koroških Slovencev. Tudi rezultati zadnjih volitev na Koroškem jasno kažejo, da lahko kaj dosežete edino, če Slovenci na Koroškem nastopate enotno, predvsem takrat, ko gre za bistvena vprašanja vašega položaja. In kaj pravite o zahtevi po zajamčenem deželnozbor-skem mandatu, enako, kakor ga imajo v Sloveniji Italijani in Madžari? Slovenski socialdemokrati podpiramo to zahtevo, ker omogoča, da manjšina sodeluje pri odločanju o pomembnih vprašanjih. V mednarodni javnosti, predvsem v evropskem parlamentu in Svetu Evrope, je bil naš sistem pozitivno sprejet in menim, da bi bile slovenske izkušnje lahko koristne za druge države. Ni Slovenija dolžna pomagati pri premagovanju razdvojenosti znotraj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in tako Glas iz domače vasi © «K FRLOŽEV LUKA So se cmerili socialisti po porazu in vpili Auwe, Auwe, Auwi, Auwi. Pa so res priklicali Auwija, Ausserwin-klerja, ministra za zdravstvo, na pomoč. Se le baram, ali jih bo začel zdraviti na rahlo ali pa bo napravil kake hujše operacije na razbolelem telesu koroških socialistov. prispevati k njeni okrepitvi? Žal se je „ pomoč“ v preteklosti prevečkrat spremenila v povečevanje razdvojenosti, v spore, ki so vas slabili in delili. Interes različnih strank v Sloveniji bi moral biti enoten, ko gre za interese naših manjšin. Kaj mislite kot zelo vpliven in popularen slovenski politik osebno in predvsem tudi kot predsednik Slovenskih socialdemokratov prispevati k taki okrepitvi? Večjih premikov v reševanju manjšinskih vprašanj ni mogoče doseči, če je manjšina razdvojena, to tudi blokira naša prizadevanja za rešitev manjšinskih vprašanj pri avstrijskih kolegih. Zato se želimo pogovarjati z vsemi organizacijami koroških Slovencev, da bi presegli razdvojenost in dosegli skupni imenovalec vsaj tam, kjer gre za vitalne interese koroških Slovencev kot narodnostne manjšine. V medstrankarskem sodelovanju z avstrijskimi strankami bomo slovenski socialdemokrati dosledno zagovarjali interese manjšin, doma pa skušali zagotoviti enotno in močno podporo slovenske države vašim prizadevanjem. Tudi rezultati zadnjih volitev na Koroškem jasno kažejo, da lahko kaj dosežete edino, če Slovenci na Koroškem nastopate enotno. 7 Politika SOSVET Koliko kdo dobi? I. VRTCI Slovensko šolsko društvo (3 vrtci)........... 840.000,— Društvo „Naš otrok“........................... 280.000,— Zavod šolskih sester Št. Peter................ 280.000,— Zavetišče Mohorjeve........................... 280.000,— Zavetišče društva ABCČ ....................... 280.000,— 1,960.000,— II. OSREDNJE POLITIČNE IN KULTURNE ORGANIZACIJE I Narodni svet koroških Slovencev ............ 1,300.000,— Zveza slovenskih organizacij ............. 1,300.000,— Krščanska kulturna zveza.................. 1,250.000,— Slovenska prosvetna zveza................. 1,250.000,— 5,100.000,- III. DIJAŠKI DOMOVI: Slovensko šolsko društvo — „Mladinski dom“ . 700.000,— Mohorjeva — „Modestov dom"................ 700.000,— Odplačevanje posojil za Modestov dom...... 300.000,— Zavod šolskih sester Št. Peter............ 400.000,— 2,100.000,- IV. VZGOJNO-IZOBRAZEVALNE IN ZNANSTVENE USTANOVE | Slovenski znanstveni inštitut..................... 150.000,— Inštitut „Urban Jarnik" .......................... 200.000,— Slovenska glasbena šola........................... 500.000,— Katoliški dom prosvete............................ 900.000,— Politično upravna akademija ...................... 100.000,— Kmečko izobraževalna skupnost..................... 200.000,— Zavod šolskih sester Št. Rupert................... 250.000,— Mladinski center Rebrca .......................... 150.000,— Etnografski muzej Št. Janž........................ 150.000,— Fara Globasnica.................................... 50.000,— Mladi rod......................................... 100.000,— Slovenska študijska knjižnica..................... 200.000,— Strokovno pedagoško združenje .................... 100.000,— Revija „Celovški Zvon“ ............................ 50.000,— Društvo slovenskih pisateljev...................... 20.000,— Nemško-slovenski koordinacijski odbor ............. 20.000,— 3,140.000,- Slovenska športna zveza.................... 400.000,— Slovenski atletski klub.................... 300.000,— 700.000,- VI. KULTURNA DRUŠTVA SPD „Borovlje“, Borovlje........................... 70.000,— SPD „Rož", Št. Jakob............................... 40.000,— SRD „Kočna“, Sveče................................. 40.000,— SPD „Radiše“, Radiše............................... 80.000,— KPD „Drava“, Žvabek ......................... 50.000,— SPD „Št. Janž“, Št. Janž..................... 40.000,— KPD „Šmihel“, Šmihel.............................. 130.000,— SPD „Valentin Polanšek“, Obirsko................... 45.000,— Godba na pihala Šmihel....................... 35.000,— MePZ Podjuna, Pliberk.............................. 45.000,— KPD „Planina“, Sele............................... 130.000,— SKD „Globasnica“, Globasnica....................... 50.000,— SPD „Edinost", Škofiče............................. 25.000,— KUMST, Žitara vas ........................... 40.000,— PD „Sele“, Sele.............................. 30.000,— PD „Jakob Petelin Gallus", Celovec........... 60.000,— SPD „Gorjanci", Kotmara vas........................ 30.000,— SPD „Zarja", Železna Kapla......................... 30.000,— SPD „Edinost“, Šteben.............................. 10.000,— PD „Lipa“, Velikovec .............................. 15.000,— SRD „Trta“, Žitara vas............................. 40.000,— SPD „Srce“, Dobrla vas............................. 50.000,— SPD . Dobiač", Brnca .............................. 20.000,— SPD „Zvezda“, Hodiše............................... 30.000,— SRD „Žila“, Ziljska Bistrica....................... 30.000,— Vaščani pojo, Bilčovs.............................. 30.000,— KD „Škocijan", Škocijan ........................... 60.000,— MoPZ „Kralj Matjaž", Pliberk....................... 20.000,— Mi smo mi, Celovec ................................ 20.000,— PD „Gorotan", Šmihel............................... 20.000,— Gledališče ob Dravi................................ 60.000,— SPD „Drabosnjak", Kostanje ........................ 30.000,— IKARUS, Celovec.................................... 50.000,— SPD „Bilka", Bilčovs............................... 30.000,— Društvo za razvoj samostojnega gledališča, Bilnjovs........................................... 45.000,— 1,580.000,— VII. MLADINSKE ORGANIZACIJE, idr. KSŠŠ Dunaj........................................ 80.000,— KSŠŠ Gradec....................................... 70.000,— KSŠŠ Celovec...................................... 10.000,— Koroška dijaška zveza, Celovec.................... 70.000,— Katoliška mladina Celovec ........................ 30.000,— Katoliška otroška mladina Celovec................. 20.000,— Koroški skavtje in skavtinje...................... 10.000,— Zveza slovenskih žena ............................ 50.000,— Zveza koroških partizanov ........................ 50.000,— Delovna skupnost avstrijske narodnosti v SPÖ ............................................ 30.000,— 420.000,- ŠPORTNO DRUŠTVO ZAHOMEC Sprejet je bil tudi načelni sklep, da se naj v naslednjih treh letih izplača skupno 1 milijon šilingov za kulturno-športni center v Zahomcu. To pod pogojem, da ŠD Zahomec in občina skleneta dolgoročno pogodbo, po kateri morajo biti prostori na razpolago za vse slovenske prireditve. 8 Iz naših občin Št. Jakob v Rožu Nova stanovanja Občina Št. Jakob v Rožu namerava graditi stanovanja za starejše ljudi. Za kraj se še niso domenili, verjetno pa bo to zemljišče poleg farnega doma. Tozadevno se občina pogaja s krško škofijo. Rož - železnica „2000“ Podpisna akcija Nasprotniki visko-hitrostne železnice „Bahn 2000“ so pričeli v Rožu pobirati podpise proti gradnji. Pobudniki akcije so vidni komunalni politiki, na čelu z vsemi župani Roža. V Podjuni so prav tako pričeli pobirati podpise, vigredi pa bodo nasprotniki pričeli tudi s prvimi večjimi zborovanji po vaseh. Razlika med Rožem in Podjuna pa je v tem, da se župani v Podjuni doslej še niso zavzeli za prebivalstvo. Edino v občini Pliberk so vidni prvi oficialni prostesti (glej desno), v občini Dobrla vas pa se župan Josef Pfeiffer trdo drži deželne linije. Bistrica nad Pliberkom Zbiranje odpadkov Občina Bistrica nad Pliberkom bo zbirala v sredo, 23. aprila in v četrtek 24. aprila 1994 trde odpadke (Sperrmüll). Kemične odpadke občani lahko oddajo v soboto 26. aprila 1993 od 11.30 do 12. 30 v Šmihelu in od 13.00 do 14. 00 v Ko-novecah. Železna Kapla Jubilej lovcev 20 let že deluje krožek za gojitev srnjadi „Karavanke“, ki oskrbuje 53.000 ha med Slovenijo in Koroško. Pred kratkim so člani v Kranju proslavili 20-letnico. Priznanja tudi domači lovci, med njimi Franc-Jožef Smrtnik iz Kort, inž. Johann Muri in Helmut Božič. Uspeh EL: pliberški občinski svet je proti železnici 2000 Zahteva Enotne liste je bila uspešna. Visoko-hitrostne železnice „Bahn 2000“ ni v razvojnem konceptu občine. Poroča Silvo Kumer Decembra lani je občinski svet v Pliberku z večino glasov odklonil krajevni razvojni načrt. Preveč posameznih točk je bilo nezadovoljivo rešenih: prometni koncept za stari del mesta Pliberk, proga železnice 2000 je bila kljub protestom prebivalstva narisana v načrt, FP pa se je izrekla proti industrijski coni. Priloga tudi v slovenščini Manjkal pa je tudi slovenski del v konceptu, kar se je tokrat izboljšalo. ORE-konceptu bo priključen tudi slovenski del. Mestni svetnik ek. sv. Fric Kumer je dejal, da je pravzaprav samoumevno, da se v tako važnih stvareh upošteva tudi drugi deželni jezik. Pliberk ne želi železnice 2000 Pomembno za prebivalce vasi Dob, Vidra vas, Blato in Replje pa je dejstvo, da v novem načrtu ni več proge za gradnjo železnice 2000. S tem je bila uresničena bistvena zahteva Enotne liste, ki je upošteval željo prebivalstva. Na vaseh so se posamezne deloven skupine v okviru razvojnega koncepta izrekle proti gradnji železnice. Ker je dežela Koroška zahtevala od občine, da v načrt vzame progo železnice, je bila prvotno že vrisana. Dejstvo, da proge ni več v načrtu, pa še dolgo ne pomeni, da železnice ne bodo gradili. Gotovo pa je važen signal v Celovec, da Pliberk železnice noče. Industrijska cona jug Odbornika FP Patterer in Stroitz sta ponovno ostro zavračala industrijsko cono-jug (Drveša vas), ostale frakcje pa so le-to ponovno zahtevale, ker je bistvenega pomena za gospodarski razvoj občine Pliberk. Vrhu tega so za to v Celovcu že pripraljeni prvi milijoni. Prvi interesenti so predvsem pliberška podjetja, nove perspektive pa se gotovo odpirajo v sodelovanju s Slovenijo. Vroča razprava se je vnela tudi zaradi prometnega koncepta za staro mesto Pliberk (glavni trg). Konec koncev je bila v bistvu potrjena obstoječa rešitev: glavni trg ostane v obeh smereh prevozen za avtomobile, po odprtju novega „zadružnega mostu“ pa bo v koncept vključena tudi cesta vzdolž jor-maškega travnika, kjer bo občina zgradila tudi nova parkirišča. Zemljišče za to bo najela od cerkve, ki je posestnica jormaškega travnika. M. sv. Fric Kumer je decembra s svojo frakcijo preprečil sklep za železnico. Zdaj jo je občina vzela iz načrta. Župan mag. Raimund Grilc je sicer rekel, da občina Pliberk ne želi železnice, ali pa je osebno proti njej, je drugo vprašanje. Dipl. inž. Štefan Domej je bistveno prispeval k temu, da se je občina Pliberk izrekla proti gradnji železnice 2000 skozi občino. Rekli so......... o železnici 2000... Želeleznico, ki jo potrebujemo, že imamo. Druge pa ne nočemo. M. sv. FRIC KUMER (EL) Župan, tvoje nejasno stališče o železnici se ti ji negativno poznalo pri zadnjih volitvah. DIPL. INŽ. ŠTEFAN DOMEJ (EL) To, kar Domej trdi, drži: 99% prebivalstva ne želi železnice. Sicer je sami ne bomo mogli preprečiti, toda pomagali pa na noben način ne bomo. M. sv. FRIC KUMER (EL) Proti železnici 2000 pridejo protesti od Roža do Podjune. V interesu ljudi moramo glasovati proti. HANS JURZ (SP) Kot znak, da je nočemo, železnice 2000 ne bomo vrisali v načrt; sicer pa je to od nas zahtevala deželna vlada v Celovcu. ŽUPAN MAG. RAIMUND GRILC (VP) o namembnosti zemljišč... Po naših vaseh mora tudi v prihodnje ostati dovolj gradbenih parcel, da bodo ljudje lahko gradili doma. Zakaj pa smo investirali 40 mio. v novi občinski vodovod, če ne bomo smeli graditi novih hiš. JURIJ MANDL (EL) o prometnem konceptu... Ob nedeljah je na pliberškem glavnem trgu tako mirno, kot da bi izbruhnila v mestu epidemija PHILLIP HAINZ (VP) Če bi vsi Pliberčani sodelovali pri „ORE-konceptu“, se danes ne bi bilo treba kregati. HELGA KRISTAN (SP) Pol milijona šilingov smo plačali za načrtovanje novega prometnega koncepta za mesto Pliberk in zdaj je ostalo vse pri starem. Ne bi se čudil, če bodo Pliberčane primerjali z butalci. BLAŽ KORDESCH (EL) 9 Iz naših občin ÖDK: občina Labot je kasirala namesto Suhe Na Suhi je občina vsa leta dobila premalo obrtnega davka od elektrarne Žvabek. Denar pa je šel v žep 5 sosednje občine Labot. Poroča Silvo Kumer Direktor Lenart Katz (EL) zahteva večjo kontrolo župana. z Zato je občina Suha zahtevala preiskavo in dobila prav. ÖDK je - morala za lansko leto plačati občini Suhi 2 mio. šilingov. Čeprav je to uspeh za občino, je na minuli občinski seji kljub temu padalo po hrbtu župana Siegfrieda Skubla (VP). Ne da bi koga vprašal, je najel davčnega svetovalca, ki je preveril zadevo ÖDK, in mu zato brez sklepa izplačal 125.000,- šilingov. Občinski odbornik direktor S Lenart Katz (EL) je to postopanje j. župana ostro kritiziral in zahteval-, li da se mora župan držati pravil ti občinskega reda. Katz: „Ker je naš župan istočasno tudi občinski nastavljenec, je zadeva še bolj - dubiozna. Župan je navaden občinski nameščenec in daje naloge svojemu šefu vodju občinskega urada?“ Dejstvo je, da za- kon tega ne izključuje, optika pa je vse drugo kot čista.“ Postopanje župana Skubla sta kritizirali tudi SP in FP. S tem pa še ni bilo konec kritike. Pri letnem obračunu za 1993 je občini preostalo 2,8 mio. šilingov. Katz: „Na prvi pogled je to sicer pozitivno, v resnici pa ni!“ Zastopnik Enotne liste je mnenja, da bi občina Suha morala denar uporabiti za izgradnjo in popravljanje cest, odprta^ je tudi vrsta drugih projektov. „Župan pa je to v preteklem letu zamudil,“ tako Katz. Ima Suha preveč denarja? Presežek iz preteklega leta bo tako služil za kritje primanjkljaja v letu 1994. „To ne bi bilo potrebno,“ je prepričan ravnatelj Lenart Katz. Ce bi občina Suha za otroški vrtec dobila dvojezično vrtnarico, bi dobila letno 300.000,- šilingov podpore od urada zveznega kanclerja.“ Kakor znano, pa se je na Suhi trojica VP/SP/FP izrekla proti dvojezičnemu vrtcu in dvojezični vrtnarici. Zanimivo je, da so si te tri frakcije edine le, če se gre za vprašanja dvojezičnosti. Letni proračun bo 1994 znašal 16,4 mio. šilingov. Med večjimi izdatki je tudi nakup tanka za gasilce v Potočah (840.000,-) ter odplačevanje dolgov za gradnjo otroškega vrtca. Nova stalna člana občinskega sveta sta odslej Mihej Drug (EL), ki je nadomestil Ulli Pototschnig, in Johann Skubl (SP), ki je nadomestil frakcijskega kolega Johanna Motschniga. Skocijan Delež počitniških stanovanj že nad 1/3 V občini Škocijan je delež počitniških stanovanj zelo visok. 0 1/3 vseh stanovanj so počitniška a stanovanja (Zweitwohnungen). j. Na Koroškem je 10 občin, v katerih je delež počitniških stanovanj višji od 33 %. To so Weisensee (50%), St. Urban (49,2 %), Marija na Otoku (48,9%), Bad Klein-kirchheim (48,75), Osoje (41,8%), Steindorf (41,6%), Treffen (40,1%), Reichenau (37,9%), Albeck (37,2%) in Skocijan (34%). Po možnem pristopu Avstrije k EU ne bo možno več preprečiti lujcem nakupa zemljiša na Koroškem. Edino, kar lahko občine sklenejo, je, da limitirajo število počitniških stanovanj ali pa da se skrči število zemljišč, ki imajo namembo za počitniško hišo. prav zaradi tega v mnogih občinah že preurejajo občinski prena-rnembeni načrt (Flächenwidmungsplan). Po pristopu k EU bodo imeli v Avstriji vsi Evropejci Pravico za prejem gradbene pod-Pore (Wohnbauförderung). V vseh koroških občinah vigredi zbirajo trde in kosovne odpadke (na sliki občina Pliberk/vasBIato). Zaenkrat občine še ne zahtevajo dodatnega denarja, kar pa je gotovo pričakovati v prihodnje. Foto: Fera Globasnica Osnovne misli o razvoju občine Projekta skupina je v Globasnici izdelala osnovne misli k razvojnemu konceptu občine. Občinski svet občine Globasnica je sicer že sklenil, da bo dal izdelati krajevni razvojni koncept, kljub temu so si domačini že prej o tem pričel beliti glave. Projektna skupina okoli Globaškega časopisa je predložila rezultat dela. Skupina predlaga nujne ukrepe za varstvo okolja, kulturno življenje, gopo-darstvo in turizem. Predvsem naj bi v Globasnici pomagali domačim podjetjam in s tem dolgoročno zagotovili obstoječa delovna mesta. Tu bi morala pomagati tudi dežela Koroška z izrednimi subvencijami. Prav tako bi morala dežela pomagati pri naselitvi novih podjetij. Zelo uspešen primer za tako subvencijsko politiko je občina Železna Kapla, kjer je uspelo po zaprtju tovarne Obir s turističnimi projekti ustvariti veliko novih delovnih mest. Projektna skupina pa zahteva tudi ohranitev domačega življa in kulture, v kateri ima dvojezičnost posebno vlogo. Tudi na tem področju je treba še veliko storiti, sicer grozi precejšnja izguba identitete, ki je nedeljivo povezana z občino. Brez podpor gotovo tudi na ekološkem področju ne bo šlo. Če občina želi obdržati v Globasnici zdravo okolje, bo treba to tudi ustrezno plačati oz. se marsičemu odreči. Tako zahteva projektna skupina npr. tudi zaščito Pece, kar je eden izmed pogojev za turizem. Kam s starimi televizijskimi aparati? Firma Phillips v Celovcu je prevzela za koroške občine odstranjevanje starih televizijskih apratov. Stroški^ za odstranjevanje znašajo 200,- šilingov za aparat. Dežela Koroška pa prispeva dodatna sredstva firmi Phillips. 10 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Pri Miklavcu na Rebrci slavi žena, mama, babica in prababica Kati Osojnik 70. rojstni dan. Ob tem visokem življenjskem prazniku prav prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, zadovoljna in milosti polna leta! Osebni praznik obhajata te dni Matilda Pačnik iz Dolinčič in Matilda Sadovnik iz Rod roj pri Globasnici. Vse najboljše! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebna slavja Anni Dlopst iz Večne vasi pri Globasnici in Vinku Kušeju iz Drveše vasi pri Pliberku. Prisrčnim čestitkam članov društva upokojencev Pliberk se pridružuje uredništvo NT. Abrahama je srečal Jožef Kolmann iz Žirovnice pri Sinči vasi. Za ta jubilejni 50. rojstni dan iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro tudi v naslednjem pol stoletju! Za rojstni dan čestitamo tudi Klemenu-Gregorju Kaltenba-cherju, doma v Spodnjih Goričah pri Rožeku. Društvo upokojencev čestita za osebne praznike Justini Miki iz Svaten, Dinj Sitter iz Št. Jakoba in Pepci Štornik iz Leš. Da bi ostali veseli ter zdravi in uživali notranji mir, po tej poti želijo vsi člani društva upokojencev Št. Jakob. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Bregu pri Miklavčevem slavi 80. rojstni dan in gpd Fini Kozopas. Ob tem visokem dvojnem prazniku prav prisrčno če- stitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova! V domu Caritas v Železni Kapli obhaja osebni praznik gospa Uršula Lipnik, za kar ji prav prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! V Selah _ obhajajo osebna slavja Joža Čertov, pd. Senčnikov, Pepca Roblek, pd. Pušelčeva, in Pepca Čertov pri Tevlnu. Vsem iskreno čestitke! Rojstni dan je_ obhajal tudi Samo Sticker iz Št. Petra. Vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Milanu Blažeju iz Galicije, ki je obhajal rojstni dan. Na-stavljencu Mohorjeve in prizadevnemu dolgoletnemu funkcionarju SAK ob osebnem prazniku iskreno čestitamo, želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in družinske sreče! Čestitkam NT se pridružujejo odborniki SAK, kolegice in kolegi Mohorjeve in nenazadnje vsi domači. Pred kratkim je praznovala 25. pomlad Sabina Sadjak iz Male vasi pri Globasnici. Dobri prijatelji ji ob tej priložnosti prav prisrčno čestitajo, še posebej pa mož Karlej. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Lovankah je praznoval rojstni dan Jože Gomernik. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in srečna leta! V društvu upokojencev Podjuna obhajajo osebna slavja Ljudmila Sienčnik in Matilda Lesjak iz Dobrle vasi ter Matilda Fido iz Miklavčevega. Ostali člani društva upokojencev ter uredništvo Našega tednika vsem slavljencem iskreno čestitajo. Še na mnoga leta! 71. rojstni dan in god obhaja Matilda Kukež iz Koprivne pri Železni Kapli. Vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče tudi v prihodnje! Rojstni dan je obhajala tudi mlada Miklavževa Sarah iz Bilčovsa. Vse najboljše! Pred kratkim je obhajala rojstni dan in god Tili Auprich iz Žago rij pri Št. Lipšu. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Čestitamo tudi Jožefu Go-lavčniku iz Sinče vasi, ki je obhajal 36. pomlad. Vse najboljše! Pepej Krop, doma iz Kogels-ke gore na Suhi, je te dni slavil rojstni dan. Zavzetemu kulturnemu delavcu in občinskemu politiku prav iskreno čestitamo, želimo vse najboljše! Čestitkam se pridružujeta EL in NSKS. V Železni Kapli je praznovala osebni praznik Traudi Ur-schitz. Občinski odbornici EL Železna Kapla veljajo naše iskrene čestitke, želimo ji vse naj- boljše, mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! Pridružuje se EL. Na Metlovi je včeraj obhajal rojstni dan občinski odbornik EL Dobrla vas, Pep Komar. Zavzetemu občinskemu politiku iskreno čestitamo in mu želimo še naprej mnogo sreče, osebnega zadovoljstva ter uspeha v komunalni politiki! Čestitkam se pridružuje EL. V Kokjah je slavil včeraj osebni praznik Jozej Haschej Sodelavcu EL Dobrla vas iskreno čestitamo, mu voščimo mnogo osebne sreče v družinskem krogu ter uspešno leto pri kmetovanju. Čestitkam se pridružujejo EL in SJK. Včeraj je slavil 30. rojstni dan Franc Jožef Smrtnik, občinski odbornik EL Železna Kapla, podpredsednik Enotne liste in član predsedstva NSKS. Priljubljenemu in zavzetemu komunalnemu politku prav iskreno čestitamo. Želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva v krogu najdražjih. Voščimo še mnogo uspeha v komunalni in manjšinski politiki. Čestitkam se pridružujejo EL, SJK in NSKS. Prav danes slavi rojstni dan Jožef Müller, doma iz Vogrč. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Jutri obhaja rojstni dan mag. Rudi Vouk. Tajniku EL prav prisrčno čestitamo, mu želimo vse najboljše ter še mnogo uspeha pri uresničitvi jrelja v politiki. Vse najboljše! Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. V Žitari vasi je praznoval Jožef Purkowitzer 80. rojstni dan. Iskreno mu čestitamo, želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas. V Kotu pri Miklavčevem je prav tako 80. rojstni dan praznovala Jožefa Traun. Jubi-lantki za ta osebni jubilej prav prisrčno čestitamo. Želimo ji obilo Božjega blagoslova in še mnogo zadovoljnih in predvsem zdravih let. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas. Josef Mičej iz Rikarje vasi je včeraj slavil 80. rojstni dan. Jubilantu za ta osebni praznik veljajo naše iskrene četitke; želimo mu še mnogo zadovoljnih in zdravih let. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas. ČESTITKA TEDNA Rozina Kassl obhajala 50-letnico Te dni je sodelavka Mohorjeve družbe Rozina Kassl obhajala svoj 50. rojstni dan. Slavljenka se je rodila na Djekšah, v otroških letih pa se je preselila v Škocijan. Poklicno se udejstvuje kot knjigovodkinja - od leta 1991 pa je pri Mohorjevi družbi, kjer jo cenijo kot zelo vestno sodelavko. Sicer pa jo poznamo kot zelo prijazno kolegico, ki ima za vsakogar odprto srce in lepo besedo. Želimo ji obilo osebnega zadovoljstva, sreče in Božjega blagoslova. Čestitkam uslužbenk in uslužbencev Mohorjeve se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Na mnoga leta! Rož — Podjuna — Zilja 11 ŠT. URŠ Slovo od Mirka Brežjaka, pd. Šimuna V ponedeljek, 7. marca 1994, je v 67. letu življenja, Potolažen s svetimi zakramen-1'. po kratki bolezni za vedno zatisnil oči Mirko Brežjak, po domače Šimun iz Št. Lipša. Se globoko nam je v spominu oedelja, 30. januarja tega leta, ko smo se za vedno poslovili °d Marije Brežjak, Mirkove žene. Komaj dva meseca pozneje Pa je nekoč tako živa in za vsakega odprta Šimunova hiša postala nadvse žalostna 'n mirna. Smrt Mirka Brežjaka je prav tako pretresla domače, saj je bil mož vedno nasmejan in dobre volje, priljubljen pri vseh in povsod dobrodošel. V petek, 11. marca, ga je velika množica znancev in prijateljev pospremila k zadnjemu počitku na pokopališče v St. Lipš. Od velikega pevca in ljubitelja slovenskih domačih Pesmi so se na grobu z žalo-stinkami poslovili kar trije zbori " domači cerkveni zbor, SRD »Srce“ in „Trta“. Pogrebne ob-rede pa so opravili župniki Antolič, Zergoi, Skuk in dekan Srienc. Vsem žalujočim, še posebej otrokom, izrekamo naše iskre-ne sožalje, rajnemu Mirku Brežjaku pa želimo mirno Počivališče v nebeškem kraljestvu. Več o rajnem Brežjaku v naslednji številki Našega upokojenca. Št. Primož - občni zbor Podjunskega ribiškega kluba_ V tem letu bo v ospredju muharjenje V soboto, 5. marca 1994, je imel Podjunski ribiški klub svoj redni občni zbor v kulturnem domu v Št. Primožu. V Podjunski ribiški klub, ki obstaja že 18 let, je vključenih nad sto članov, razdeljenih na podporne, aktivne in mladinske člane. Predsednik kluba je že več let Milan Wutte iz Vesel, katerega je navzoče članstvo (35 članov) tudi tokrat jasno potrdilo. Tudi tajnik Joži Krasnik in podpredsednik Franc Pegrin (oba iz Mlinč) sta v svoji funkciji bila potrjena, na novo v odbor pa je bil izvoljen Bernard Olip iz Kazaz kot blagajnik (nasledil je Jupa Mocharja) in Franc Onič iz Žitare vasi kot podpredsednik. Predsednik Jozl Wutte se je tokrat še posebej zahvalil številnim podpornikom kluba, brez katerih ribiški klub ne bi mogel tako aktivno in uspešno delovati. Zahvalo zasluži SPD „Danica“, saj v njenih prostorih ima ribiški klub vsako leto svoj ples in tudi pomembne seje kot na primer redni občni zbor. Tudi Francu Pegrinu so se zahvalili, ker je pri sebi doma dal na razpolago prostore za redne seje. Kaj se je na občnem zboru še določilo? V prvi vrsti povišanje članarine za 100 - šilingov. Zato pa bodo vsi aktivni člani mesečno dobivali strokovno revijo „Ribič“. „Ribič" je revija Ribiške zveze Slovenije ter obsega mnogo- stranske in obširne informacije o uspešnem ribolovu. V tem letu se želi klub še posebej osredotočiti na pospeševanje muharjenja in to predvsem pri mlajših ljubiteljih ribolovskega konjička. Prav zato je bil na občni zbor povabljen znani muhar Sepp Prager, ki je na kraju samem dal tudi prve nasvete glede tega zahtevnega načina ribolova. Mladincem pa je pripravljen tudi v prihodnje pomagati pri muharjenju. Med sejo pa so tekle tudi zanimive razprave o različnih težavah ribičev, katere so se nadaljevale tudi pri zaključnem bifeju pri „Voglu“ v Št. Primožu. Prav tam je bilo opaziti, da se ribiči od lovcev razlikujejo le od različnega plena, kar se pa tiče ustnih izročil in zgodb, pa so si edini. Drži pa, da je v vsaki zgodbi tudi košček resnice... F. S. Za tiskovni sklad so darovali Blaž Sturm, Vrba 50,-; prof. Jože Wakounig, Kotmara vas 30,-; Martin Belej, Enzenbach 80,-; Marija Wohlmuther-Ko-fler, Ričarja vas 80,-; Milica Flrobath, Št. Lenart 80,-; župnik Peter Olip, Št. Lenart 100,-; Rudi Pichler, Grpiče 100,-; Milica Gallob, Brnca 30,-; Pavla Robič, Žužalče 80,-; Heinrich Miki, Diča vas 80,-; Johan Müller, Diča vas 50,-; Neža Jurič, Malence 20,-: Gustav Novak, Malence 50,-; Matilde Lepuschitz, Ravne 80,-; Marija Filipič, Velinja vas 30,-; Veronika Seher, Velinja vas 80,-: Ana Kropivnik, Velinja vas 80,-: Anton Krušic, Velinja vas 80,-; Miha Zablatnik, Bilnjovs 80,-; Rezi Kolter, Kajza-ze 100,-; Brigite Krištof, Moščenica 30,-; Janez Safran, Bilčovs 30,-; župnik Leopold Kassl, Bilčovs 100,-; Anton Kručic, Zvonina 80,-; Štefan Hudi, Poturje 80,-; Milka Kriegl, Za-homc 80,-: Franc Wutti, Ločilo 80,-; Hanzi Miki, Ločilo 30,-; mag. Mirko Oraže, Semislavče 30,-; Gregor Piček, Semislavče 80,-; N. N. Bilčovs 80,-; Fridi Ogris, Branča vas 50,-; Albert Boštjančič, Branča vas_ 30,-; Johan Žnidar, Želuče 30,-; Florijan Krištof, Dragožiče 80,-; Rupert Gaser, Bilčovs 30,-; Žala Sucher, Reka 80,-; Joško Lepuschitz, Ščedem 80,-; dr. Milan Hoja, Št. Jakob 80,-; Jurij Buch, Št. Jakob 80,-; Hanzi Wuzella, Št. Jakob 180,-; Leopoldine Rassinger, Št. Peter 50,-; Katja Fantur, Št. Jakob 30,-; Michael Amrusch, št. Jakob 30,-; Andrej Schüttelkopf, Velika vas 30,-; Josef Krištof, Velika vas 50,-; Anton Kropivnik, Moščenica 80,-. Vsem darovalcem iskren Bog plačaj! ŽITARA VAS______________________ Slovo od Nežke Skrutl V 90. letu starosti je 17. februarja po daljši bolezni odšla h Kristusu v večno življenje gospa Nežka Skrutl, rojena Bučovnik. Rajna je izhajala iz Malijeve družine iz Lepene pri Železni Kapli. Že v mladosti se je preselila v Zavince pri Žitari vasi, kjer je od strica prevzela majhno kmetijo. Leta 1949 se je poročila, toda kratko je trajala zakonska sreča. Zaupala je v Boga in tako črpala moč za trdi vsakdan. Nežka je bila zavedna Slovenka. Redno je prebirala slovenske časopise in knjige. Rada je bila v družbi in prepevala stare pesmi. V soboto, 19. februarja, se je zbrala velika množica, da se je poslovila od rajne na pokopališču v Žitari vasi. Pogrebne obrede so opravili župniki Ivan Antolič, FLori-jan Zergoi in Poldej Zunder. V slovo_ so ji zapeli pevci cerkvenega zbora iz Žitare vasi. Naj njeno truplo mirno počiva, njena duša naj uživa veselje v večnosti! 12 Reportaža Ni srednje šole brez mamil Razvoj tudi mimo naših šol ni še Že vrabci čivkajo s streh, da se je tudi na naših slovenskih šolah etablirala sc< na, v kateri mladinci in mladinke uživajo mamila. Dokazov doslej ni, vendar šola smeje zatrjujejo, da je naiven vsakdor, ki verjame, da tega problema pri nas ni. Pripravila Heidi Stingler r ^ Kakšna mamila poznamo? Cannabis-proizvodi (hašiš, marihuana) Opiati (opij, morfij, heroin) Kokain Sintetične droge (LSD) Mešane droge (npr. Crack) Možni simptomi: pijanost brez vonja alkohola povečanje pupile zaspanost, agresivnost, nevolja za delo pojemanje uspeha v šoli menjava družbe oz. prijateljev Statistika: Leta 1990 je zaradi uživanja mamil umrlo 83 oseb (v Avstriji) 1991 -116 oseb 1992- 190 oseb 1993- 220 oseb Zdravljenje: V Avstriji je na razpolago le 250 terapevtskih mest za ljudi, ki so odvisni od mamil. Že samo na Dunaju pa bi bilo potrebnih 5000 mest. Le 2% vseh, ki so odvisni od mamil, se reši droge Načelo za starše in učitelje: Pomagati, ne pa kaznovati. 1______________ 1 Ponovno so se starši dijakov naših slovenskih šol obrnili na naše uredništvo in vprašali, kako dolgo bomo še zapirali oči pred dejstvom, da mladinci na naših šolah in domovih uživajo mamila. Seveda smo jih opozorili, naj se obrnejo na ravnatelje šol, kljub temu pa smo bili menili, da je naša odgovornost, da ne zapiramo oči pred takim dejstvom. Molčanje v interesu varovanja ugleda šol bi bilo neupravičeno, ker taki interesi ne morejo stati nad interesom, kako zaščititi življenje naše mladine. Najprej smo se obrnili seveda na ravnatelje šol, ki so vsi po vrsti povedali, da konkretnih dokazov doslej ni. Odgovor nas seveda ni zadovoljil in smo se zato obrnili na zastopnike dijakov. Tudi tam je bilo razmeroma težko konkretizirati problematiko. Iz razumljivih vzro- kov - nihče noče škodovati ugledu šole in nihče noče obsojati dijake, če ni dokazov. V poslopju Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije smo se torej v odmoru pomešali med dijake, kjer smo zvedeli največ. Nihče od njih ni bil pripravljen dati stališča za časopis in vsakdo je hotel ostati anonimen, kajti kdo bi želel biti izdajalec! Zbirali smo kamenčke in iz vseh teh skušali narediti mozaik, ki bi dal sliko tako imenovane „scene mamil”. Vedno spet smo naleteli na očitek, da prinašajo „blago" na našo šolo dijaki iz Slovenije, kjer je znano, da so zelo rodovitna tla scene. Zanimalo nas je, kaj pravijo o takih očitkih dijaki, ki prihajajo iz Ljubljane, Kranja in drugih slovenskih mest. Po našem mnenju je bilo potrebno, da jim damo možnost odgovoriti na take hude očitke in postaviti problematiko v drugačno luč. Srečanje z dijaki razreda Slovenske gimnazije je I lo izredno informativno in zanin vo. Pričakovali smo, da bodo dijž iz Slovenije jasno zavrnili ta d tek, vendar ni bilo tako. Človek ^ v tem trenutku ni ubranil vtisa, < je zadel žebelj točno na glav Medtem ko je eni izmed dijak stopila kri v glavo in se je tak umaknila v razred, so nekak drugi dijaki zagotovili, da marsik vedo, vendar jim je težko govd o teh stvareh. Le ena dijakinja prosila, da bi v poročilu tudi jasf povedali, da ne bi bilo upraviče^0 sumiti ali obdolževati vse dijake*0 Slovenije, da prinašajo v celovš^ šole mamila - gre za posamezi511 ke. *re Kje se torej odvija „scena”? V«*e jetno v najmanjši meri direktno f"18 šoli. In v domovih? Ali so le goVmc rice ali sumničenja, da je rešPd avto odpeljal eno izmed dijakinj*0 stališča - stališča ■ stališča Herman Kelih, ravnatelj Mode-stovega doma: „Veliko je govoric, vendar osebno že iz principa nobenega od dijakov ne sumničim, če nimam dokazov, da uživa mamila. V primeru, da bi se razpasla mamila tudi med našo mladino, stvari ne bomo rešili, če bomo začeli hektizirati. Za naš dom lahko rečem, da ne poznam nobenega konkretnega primera in včasih bi bilo bolj pametno, če bi manj govorili in bolj stvarno informirali mladino o nevarnostih mamil. Doslej pri nas nismo imeli vzroka, da bi delali žepne kontrole, vendar pozorno opazujemo mladince.” Eda Velik, vzgojiteljica v Mladinskem domu: „Ker smo bili kon-frontirani s sumom, da ena izmed naših dijakinj, ki prihaja iz Slovenije, menda uživa mamila, smo postali zelo pozorni. Odločili smo se za kontrolo in smo ob njeni navzočnosti pregledali vse njene osebne stvari, vendar ji nismo mogli dokazati. Jasno pa smo ji povedali, da jo bomo izključili iz doma, če bi se kdaj sum potrdil. Zaostrili pa smo tudi določila o izhodu, tako da se morajo odslej dijaki odjaviti, ko grejo iz doma, in prijaviti, če pridejo nazaj. Doslej hvala Bogu nismo registrirali konkretnega primera, kljub temu smo se odločili, da bomo naredili za naše dijake informacijske prireditve o mamilih.” Dr. Janko Zer-zer, ravnatelj Višje šole v Št. Petru: „Za našo šolo lahko rečem, da hvala Bogu problema z mamili nimamo. Ker pa so se mamila medtem tudi na Koroškem že močno razpasla, se zavedamo nevarnosti in se bomo zato s to tematiko začeli temeljito ukvarjati. Imamo namen pri prvi priložnosti povabiti strokovnjake na šolo, ki bodo učenke in učence informirali o nevarnostih mamil. Kot ravnatelj šentpetrske šole pa lahko rečem, da doslej s tem problemom na naši šoli nikoli nismo bili konfrontirani in tudi nimamo suma, da bi se v naših vrstah kaj takega razpaslo.” Igor Roblek, dijak Slovenske gimnazije: „Mislim, da nihče ni tako naiven, da bi res mislil, da problema z mamili na naših šolah nimamo. Kritiziram, da je vodstvo Trgovske akademije in Slovenske gimnazije zaspalo začetke tega razvoja in ni dovolj konsekventno ukrepalo, da bi zasačilo dijake, ki imajo opravka z mamili. Žal se je medtem diskusija že tako razširila, da bolj škoduje ugledu naše šole, kot če bi tiste mladince zasačili. Dejstvo je, da imajo druge šole še bistveno večje probleme z mamili, zato tudi v naših vrstah ne smemo < >-; pirati oči. Mnenja sem, da naših krogih prišlo do takega Pfj blema z mamili tudi zaradi tef ker imajo nekateri dijaki lažji stop do mamil in potem še osj bujejo druge dijake in jih potegi] jo v to sceno.” Tina Smolle, ^ stopnica dijaK|rn na Sloveln gimnaziji: 5' „Seveda sem ^ jaz slišala sU(Vc da nekateri diFZ; naše šole uživ^r; mamila. Sama 9s cer nisem v takih krogih, ven*' F ni več nobena skrivnost, da ne* r te rim učencem cannabis in huana nista tuja. Dejstvo pa je,yn je le malo možnosti to doka||'/ Osebno pa se mi zdi, da je prip,a vljenost vodstva Trgovske aka^T mije in Slovenske gimnazije meroma majhna, da bi dejanske razkrili celo zadevo. Mislim, l°Vl problema ne smemo zakrivati^’ mora biti interes nas vseh zaščit posameznika in šele v drugi v*- * ugled šole, ki bi kratkoročno go^ vo utrpel škodo. Dolgoročno S|Va dano pa bi jasne razmere šoli *a ; ristile.” Reportaža s ePolnišnico, ker je pač užila nekoli-eko preveč mamil? In kaj je z informacijo nekega učenca, da se v z|“nem primeru neki dijakinji ni bilo !reba odpeljati z rešilnim avtom, se je za to zavzela „prizadev-1,1a” profesorica? Ali sploh obstaja možnost, najti na vsa ta vprašanja šiPdgovore? Verjetno nekoliko tež-#o. Uživanje mamil... Vodstvo šol bi sicer lahko zaprosilo pri deželnem šolskem svetu za dovoljenje, da bi šolska zdravnica brez napovedi preiskala seč vseh dijakov, s čimer bi bilo morda možno priti dijakom, ki uživajo mamila, najbolj zanesljivo na sled. Problem pa je v tem, da šolska oblast in tudi vodstvo šole ali šolska zdravnica ne morejo prisiliti nobenega dijaka, da odda seč. Kaj je torej možno storiti, da se razkrije „scena”? Ravnateljem bi prav v interesu varovanja ugleda šole položili na srce, da vključijo strokovnjake, za katere verjetno ne bi bilo težavno razkrinkati celotno zadevo. Čeprav bi to bil kratkoročno prav gotovo udarec, je treba imeti pred očmi dejstvo, da se z zakrivanjem taki problemi le stopnjujejo in mamila zajamejo vedno večji krog naše mladine. Da je zaskrbljenost staršev velika, ni treba posebej poudarjati. Razvoja nočemo dramatizirati, ker je dejstvo, da je ta problem medtem žal zajel že vse srednje in višje šole na Koroškem. Prav na naših šolah pa zgleda, da je nerazveseljiv razvoj šele v začetni fazi in je zato prav sedaj odločilno, da se zadeva razčisti. Ne gre za to, da zaščitimo ugled naših šol in naših domov, gre v prvi vrsti za to, da zaščitimo življenje naše mladine in da ohranimo zaupanje, ki so ga starši skozi desetletja imeli v naše izobraževalne in vzgojne ustanove. Dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Slovenske gimnazije: „Noben ravnatelj ne more zagotoviti, da na njegovi šoli ni dijakov, ki bi uživali ma-ra- Konkretnega primera doslej Kjniamo, sumničenj in govoric pa nekaj. Profesorji se problemati-5 zavedamo in točno opazujemo tiMržanje dijakov in dijakinj. Dej-ufv° pa je, da je zelo težavno do-pzati uživanje mamil. Tudi šolska pravnica ima zelo omejene mož-i ker nobenega dijaka ne mo-'d' Pnsiiiti k preiskavi. Osebno pa ^ Ti zdi, da imajo mladinci mož-i0°st za stik z mamili v prvi vrsti iz-, šole. Primeru, da bi na naši šoli ko-zasačili, bi gotovo v sodelo-ičnju s starši odločno postopali. S 'fjerimi posledicami mora dijak v sMiem primeru računati, je težko Pjedati, ker je treba vsak primer individualno oceniti. Ne izključu-Pa možnosti izključitve iz šo-'P Kot ravnatelj šole pa sem seve-zainteresiran na tem, da se /Var razčisti, ker sem prepričan, ^ za dolgoročen ugled šole lahko pTemo v zakup tudi kratkoroč- ne težave.” Mag. Maja Am-rusch, ravnateljica Dvojezične trgovske akademije: „Veliko je govoric, vendar doslej na naši šoli ni znanega primera, da bi kdo užival mamila. Osebno sem mnenja, da nikogar ne smeš sumničiti, če nimaš dokaza. Šolska zdravnica je preiskala vse dijake naše šole in nihče od učencev ni vzbudil pozornosti. Sama lahko z mirno vestjo rečem, da smo profesorji pozorno zasledovali vsako sumničenje, da pa nimamo nobenega vzroka, da bi koga dolžili. Prepričana sem, da na naši šoli nihče od dijakov ne uživa mamil.” Aleksander Mak, zastopnik dijakov Dvojezične trgovske akademije: „Na vsak način sem prepričan, da niso le govorice, da nekateri dijaki na naših šolah uživajo mamila. Vem tudi, da je .blago' pri- nesel v naše kroge mladinec, ki pa ni dijak naše šole. Prepričan pa sem, da naši mladinci uživajo le mamila lažje sorte, kot je to na primer cannabis. Nočem dolžiti dijakov iz Slovenije, da prinašajo mamila med naše mladince, vendar je dejstvo, da imajo ti v Ljubljani bistveno lažji dostop do takega blaga. Mislim pa, da se take stvari odigravajo prej v domovih in po celovških lokalih, kakor pa na šoli sami. Prepričan sem, da bi bilo v primeru dobrega sodelovanja šole in domov možno v kratkem zasačiti mladince, ki imajo mamila.” Dr. Anton Peinig, nadzornik za srednje in višje šole: „Problem je gotovo zelo pereč in se ga nihče ne upa lotiti. Dejstvo je, da je razmeroma težko dokazati kakšnemu dijaku, da uživa mamila. Sam pa vidim problem v tem, da manjka profesorjem in ravnateljem tista korajža, da bi igrali z odprtimi kartami. Zaradi omejenih možnosti šolskega zdravnika bi ravnateljem svetoval, da ob določe- nem sumu vključijo tudi policijo. Kot nadzornik seveda težko ocenim, kako velik je tudi za naše šole ta problem. To bi morali najbolj znati oceniti profesorji, ki so na kraju samem in vidijo otroke vsak dan.” Miha Zablatnik, oče: „Mladini, ki je iz kakršnegakoli razloga prišla v odvisnost mamil, je treba pomagati kot bolniku. Na vsak način brez kazni, brez policije in drugih negativnih možnih posledic. Vključiti se morajo psihologi in terapevti, ki vejo za poti iz odvisnosti od mamil. Moja zaskrbljenost se ne veča s tem, da so mamila tudi na šoli. Mamila so v naši družbi in se prodajajo, zato moraš biti kot oče oz. mati vedno pazljiv. Bistven pa je odnos do otrok. Največji problem je, če otrok nima človeka, kateremu bi se lahko zaupal, oziroma, če ima strah tudi pred starši in se boji kazni ali odklona. Iz teh razlogov je treba izključiti policijo in kriminalizacijo žrtev.” 14 I Tožefov sejem Jožefovi sejemski d ne v/ od petka, 18. marca, do nedelje, 20. marca '94 Kar je za Pliberčane Pliberški jormak, je za Dobrolčane Jožefov sejem Kot vsako leto vabijo trgovci iz Dobrle vasi tudi letos n< tradicionalni Jožefov sejem. Na ta dva dneva se srečajo ljud je od blizu in daleč, da kupujejo vseh vrst stvari, in se sreča NOTARSKI URAD DOBRLA VAS NOTAR dr. Helmut TRAAR samostan Dobrla vas, 2. nadstropje URADNE URE od ponedeljka do četrtka, od 8. do 12.30 in od 14. do 17. ure v petek od 8. do 12.30 in od 14. do 15. ure URADNI DAN Železna Kapla: vsak petek od 9. do 11. ure; Škocijan: vsako drugo sredo v mesecu od 9. do 11. ure Telefon: 0 42 36/22 40 faks: 0 42 36 / 28 82 ZADRUGA PLIBERK $0®^ Tudi mi razstavljamo na sejmu naše kmetijske stroje • sodobne • po sejemski ceni • s servisom ^--- ^ POSOJILNICA-BANK -? PODJUNA DOBRLA VAS - EBERNDORF telefon (0 42 36) 20 76, faks 28 70 S poslovalnicami • VELIKOVEC • ŠKOCIJAN • SINČAVAS • ŠT. PRIMOŽ • DJEKŠE “ J ... kolesa, kolesa, kolesa Velika izbira vseh vrst koles • SERVIS • NADOMESTNI DELI • ČELADE ZA OTROKE IN ODRASLE • OBLEKE ZA KOLESARJE X;\X1 6 H ZA 'fO/ STURM DOBRLA VAS, Pliberška cesta 20 v hiši podjetja Sienčnik Enkratna priložnost 5 dni PARIZ - Euro-Disney od 13. do 17. julija 1994 od 3.180,- ATS NI NOČNIH VOŽENJ! Z NAMI PO SVETU Vaš partner za transport + turizem A-9141 DOBRLA VAS Telefon: O 42 36 / 20 1 OO Dopusti v IZOLI, POREČU in UMAGU tedenski aranžmaji od 22. 5. do 11.9. 94, pavšalna cena za polpenzion od šil. 1180,- naprej. Zahtevajte podrobne informacije! Tožefov sejem 7 Dobri i vasi jo s prijatelji in sorodniki. Letos pa bo tudi postavljen šotor, v katerem bo poskrbljeno za dobro jedačo in pijačo ter veselo razpoloženje ob zvokih glasbe. Dobrolski trgovci, gostilničarji, podjetniki in drugi razstavljala se tudi letos veselijo vašega obiska in zagotavljajo, da bodo imeli na razpoalgo široko ponudbo, ki bo zadovoljila 1Ž d a vsakega obiskovalca. ________ , NOVO V DOBRLI VASI 'Ttecc! . . . 'Ttetc! . . . 'Ttetcl • • • EBERNDORFER /Uš /Uš ($) markt, Eberndorf • Bleiburger Straße 1 • Tel. 0 42 36 / 32 05 • Inh. Fani. Marin: NOVO V DOBRLI VASI j mazoa AUTOSONDERSCHAU AM JOSEFIMARKT Gerhard GRASCHER Vertragswerkstätte Kundendienst 9141 Eberndorf Loibegg 18 Telefon 0 42 36 / 2666 Fax 0 42 36/2666- 16 v Celovcu, Goldene Gans, Alter Platz 31 in v Dobrli vasi SCHEIFLINGEFS Vsem kupcem želimo vesele velikonočne praznike ELEKTRO Installationen, Flandel und Steuerungstechnik Eduard Raduschnig Gösselsdorf Telefon (0 42 36) 21 66 £UDORA\ 16 Jožefov sejem Erschein IHR TISCHLER \ MACbT'S PERSONUCH Tischlerei / mizarstvo, Ersehen GmbH & CoKG. • HIŠNA VRATA • OKNA • NOTRANJA VRATA • OPREMA • LESENI TLAKI Gewerbestr. 7 • A-9141 Eberndorf • Telefon 0 42 36 / 25 10 • Fax: 0 42 36 / 25 10 - 20 r“cama GLOBASNICA - GLOBASNITZ DOBRLA VAS - EBERNDORF POSEBNA PONUDBA Universal- Samokolnica 85 L, POCINKANA, ZRAČNO KOLO NEMONTIRANO 'l Q □ ! Pod novim vodstvom ! FAHRSCHU L E Ing. Janesch ...durch uns zum Führerschein... ^ 04236/2266 von 8-20 Uhr Lahko še pristopite k 1. zunanjemu tečaju v Železni Kapli, gostilna KOLLER v Galiciji, gostilna ZENKL Kdaj: ponedeljek, 21. marca 1994, ob 19. uri S seboj prinesite dve fotografiji, zvezni kolek za 120,- in rojstni list. GASTHOF PUCHER A-9141 EBERNDORF Völkermarkterstr. 8 Tel. 0 42 36/22 84 Autotel. 0663/84 76 21 III • Gutbürgerliche Küche mit eigener Fleischerei • Biergarten • Kinderspielplatz • Komfortzimmer • Swimmingpool Kontaktna leča 1994 Dijaki ZG in ZRG za Slovence v Celovcu vabijo na Kontaktno lečo, ki bo od torka, 22. 3., do četrtka, 24. 3.1994 Slovensko šolsko društvo v Celovcu razpisuje DELOVNO MESTO čistilke v Mladinskem domu Predpogoji: znanje slovenščine in nemščine Pričetek dela: takoj Pisne prijave na: Slovensko šolsko društvo, Mikschallee 4, 9020 Celovec, telefon 0463 / 35 651 Faks: 0463 /36 651 - 11 Torek, 22. marca: 17.00 Grausam - duo - kabaret 18.15 Otvoritev 18.30 Koncerti... • Red and Orange (Celovec) • Harte Losung (Dunaj) • 2227 (Ljubljana) 22.00 Konec Sreda, 23. marca: 17.00 Der Zirkus aus dem wilden Westen 18.15 Koncerti: • 4 Problems (Celovec) • Läufer (Zagreb) • E.K.V. (Celovec) 22.00 Konec Četrtek, 24. marca: 16.30 Heimo Schwarz - branje 18.00 Koncerti: • Halbschlaf • Bombcircle (Dunaj) • Dancan Mango's Reaggea Night (Kenija) 22.00 Konec Vsi prisrično vabljeni! Vstop je prost! Celovec Mladinski dom in Slovenska študijska knjižnica vabita na PREDAVANJE „Družina - otrokov pekel ali raj“ v sredo, 23. 3. 1994, ob 19. uri v Mladinskem domu. Predaval bo psiholog Pavle Kogej. RADIOTELEVIZIJA IN MANJŠINE Predava: Chasper Stupan Sledi diskusija Torek, 22. 3. 1994, ob 19.30 Občinski center, Št. Rupert, dvorana 1 Prireditelji: Društvo Vincenz Rizzi. Mreža za interkulturni razvoj, SPZ. KKZ, Grüne Bildungswerkstatt Minderheiten, RI - Dr.-Karl-Renner-Insti-tut, Avtonomno gibanje odprtega ra-j dia Petek, l^jriarca 1994 Kultura 17 1 ^ 1 ' -L „Samo kdor se sooči s svojimi morami, bo kos resničnosti!“ 17-letni gimnazijec Štefan Hafner je napisal režijsko knjigo za film „Govorice“ (sam je vodil tudi režijo, posnel Miha Dolinšek), ki je bil pred kratkim ocenjen na koroškem prvenstvu filmskih amaterjev z najboljšo oceno 1. Premiera filma „Govorice“ in tudi drugega filma v produkciji „filma mladje“ KDZ „Karavanke“ je bila v sredo zvečer v Mladinskem domu. S pisateljem scenarija in režiserjem nagrajenega filma „Govorice“ smo imeli kratek pogovor. S Stefanom Hafnerjem se je pogovarjal Franc Sadjak Ime: Štefan Hafner Starost: 17 let Doma: na Bistrici v Rožu Poklic: obiskuje 7. razred Slovenske gimnazije v Celovcu Napisal si režijsko knjigo za film „Govorice“, ki razpravlja o tabuizirani temi homoseksualnosti. Zakaj si se lotil prav te teme in kako dolgo si pisal scenarij? Kako dolgo sem pisal, je težko reči. Na vsak način sem se skorajda leto dni ukvarjal s problematiko homoseksualnosti. To se pravi, da sem veliko bral in gledal filme o tej temi. Zakaj sem se lotil prav te teme, pa je v bistvu slučajno. Ob začetku sem imel le idejo pisati režijsko knjigo o kaki govorici in jo izrazito prikazati. Problem homoseksualnosti pa je bil v tem primeru idealna rešitev, saj je sicer pogosto prisoten, toda v bistvu vedno nekaj tajnega. Zakaj pripovedujejo zgodbo v tem filmu samo slike? Mnenja sem, da ena slika izpove več kot sto besed. Seveda Pa je filmsko ustvarjanje le s slikami mnogo težje in dolgotrajnejše, kakor recimo z besedami. Nisi le napisal režijsko knjigo, temveč si vodil tudi režijo. Ali si s končno podobo filma zadovoljen? V večji meri že. Toda, če bi ga še enkrat posneli, bi nekatere slike skušal gotovo drugače uprizoriti, kajti vedno znova se človek spomni drugih in boljših rešitev. Mislim, da je film kar dobro uspel, kajti odlikovan je bil na koroškem prvestvu, česar nisem pričakoval. Tvoj film „Govorice“ je bil pred kratkim ocenjen na koroškem prvenstvu filmskih amaterjev z najboljšo oceno 1. Zate gotovo veliko priznanje. Takšnega uspeha na koroškem prvenstvu gotovo nismo pričakovali, prav zaradi tega pa je bilo presenečenje veliko. Seveda je zame to veliko priznanje, še posebej vesel pa sem, da je zaradi tega postalo zanimanje za film večje in to tik pred premiero. Drugi film v produkciji „filma mladje“ Koroške dijaške zveze, „Karavanke“, obravnava problematiko sožitja dijakov iz Slovenije in Koroške, ki se skupno šolajo na Koroškem. Režijske knjige sicer nisi pisal ti, toda kot dijak Slovenske gimnazije si s to problematiko gotovo tudi soočen. Ta problem je na naši šoli gotovo navzoč, toda sam nimam težav. Nimam pa vtisa, da dijaki iz Slovenije niso sprejeti v družbo, kot se menda pogosto pravi. Jasno in razumljivo je, da recimo Ljubljančani radi silijo skupaj, kakor na primer Podjunčani ali Rožani. Toda izreki, kot na primer „Slovenska gimnazija je že v redu, če koroških Slovencev ne bi bilo“, so nadvse nepotrebni, ker s tem bistveno poslabšajo medsebojne odnose. Vedno pogosteje se govori tudi o mamilih na naših šolah. Mamila so vedno na šolah in bodo tudi naprej. Na naši šoli pravijo, da prihajajo mamila le iz Slovenije, in to me nekoliko moti. Tako pade slaba luč samo na Slovence iz Slovenije, in to ni dobro. Mamila gotovo niso slovenska specialiteta. Še tvoji cilji oz. želje za prihodnost? V bližnji prihodnosti želim napisati režijsko knjigo o manjšinski problematiki in to na poseben, smešen način. Kljub temu pa naj ne bi bila komedija. Bom videl, kako se to da ustvariti. Moj cilj oz. tihe sanje pa so sprejem na filmsko akademijo. Rad bi se nekoč poklicno ukvarjal z filmom. Hvala za pogovor! 17jähriger schrieb Buch zum besten Amateurfilm Ein Problcmnim iitx-r BomfW.-xunliUt sowie ein Abenteuerfilm erbiet teil die Bestnote 1 bei den Kammer Meblcr»duften für Kilmimateun?. ■ VUN CLAUS rawcHvtK .yia» Will w Am.SSWMU« Niipmxwflit.iMien.uKditwia Mtniul AS*«*»«- u» M j» NKteKua-im ma mtu-mn* Atn«r«uusf Mn, JWw«*« Umy >k» l»wn A.n —rr—v W6illl«rp-r»J'»rMr.K«ri» I» 'La Mm- uni XI. frix K) ilMikl M S»:Swi»r. «jin «kHUMk»» K1»/.*!» m «M „Wm «* OetfllKM «« ifi- y* reMmMy« XeKMrw * MaMKfcik Mr. «ir iur»v Ay/vtex urolicn.iv« U-» ex«<.Ml.akf■ UI«ISIN- «Ml-,«au«NH»*.»..*«er menrtw •Vmrcwnfmxl« 4/< Siccroiw. lle»«->» ».K* OlWlUMllU' LxNfr'vl'pk.M Kill Krmil W Ml Kleine Zeitung, 14. 3. 1194 KOROŠKO PRVENSTVO FILMSKIH AMATERJEV Film „Govorice“ prejel oceno 1 Barvni igrani film „Govorice“, v produkciji „filma mladje“ Koroške dijaške zveze, je bil pred kratkim v Spittalu na koroškem prvenstvu filmskih amaterjev ocenjen z najboljšo oceno 1. To priznanje je bilo za naše mlade filmske ustvarjalce nadvse presenetljivo in zato tem bolj razveseljivo. Režijsko knjigo za ta nagrajeni kratkometražni film je napisal 17-letni gimnazijec Štefan Hafner z Bistrice v Rožu. Lotil se je tabuizira-ne teme homoseksualnosti. Film „Govorice“ pripoveduje o mladincu, ki je v notranjosti razdvojen. Mladenič ne ve, ali naj se izpostavi družbenemu pritisku, ali pa naj taji svojo identiteto. V glavnih vlogah: Niko Sturm in Andrej Deskoski. Film je posnel Miha Dolinšek, režijo pa je vodil Štefan Hafner sam. Zakaj je prav ta film prejel najvišjo oceno? Žirija je ugotovila takole: „Ugajala nam je duševna moč in pogum mladega avtorja, ki se ni bal prijeti tabuizirane teme.“ Vodja projekta „film mladje“ KDZ Miha Dolinšek: „Film .Govorice' bomo poslali tudi na avstrijsko prvenstvo, kjer je zopet možno presenečenje.“ 18 Kultura PISMO BRALCA Spoštovano uredništvo! V Našem tedniku od 7. januarja 1.1. mag. Mojca Uršič predstavlja novi, 7. zvezek Enciklopedije, ki da ga nekateri imenujejo tudi „krono" slovenske založniške dejavnosti, saj da je to velik projekt tako v izobraževalnem kot tudi v kulturnem, organizacijskem in finančnem pogledu, pravi. Pripominja poleg drugega: „Tako se ob tem nacionalnem projektu združuje večina slovenske znanstvene zmogljivosti“, in še: „Ob vsem zapisanem pa ne smemo zanemariti še nečesa: V različnih znanstvenih strokah (enciklopedije) poteka živahno prilagajanje spremenjenim političnim razmeram v Sloveniji; potrebno je namreč opuščanje dosedanjih ideoloških temeljev in prevzemanje novih." Kako smo se Slovenci že razvadili. V današnjem slovenskem našarjenem političnem in kulturnem enciklopedizmu tako pomembne zgornje izjave in priznanja kar šinejo mimo nas, ne da bi jih sploh opazili. Iz vsega navedenega lahko upravičeno sklepam, da so v Enciklopediji Slovenije doslej različne znanstvene stroke temeljile na ideoloških temeljih — prav v očitnem nasprotju s pripovedovanjem in nameni očetov enciklo-pedizma. Prav tako razumem, da seje „večina slovenske znanstvene zmogljivosti“ vedno živahno prilagojevala in se še vedno prila-guje ne prav zelo trdnim ideološkim temeljem v Sloveniji, morda sedaj za kanec drugačnim od prejšnjih. Zato najbrž njeni znanstveni izsledki v sedanjem zvezku niso isti, to se pravi, da se živahno razlikujejo od prejšnjih, a da vendarle še vedno temeljijo na ideologiji, četudi spremenjeni. 7. zvezek ES, „krona“ kot pravijo, vsebuje veliko zanimivega in pretresa vrednega. To prav lahko verjamemo priporočilu mag. Uršič. Toda samo za tiste slovenske široke ljudske množice, ki gledajo na enciklopedijo iz živahno spremenjenih, novih ideoloških temeljev. Za tistega, ki jo gleda iz drugih, zastarelih, prejšnjih ideoloških temeljev, zadobiva žarek priokus. Za onega pa, ki se hoče hraniti brez ideoloških temeljev, pa ostaja naravnost neužitna, nekateri njeni — zelo redki — znanstveni izsledki bodisi stare ali pa naj novejše branže pa mogoče celo kot sredstvo za bruhanje. Ali, kot pravijo Francozi: Bolj spreminjaš, bolj ostaja ista stvar. Franc Krištof, Cleveland, ZDA „KORENINE“ ; Bilčovščani vabijo na novo igro! SRD „Bilka“ doživlja novo pomlad in ponuja obilen kulturni program. Slovenstvo je v Bilčovsu kar živahno in zasidrano. Samo na igralskem področju je društvo zadnja leta nekoliko zanemarjalo domačo publiko. Veliko igralcev je namreč sodelovalo pri Drabosnjakovih igrah ali se udejstvovalo v manjšem domačem krogu. Mladi Rupert Gasser, ki je vzel vajeti v roke in poskuša z drugimi odborniki mirno, vendar vztrajno vsaditi slovensko kulturo tudi v mlada srca, se je letos spet odločil za dramsko predstavo. Zbral je najboljše igralce iz bližnje in daljne okolice. Režiser Franci Končan je združil obetajoče kulturnike v prizadevno enoto, ki se lahko kosa z najboljšimi igralskimi skupinami narodne skupnosti. Glavno vlogo v igri Korenine je prevzela Silvija Male, mlada razigrana Selanka s Kota, njena mati v igri je izkušena domačinka Katja Zablatnik, glavno moško vlogo je prevzel Sigi Kolter, ki ga poznamo iz mnogih odrskih predstav, njegov sin v igri je Mihi Seher, ki sodeluje tudi v kot-mirški igralski skupini. Sceno je izdelal Hanzi Seher, za luč in ton skrbi Štefan Schellander. O zgodbi, socialni podobi delavskega sveta iz 60. let na Irskem, avtorja Arnolda Weskerja, je pripomnil režiser Franci Končan, da je treba poznati njeno ozadje: „Naslov je bolj simboličen, ker igra nima zgodbe. Irec Wesker obravnava v dramatičnem prikazu ljudi iz nižjega sloja, delavce, ki jih kapitalisti izkoriščajo. Navaden človek se bori za svoj obstoj, mladi doživljajo spremembe socialnih struktur. Avtor poskuša zbuditi kritičnost v ljudeh samih, ker se ne znajo znebiti te bede, se ne znajo upreti in ne znajo razmišljati o samopomoči. Očita jim brezbrižnost, malodušje, ne znajo se ne stepsti ne skregati ne boriti za dobre ideje.“ Naš tednik: „Niso to lastnosti, ki jih nekateri očitajo tudi Slovencem?“ F. Končan: Prav zato sem se odločil za to igro, ker sta si irski in slovenski narod zelo blizu. Avtor mi je nekako pri srcu, ker imajo predvsem ženske v tej igri odločilne vloge. Moški so bolj pasivni, sanjači, taki kakršni smo Slovenci. Ves čas se za nekaj bojujemo, pa ničesar ne pre- Kultura 19 Ali smo bili tudi Slovenci nacisti? Predavanje dr. Teodora Domeja v Domu v Tinjah o temi: 1938 -Avstrija ali Nemčija? Po Schuschniggu za Hitlerja? ^aknemo. Radi bi bili marsikaj, Vendar ne bi dosegli nič, če ob strani ne bi imeli močnih in prodornih žensk; potopili bi se v alkohol ali v brezdelje.“ „Naslov Korenine spominja, da je narodnost bistveni del igre“ „Premalo se zavedamo svojih korenin in odkod izhajamo - to je izpoved igre. Celo sramujemo se dobrin, ki jih imamo, namesto da bi jih spoštovali ali hvaležno sprejemali. Bistvo vsakega človeka je zavest, da je nekje vkoreninjen. Živimo sredi polj in travnikov, pa Se ne zavedamo, kako bogati Srr|o. Raje se spogledujemo z nekim meščanskim mestnim življenjem in se sramujemo pravih korenin. Da je dekle študentka v mestu, ki se vrača ob vikendih domov na deželo ali da so nove ideje socia-[istične in da je generacijski problem med materjo in hčerjo osrednja problematika, je bolj stranskega pomena, čeprav daje '9ri veliko aktualnosti.“ Premiera bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri pri Miklavžu, ponovitev v nedeljo, ob 20. uri. Zelo priporočamo ogled moderne kritične drame z dobro zasedbo vlo9 prizadevnih bilčovskih igralcev. Kdo ne pozna Krjavlja pa Domna, Desetega brata, Sosedovega sina,... Vsak Slovenec se je srečal s temi junaki v de-lih, katerih avtor je Josip Jurčič. Ta mojster slovenske besede se je rodil v revni kmečki družini na Muljavi na Dolenjskem. Smisel za pisanje je Jurčič Pokazal že zgodaj. Od I. 1861 je objavljal svoje pripovedi v Novicah, Slovenskem glasniku, Ko-tedarju Družbe sv. Mohorja, Slovenskem narodu, Zvonu, ■-■Po maturi je odšel študirat na Dunaj klasično filologijo in slavistiko; v tem času se je posvečal Precej tudi pisateljevanju. Sprva je zbiral ljudske pripovedke in jih Predelane zapisoval. Kmalu se je lotil tudi izvirnega pisanja; snov ljudskega izročila je prepletal s prizori iz kmečkega življenja, soočal pa se je tudi z zgodovinsko tematiko; pa tudi življenje izobražencev mu ni bilo Vrsta zgodovinskih predavanj v Tinjah na temo Dileme koroške slovenske zgodovine o polpreteklih dogodkih narodne skupnosti zbuja precej zanimanja. Tokrat je dr. Teodor Dorn ej z Zveznega pedagoškega inštituta predaval o usodnem letu 1938, ki je bilo tudi za koroške Slovence neka prelomnica v odnosu do dveh svetovnih nasilnih ideologij - do komunizma in do nacizma. Avstrija ati Nemčija? Po Schuschniggu za Hitlerja? Že vprašanji v naslovu sta nakazali dilemo tistega časa za Slovence, ukleščene med Jugoslavijo, koroško domovino in Veliko Nemčijo. Temeljit študij dokumentov, skrbna izbira dosegljive literature, številni citati iz ustreznega časopisja, izjave narodnih voditeljev in drugih prič tedanjih dogajanj so bili osnova za obsežno raziskavo in strnjeno, a dovolj jasno predavanje. tuje. 22-letni Jurčič je napisal 1. slovenski roman, ki ga je naslovil Deseti brat in ga je izdal I. 1866 v Celovcu. V njem se srečamo z zanimivim prepletom pisateljeve domišljije in smislom za slikovitost zgodbe ter s pozornim _ opazovanjem vaškega sveta. Že dve leti pozneje pa se je Jurčič v Sosedovem sinu že precej približal tudi realističnemu načinu pisanja. Študij je moral zaradi gmotnih težav prekiniti. Preselil se je v Maribor, kjer se je zaposlil pri Slovenskem narodu in postal prvi slovenski časnikar. Časopisu Vsakdanje življenje se je v tistih dneh pred anšlusom vidno spremenilo. Mladina je bila politično angažirana, ženske vključene v politične organizacije. Avstrijska javnost je pritiskala na Slovence z gesli: solidarnost, domovini zvest, visoka nemška kultura, komunistični strup, krščanska lojalnost. „Narodnost je Božja volja“ (J. Tischler), „Narodu in domovini zvesti koroški Slovenci“ (letak Slovenske prosvetne zveze), „Upamo v krščansko pravičnost!“ (Janko Mikula) - take izjave in pozivi so naredili iz Slovencev to, kar imenuje Peter Fantur v študiji o Krščanski kulturni zvezi: „strategija preživetja". Slovenci so sprejeli vse manipulacije z značilno vdanostjo in 13. marca je pretežna večina glasovala „po Schuschniggu za Hitlerja“. Tudi na dvojezičnem ozemlju je bilo nekaj občin, ki so bile „odlikovane“ z nazivom „Führergemeinde“. je ostal zvest do konca življenja. L. 1871 je prevzel glavno uredništvo Slovenskega naroda, jeseni 1872 pa se je skupno s časnikom preselil v Ljubljano. Neprestano je bil sredi političnih spopadov. Nepopustljivo se je bojeval proti nemški politiki. Pri svojem delu je upošteval stvarne okoliščine; bil je zelo spreten. Njegovi politični pogledi so temeljili na mladoslovenski politiki in ideji zedinjene Slovenije. Na vseh področjih se je zavzemal za uresničevanje naravnega prava slovenskega naroda, za njegovo nacionalno združitev in avtonomnost. Tako ni čudno, da sta sredi lanskega decembra skupščina Nove revije in upravni odbor Društva slovenskih pisateljev ustanovila Sklad Josipa Jurčiča, ki je namenjen nagradam in štipendijam za novinarje, svobodne publiciste in urednike; z njimi naj bi spodbujali resnicoljubnost kot moralno načelo slovenskega Molče so vsi poslušalci razmišljali o tem, kar so slišali (kolikokrat že in znova pretresljivo!) o usodnem letu 1938. Vsak je iskal odgovore, skoraj boječe so nekateri sodelovali v diskusiji, ki jo je prof. Moritsch poskusil poživiti - na koncu so ostala prenekatera vprašanja odprta in neobdelana. Kje so globlji vzroki, da so koroški Slovenci sodelovali v nacističnem gibanju? Kakšno strategijo je razvilo slovensko vodstvo in kako je vplivalo na narod? V kolikšni meri je katoliška Cerkev s svojim odnosom do nacizma oziroma komunizma vplivala na odločitev slovenske narodne skupnosti in v kakšni meri to še danes čutimo? Ali se je takratno narodno vodstvo zavedalo usodnih posledic ideoloških sprememb po priključitvi k nemškemu rajhu? Alojz Angerer novinarstva. Prva dobitnika nagrade sta Viktor Blažič, svobodni publicist in nekdanji desident, in Danilo Slivnik, namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela. V širšem izboru za nagrado je bila tudi dobra znanka NT Vida Petrovčič, sicer zaposlena na TV Slovenija. 150-letnico rojstva svojega rojaka pa so proslavili tudi Dolenjci. Pred nedavnim so odprli pešpot od Višnje gore prek Polževega na Muljavo, ki so jo poimenovali „Jurčičeva pot“; vodi po deželi, kjer se je odvijala večina prizorov Jurčičevih literarnih del. Vso pot, za katero potrebujete približno tri ure, je označilo z več kot 20 ličnimi tablami Planinsko društvo Viharnik. Med hojo popotnik vidi veliko lepe neokrnjene narave pa tudi etnološke in umetnostne spomenike ter naravne znamenitosti. Pot se izteče v Jurčičevi rojstni vasi Muljava. Alojz Angerer Mag. Mojca Uršič Kulturni utrinki iz Slovenije Odločno je nastopal proti velikonemštvu 4. marca je minilo natanko 150 let od rojstva Josipa Jurčiča, znanega pripovednika in dramatika ter prvega slovenskega poklicnega časnikarja. 20 Radio / TV / Prireditve DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 20. marca, ob 9.50 v TV 2 Poned., 21. marca, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki • Dobrla vas: Jožefov sejem • Volitve v koroški deželni zbor: potres in pretres • Seja narodnostnega sosveta: osrednji or- ganizaciji sta predlog predložili usklajen finančni • Koroška dijaška zveza predstavila dva nova filma • Globaški kulturni teden • Gledališka predstava „Korenine“ • Začetek Božanskega izobraževalnega tedna T A PETEK, 18. marec Kulturna obzorja. A T SOBOTA, 19. marec Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 1 !■ ■*■■■ ■■I E D C NEDELJA, 20. marec 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem — Duhovna misel (mag. Jože Andolšek). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. t p ' - -- 2 N PONED., 21. marec Z lastnim konceptom in zdravo samozavestjo do uspeha. 15 let proizvodnje v tovarni „ELANI" na Brnci. V .5'A*y; - ■ "tri-.S R TOREK, 22. marec Partnerski magazin. ■■■■■AbhhbhhI A n SREDA, 23. marec Društva se predstavljajo. Večerna odpade — zaradi hokeja na ledu! U »s»--- ***fl 1 ČETRTEK, 24. marec Kulturna obzorja. U Dom v Tinjah Od petka, 18. marca, ob 18. uri do nedelje, 20. marca, ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA MATURANTKE IN MATURANTE Voditelj: žpk. Peter Olip, Št. Lenart od sobote, 19. marca, od 14. do 18 ure do nedelje, 20. marca, od 14. do 18. ure Tečaj za spretne roke: IZDELOVANJE PUNČKE (FANTKA ALI DEKLICE) Voditeljica: Gertie Glaunach, Celovec od nedelje, 20. marca, od 18. ure do srede, 23. marca, do 13. ure NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10,-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. DUHOVNE VAJE za starše in sorodnike duhovnikov, redovnikov, diakonov, veroučiteljev, nem. Voditelj: spiritual Johannes Piwon-ka, Salzburg od nedelje, 20. marca, od 18. ure do četrtka, 24. marca, do 13. ure DUHOVNE VAJE ZA MOŽE IN ŽENE, nem. Voditelj: žpk. Hubert Hintermaier, Deggendorf v ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 Dia-predavanje: FASCINACIJA INDIJE, nem. Referenta: Bernhard in Cony Wall-ner, Gospa Sveta v četrtek, 24. 3., od 14. do 18. ure MARMORIRANJE VELIKONOČNIH JAJC Voditeljica: Erika Malle, Gospa Sveta od petka, 25. marca, ob 18. uri do ponedeljka, 28. marca, do 13. ure DUHOVNE VAJE ZA MOŽE IN ŽENE, nem. Voditelj: prof. dr. Anthony Kolen-cherry, Bangalore-Dunaj v petek, 25. marca, ob 19.30 ALI JE AVSTRIJA V NEVARNOSTI? Je to naša pot v tretje tisočletje? Na podiju diskutirajo: dež. posl. univ. prof. dr. Christian Brunner, manjšinski strokovnjak in znanstveni referent v parlamentu, ÖVP: dež. posl. mag. Walter Posch, SPÖ; mag. Paul Wiesen tajnik „Industriellenve-reinigung“ dežele Koroške; mag. Rudi Vouk, deželni tajnik Enotne liste Vodja diskusije: ravn. prof. dr. Peter Aistleitner, podžupan velikovške mestne občine od sobote, 26. marca, od 15. ure do nedelje, 27. marca, do 15. ure IKEBANA Voditeljica: Herta Deutsch, Gleisdorf od nedelje, 27. marca, od 18. ure do petka, 1. aprila, do 18. ure RUŠČINA ZA ZAČETNIKE Voditeljica: mag. Esther Pöhl, Innsbruck v sredo, 6. aprila, ob 19.30 FERI LAINŠČEK — „NAMESTO KOGA ROŽA CVETI“ Spremljevalec večera: Horst Ogris, radio Celovec Soprireditelj: ORF-Slovenski oddelek od sobote, 26., do srede, 30. marca IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V UMBRIJO: Assisi, Peruggia, Orvie-to, Spoletto in druga mesta Spremljevalca: mag. Borut Uršič, umetnostni zgodovinar, rektor Jože Kopeinig, duhovni vodja Ljubljana Avstrijsko-slovensko društvo vabi na obisk operne predstave „NABUCCO“ (G. Verdi) Čas: v sredo, 23. marca, v Ljubljani Odhod z avtobusom podjetja JUVAN ob 17. uri izpred Doma glasbe v Celovcu. Cena: prevoz in vstopnina: 320,—- Bilčovs Igra „KORENINE“ (Arnold Wesker) Premiera: v soboto, 19. 3., ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Ponovitev: v ned., 20. 3., ob 20. uri Režija: Franci Končan Nastopa: Gledališka skupina SPD „Bilka" Radiše Premiera igre „RODIL SE JE OČE“ (E. Kishon) Čas: v soboto, 26. 3., ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu na Radi šah Nastopa: Gledališka skupina SPD „Radiše“ Božji grob SKAVTSKI KRIŽEV POT Čas: v nedeljo, 27. 3., ob 19.30 Kraj: na Humcu pri Božjem grobu Prireditelj: SKSS Begunje Otvoritev razstave likovna delavnica: „MISEL IN KORENINE“ Čas: v petek, 18. 3., ob 18. uri Kraj: v galeriji Avsenik v Begunjah Sele REDNI OBČNI ZBOR Podpornega društva proti požarnim škodam Čas: v nedeljo, 20. 3., po prvi maši Kraj: v farnem domu v Selah Št. Primož Predavanje: KOZMIČNA ENERGIJA — VIR ŽIVLJENJA ZA ČLOVEKA, ŽIVALI IN RASTLINE Čas: v ponedeljek, 28. 3., ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu Predava: inž. Franjo Geč Prireditelj: SPD „Danica" v Št. Primožu Št. Jakob Predstavitev video-posnetka: „VKLENJENI PROMETEJ“ (Aischylos) Čas: v petek, 18. 3., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Vabi: Gledališka skupina „Trota-mora1' Škofiče Uprizoritev glasbene pravljice „TRIJE METULJI“ (priredba: Breda Rovšek) Čas: v soboto, 19. 3., ob 19. uri Kraj: v društvenih prostorih nad Posojilnico v Škofičah Nastopajo: otroci iz Škofič Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Edinost” v Škofičah Obirsko DAN ŽENA Čas: v soboto, 19. 3., ob 14. uri Kraj: v gostilni Kovač na Obirskem Prireditelj: Krajevni odbor Zveze slovenskih žena Železna Kapla vabi na tečaj „OBREZOVANJE IN NEGA SADNEGA DREVJA“ • obrezovanje sadik • nega starejših dreves na visokem deblu Osnovne informacije: od 13. do 14. ure v farni dvorani Šmihel nad Pliberkom Praksa: 14.30 do 16.00 v Pojankovem sadovnjaku, družina Demšar Referent: Dl Ernst Draga-schnig, Kostanje Čas: petek, 25. 3., ob 13. uri Kraj: farna dvorana Šmihel nad Pliberkom Prispevek: šil. 50,— Soprireditelj: Katoliško prosvetno društvo Šmihel Govorilne ure Zavarovalnice za delavce (Pensionsversicherungsanstalt def Arbeiter) Kraj: občinski urad Št. Jakob v Rožu l Čas: 22. marca, od 13. do 14. ure 21 Prireditve JEZIKOVNE POČITNICE 1994 za mlade od 10. do 16. leta V NOVEM MESTU „Jezikovne počitnice“ stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu 4500,— šilingov. Za to ceno nudimo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi • prevoz v Novo mesto in nazaj Prireditelj: Krščanska kulturna zveza 19. ROŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN od 19. do 27. marca 1994 DAN PRIREDITEV KRAJ sobota, 19. marec 19.30 premiera igre "KORENINE", Arnold Wesker nastopajo Igralci SPD "Bilka" Bilčovs pri Miklavžu sobota, 19. marec 19.30 p. Bertrand Kotnik, Joži Pak Ledinska in hišna Imena v Kotmari vasi Kotmara vas pri Mežnarju nedelja, 20. marec 10.30 lutkovna predstava "LOVEC IN ZAJKLJA" nastopajo igralci KPD v Šmihelu Sveče pri Adamu nedelja, JO. marec 19.00 Alois Gabriel, Dieter Pizzato, Franz Fister, razstava "REZLJANJE-zaposlitev v prostem času" Št. Janž stara šola nedelja, JO. marec 20.00 ponovitev igre "KORENINE", Arnold Wesker nastopajo igralci SPD "Bilka" Bilčovs pri Miklavžu Ponedeljek, 21. marec 18.00 Lutk. gledališče iz Ljubljane 'TRDOGLAVČEK" (lutk. predstava za predšolske otroke) Trata pri Cingelcu Ponedeljek, Ji. marec 19.30 dr. Franc Pibernik, predavanje ZAMOLČANA SLOVENSKA LITERATURA Sveče pri Vrbniku Ponedeljek, 21. marec 19.30 dr. Michael Weber, predavanje PRVI, DRUGI IN TRETJI ZOBJE Sele farni dom četrtek, J^-marec 19.30 Emi Mischkulnik, svetovalka za prehrano KAKO VPLIVA PREHRANA NA NAŠE ZDRAVJE Bilčovs pri Miklavžu četrtek, J^ marec 20.00 predavanje: Robert Gratzer "DIE DRAU" (nemško) Potovanje reke skozi štiri države Rožek na Muti petek, J^-marec 19.30 Janez Gregorič, kitara; Roman Verdel, flavta KLASIČNI KONCERT Trata pri Cingelcu sobota, JJmarec 19.30 premiera igre "RODIL SE JE OČE", E. Kishon nastopajo igralci SPD na Radišah Radiše kulturni dom nedelja, IJ7' marec DAN DOMAČIH JEDIL Sveče pri Adamu LO BASKI T7ULTURNI 22. 1 .TEDEN Slovensko kulturno društvo v Globasnici in SPD „Edinost“ v Štebnu Od 5. - 20. marca 1994 Slovenska beseda in pesem vsepovsod po svetu sobota, 19. marec 14.30 OTROŠKI POPOLDAN ■ "Skrinjica kija- oblikujeU Pavli Zablatnik in čarodej Grega MLADINSKI POPOLDAN oblikujeU Sten Vilar in Franci Končan gostilna Soštar farna dvorana sobota, KONCERT gostilna 19. marec 17.00 skupine .4 PROBLEMS" Soštar sobota, FILMSKI VEČER gostilna 19. marec MePZ “Peca" in folklorna skupina na turneji po Ameriki in Kanadi Šoštar 19.30 Film bo predvajal FoR Božič v Globasnici nedelja, DRUŽINSKO PETJE gostilna 20. marec nastopajo družine iz bližnje okolice Soštar 14.30 v Globasnici STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU V VELIKOVCU Sporočamo staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejemamo za šolsko leto 1994/95 učenke v Strokovno kmetijsko gospodinjsko šolo. V šoli je pouk v obeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja. Pogoja za sprejem. To sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo! Namen šole. Predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, ki si želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanje v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva. Ker se v šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnem delu in razne tehnike na likovnem področju, se dekleta usposobijo tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva in kmečkega turizma. Šolanje daje tudi dobro podlago za uspešnejši uk v različnih poklicih. Obvezni predmeti. To so verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, politična vzgoja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, nega otrok, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, računalništvo, ekologija. Za šolo se lahko prijavite vsak čas! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole: 9100 Velikovec, Klosterstr. 2. Telefon: 04232/3896. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ TEDEN SLOVENSKE DRAME 1994 Sobota, 19. 3., ob 19. uri: Marko Vezovišek: JERMANOVO SEME (SNG Drama Maribor) Nedelja, 20. 3., ob 19.30: Damir Zlatar Frey: KRI IN KOŠUTE (Slovensko ljudsko gledališče Celje) Ponedeljek, 21. 3., ob 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (Mestno gledališče ljubljansko)_____________________ Torek, 22. 3., ob 19.30: Milan Kleč: VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ (Slovensko stalno gledališče Trst) ______ Sreda, 23. 3., ob 19.30: Dušan Jovanovič: ANTIGONA (Naroden teater Kumanovo)___________________________________________ Četrtek, 24. 3., ob 19.30: Andrej A. Rozman: TARTIF (Slovensko mladinsko gledališče 22 Sport Sedaj je Užnik dokončno številka 1 Smučarska sezona se sicer nagiba h koncu, toda Daniel Užnik je še ni zaključil. Zopet vrhunski rezultat na kvalifikacijskem tekmovanju. Ta teden sta bili na programu zopet dva kvalifikacijska veleslaloma za kader naraščaja ÖSV, in Užnik je osvojil 1. in 2. mesto. Prvi veleslalom je bil na Salzburškem v Stroblu, kjer je Užnik sicer zasedel odlično 2. mesto, toda imel je mnogo smole. Med drugim tekom ga je namreč med vožnjo oviral delavec proge, tako da je moral znova na štart. Toda pogoji so se med tem časom nekoliko poslabšali, tako da je Užnik le za malenkost zgrešil 1. mesto. Zmagal pa je večni konkurent Pliberčan Rainer Schönfelder. Drugi tekmovalci so zaostajali že za dobro sekundo. Na drugem kvalifikacijskem veleslalomu, na isti progi, pa je bilo zaporedje uvrstitev zopet navadno, saj je bil Užnik najhitrejši. Schönfelder tokrat le tretji, zaostanek že nad sekundo. Užnik je na letošnjih kvalifikacijskih tekmovanjih dosegel 5 prvih mest (3 v veleslalomu, 1 v superveleslalomu in 1 v smuku). Enako število zmag je zabeležil tudi Schönfelder, toda njemu manjka vrhunski rezultat v smuku. Tako je Daniel Užnik trenutno najboljši smučar v Avstriji v svoji starostni skupini. Ta strmi Užnikov razvoj v tej sezoni je bil za vse nepričakovan, celo trener in oče Erich Užnik ga nikakor ni pričakoval. Sedaj, ko je številka 1, ima tudi najboljše karte v rokah pri pogajanjih z raznimi podjetji. Njihova podpora je že za mlade smučarje velikega pomena, saj le z najboljšo podporo in z najboljšim materialom lahko uspevajo v krogu tistih, ki imajo le en cilj: tekmovati za svetovni pokal Šentjanžan Daniel Užnik Bilčovs - štart z zmago? Zanesljivo gledajo Bilčovščani na tekmo proti Ve-trinju, ki je jeseni bila preložena na vigred. Prav tako Selani, ki bodo borbeno sprejeli Metlovo. v KRATKA ŠPORTNA VEST LAHKA ATLETIKA Magdalena Kulnik-koroška prvakinja v kros-teku 16-letna dijakinja Slovenske gimnazije Magdalena Kulnik šteje med najboljše lahke atletinje na Koroškem. Pred kratkim je osvojila v kros-teku čez 4,5 kilometra naslov koroške mladinske prvakinje. Magdalena Kulnik prihaja iz Bilčovsa in je postavila lahko atletiko v središče svojih izvenšolskih dejavnosti. Skupno s tremi sošolkami trenira pri KLC, kjer je zanjo izdelal izkušen trener Robert Kropiunig intenziven program. Dnevni treningi prinašajo že sedaj prve uspehe, ugotavlja Kropiunik, ki ocenjuje Magdaleno kot izredno perspektivno mladinko, ker ni le pridna, ampak ima tudi potreben talent za vrhunski šport. 16-letna šolarka je vzoren primer, kako se lahko uspešno ujemata šport in šola. Mnogo je primerov, ko je šport pobuda za šolo, in narobe. Žal pa ima večina mladine bistveno manj koristne izvenšolske interese. Magdaleni Kulnik ob lepem uspehu iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše na športni poti. ODBOJKA___________ Kljub zmagi, Dob ostane na 3. mestu Dobljani so sicer premagali Gleisdorf s 3:0, toda upanje, da Enns premaga Kagran, se žal ni uresničilo. Tako so Dobljani letos le za las zgrešili 2. mesto in s tem nastop v evropskem pokalu. Kljub temu je to 3. mesto doslej najvišji dosežek male vasi blizu Pliberka. Bilčovs - Na vigred preložena zadnja jesenska tekma med Bilčovsem in Vetrinjem obeta že kar ob začetku sezone izredno borbeno tekmo. Bilčovščani so zanesljivi, saj so na pripravljalnih tekmah dokazali že dobro razpoloženje. Predvsem legionarja Smeraldo in Rajnovič sta presenetila. Oba se veselita dobre telesne pripravljenosti. Trener Hobel: „Vsi se že veselimo na prvo tekmo in prepričan sem, da jo bomo dobili. Zelo zanesljivo in mirno gledam na letošnji pričetek prvenstva!“ Ekipo je zapustil nevarni napadalec Albert Ouantschnig (šel k A. Celovec), tako da je ekipa v ofenzivi postala slabša. Zato je trener Hobel spremenil tudi način igre, namreč zanesljivo braniti in šele potem napadati. Tekma proti Vetrinju bo v nedeljo ob 15.30 v Bilčovsu. Pripravljalna tekma: Bilčovs - Landskron 2:0 Strelca: Smeraldo, Weichboth Sele - Tudi Selani imajo prvo tekmo že ta konec tedna, nasprotnik pa se glasi Metlova. Torej ekipa, ki vodi na tabeli. Selani so se za vigredni del pripravljali, kot še nikoli. Trener Travnik: „Toliko se v Selah še nikoli ni treniralo!“ Cilj Selanov je 2-mesto, ki pomeni v najboljšem primeru celo povzdig v podligo-Vsi štirje drugouvrščeni 1. razreda se bodo po prvenstvu v obliki kvalifikacije borili za odprto mesto v podligi. Sele - Metlova, v nedeljo, ob 14.30 v Selah. Podli ga vzhod: 1. Žrelec 13 11 2 0 23:8 24 2. Št. Vid 15 9 5 1 25:7 23 3. Žitara vas 15 8 5 2 27:19 21 4. Ruda 15 7 3 5 24:17 17 5. ASK 15 5 6 4 26:23 16 6. Mostič 14 7 1 6 25:25 15 7. Pokrče 13 6 2 5 26:18 14 8. yetrinj 13 4 6 3 19:16 14 9. Št. Lenart 15 5 3 7 14:19 13 10. Liebenfels 15 4 4 7 19:23 12 11. Šmihel/L. 15 3 5 7 13:19 11 12. Bilčovs 14 2 5 7 18:23 9 13. ASV 14 2 3 9 10:27 7 14. Klopinj 14 0 4 10 14:39 4 Magdalena Kulnik (levo trener Robert Kropiunig) je pred kratkim v kros-teku osvojila naslov koroške mladinske prvakinje. Obrestuje se dnevni trening mlade Bilčovščanke. 23 Sport Jutri, ob 15.45, se v Borovljah za SAK prične lov na VSV in WAC SAK po več kot dveh letih v vlogi lovca Štiri točke za VSV in dve za WAC zaostaja SAK po jesenskem delu prvenstva. Toda pri SAK so si edini: najkasneje po zadnjem krogu smo zopet prvi. Skorajda nepoznan položaj pričakuje SAK v vigrednem delu prvenstva. Že več kot dve leti je bil SAK vedno čisto na vrhu lestvice, tokrat pa štarta s 3. mesta. To se Pravi, lovec je tokrat SAK. Seveda bi trenerju Ramšaku bilo ljubše, če bi njegova ekipa bila že čisto na vrhu lestvice, toda tudi z nalogo lovca ni nezadovoljen. Ramšak: „Bomo videli, kako se bo ekipa v tej nalogi znašla, sam Sem pa kar poln zaupanja!“ Pričetek bo v Borovljah, kjer seveda vsi zahtevajo zmago. Ker je vsak spodrsljaj skorajda usoden, bo morala ekipa tudi proti slabšim nasprotnikom dati vedno vse. Prav tam pogosto doživljamo ve-kka presenečenja. Proti Borovljam bosta manjkala Wölbl in Lippusch (oba 4. rumeni karton), prav tako novi legionar Bošnjak, kajti Savič mora igrati li-oera. Ekipa je dobro pripravljena, kar je pokazala generalka proti WAC (3:2 za SAK). Poleg na prvenstvu pa SAK Pleše vigredi še na drugi „ohceti“. Ta druga „ohcet“ se imenuje avstrijski pokal in je že precej blizu. Kaj je večjega pomena, prvenstvo ali pokal? Dr. Ramšak: „Naj-večjega pomena je vedno naslednja tekma, in ta je sedaj prvenstvena proti Borovljam!“ Tako bo SAK nastopil v Borov-ijah: Preschern; Savič, A. Sadjak, od-Prto je še mesto tretjega branilca; Šmid, Blajs, M. Sadjak, Vrabac, S. Sadjak; Urschitz, Pichorner Pripravljalna tekma VVAC - SAK 2:3 (0:2) Strelci: Rupp 2 oz. Pichorner, S. Sadjak, Urschitz Koroška liga 1- VSV 16 12 1 3 29:8 25 2- WAC 16 9 5 2 28:13 23 3- SAK 16 10 1 5 25:13 21 4- Breze 16 8 5 3 25:14 21 5- Treibach 16 8 5 3 20:14 21 Uenz 16 7 6 3 32:17 20 '■ Trg/Feldk. 16 7 4 5 25:14 18 Wernberg 16 5 6 5 31:28 16 S- Wietersdorf 16 5 5 6 18:16 15 ™- Austria 16 6 3 7 18:18 15 L Lendorf 16 6 3 7 16:19 15 Matrei 16 3 6 7 12:21 12 8. Pliberk 16 4 4 8 12:21 12 A A. Wolfsberg 16 4 2 10 17:33 10 il_Borovlje 16 3 3 10 18:43 9 16- Velikovec 16 0 3 13 11:45 3 Vije, trenutno VSV, WAC in SAK, se ob kon-I P^enstva uvrstijo v regionalno ligo, zadnji na slV|ci, trenutno Velikovec, pa izpade iz lige.) BgLljgredni krog -17. (19720. marec 1994): Borovlje ‘SAK, Üenz - Treibach, Wemberg - VSV, Austria -vgFeldk., Breze • Wietersdorf, WAC - Velikovec, Pli-derk. a. Wolfsberg, Lendorf ■ Matrei: Nova napadalca SAK Christian Petschenig (levo) in Mario Pichorner natančno vesta, kam mora žoga - po enosmernici v nasprotna vrata. Oba sta obljubila zadetek proti Borovljam, toda kateri bo v soboto smel igrati, še ni popolnoma jasno. slika Ni/Fera Prvenstvene tekme prvih treh (VSV, WAC, SAK) na lestvici v vigrednem delu prvenstva: 17. krog: Borovlje-SAK Wernberq - VSV WAC - Velikovec 18. krog: SAK - Breze VSV - WAC VSV - WAC 19. krog: Lienz - SAK Borovlje - VSV WAC - A. Wolfsberq 20. krog: SAK - Wietersdorf VSV - Breže Trg - WAC 21. krog: SAK - Treibach Lienz - VSV WAC - Matrei 22. krog: Velikovec - SAK VSV - Wietersdorf Lendorf - WAC 23. krog: SAK - VSV SAK -VSV WAC - Austria 24. krog: A. Wolfsberq - SAK VSV - Velikovec Pliberk - WAC 25. krog: SAK-Trg Treibach - VSV WAC - Wernberq 26. krog: Matrei - SAK VSV - A. Wolfsberq Treibach - WAC 27. krog: SAK - Lendorf VSV - Trg Borovlje - WAC 28. krog: Austria - SAK Matrei - VSV WAC - Breže 29. krog: SAK - Pliberk VSV - Lendorf Lienz - WAC 30. krog: Wernberq - SAK Austria - VSV WAC - Wietersdorf ÖFB ■ pokal / 4. krog SAK - VIENNA V soboto, 2.4.1994, ob 15.00 v Annabichlu Vstopnice v predprodaji na vseh Posojilnicah, pri igralcih in funkcionarjih. Kupite čimprej karte, kajti število gledalcev je policijsko omejeno. Ali bo SAK še prvak? Povprašali smo igralce, trenerje, odgovorne in navijače. Dr. Roland Grilc, predsednik „Gotovo, ker je SAK najboljša ekipa v koroški ligi. Dvakrat smo bili zapovrstjo prvak, manjka še tretjič in to bomo letos!“ Dr. Ivan Ramšak, trener SAK „V primerjavi z jesensko sezono so igralci bolj sveži in lačni uspeha. Poleg tega ne bo več kad rs ki h težav, zato bomo zopet koroški prvak!“ Christian Wölbl, igralec „Smo najboljše moštvo v ligi, zato sem prepričan, da bomo tretjič zapovrstjo koroški prvak. VSV še mora nastopiti na našem igrišču!“ Joško Wrolich, navijač „Ne! VSV je premočan!“ Silvo Kumer, tajnik SAK „Da! Ker je kader velik in izenačen, bo moral vsak igralec na vsaki tekmi dati vse. Zato sem prepričan, da bomo zopet prvak!“ Marjan Sadjak, igralec „Prepričan sem, da smo najboljša ekipa v koroški ligi, poleg tega bomo tokrat imeli tudi potrebno srečo. Zato se bo zopet glasil prvak SAK!“ Jože Fera, pomožni trener „V ekipi je še precej rezerv, poleg tega smo se izredno dobro pripravili. SAK bo zopet koroški prvak!“ Erwin Galo, igralec Pliberka „Možno je! S Pliberkom sem pretekli teden igral proti VSV, ki pa me ni pozitivno presenetil. Preveč zvezd je v ekipi. Gotovo ima SAK še dobre priložnosti!“ Hermann Lippusch, igralec „Da! V napadu smo se dobro okrepili in zato postali bolj nevarni. VSV se je sicer tudi okrepil, toda zdi se mi, da ima sedaj preveč zvezd v ekipi. In to gotovo ni najboljše“ v________________________________y 18.-20. marec 94. Jožefovo v Dobrli vasi! Veliko praznovanje. Dober nasvet. Rutar. RUTAR PRESENEČENJE PRI RUTARJU center