TEMA
Glasnik S.E.D. 39/3,4 1999, strun 20
Daša Hribar
slovenski etnografski muze]
Kustodiat za slovenske izseljence in zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji
V	Slovenskem etnografskem muzeju je začel septembru ¡999 delovati kustodiat za slovenske izseljence in zamejce, pripadnike narodnih 'manjšin ter drugih etnij v Sloveniji. Pridružil se je osmim dosedanjim kustodiatom (za ruralno gospodarstvo, obrt in trgovino, bivalno kulturo, oblačilno kulturo, družbeno kulturo in šege, ljudsko umetnost, likovne vire ter zunajevropske kulture). Za njihovo raziskovalno vsebino lahko rečemo, da že ima svojo tradicijo, kustodiatu za slovenske izseljence in zamejce, pripadnike narodnih manjšin ter drugih etnij pa se odpira v SUM kompleksno novo raziskovalno področje.
V	skladu s tem je tudi muzejsko gradivo, ki ga hrani SEM in bi ga lahko uporabili v okviru novega kustodiata. Ni ga namreč veliko.
Največ ga najdemo o zamejskem področju, zlasti v okviru raziskovanja naselij, stavbarstva in nos. Gradiva o raziskovalnem področju drugih etnij v Sloveniji je manj, čeprav ga je nekaj zajetega prav tako v zvezi z raziskovanjem naselij in noš, pa tudi šeg, obrti in drugih področij materialne kulture. Prvo delo je zato pregled /.branega gradiva prav z vidika etničnega, saj je bilo pri njegovem zbiranju v ospredju zanimanje za prvine materialne, duhovne in družbene kulture v okviru kustodiatov v muzeju. Temu pa je (razumljivo) sledilo tudi dokumentiranje zbranega gradiva. To velja za raziskovanje preteklih obdobij, način življenja drugih etnij v Sloveniji, njihova kultura. prepletenost s slovensko in njihovo medsebojno oplajanjc v zadnjih desetletjih (z morda izjemo Romov) pa je še neraziskano področje. Slednje je zelo obsežno, saj
zajema {po podatkih Statističnega letopisa Slovenije za leto 1991) kar 11.5 odstotka prebivalstva v Sloveniji, med večje pa spadajo Hrvatje. Srbi, Muslimani (Bošnjaki). Madžari. Albanci, Romi. Italijani. Turki. V zadnjih nekaj letih se doseljujejo nove etnične skupine, na primer Kitajci, prav tako zanimive za etnološko raziskovanje in muzejsko predstavitev. Če se ozremo na zgodovino in stanje raziskovanja izseljeništva v Slovenskem etnografskem muzeju, lahko že iz prispevka Alenke Simikič v isti številki Glasnika ugotovimo, da izseljeništva v SEM doslej ni nihče načrtno preučeval, zato ima muzej malo gradiva in virov, ki bi lahko bili v pomoč pri tovrstnih raziskavah. Večina gradiva je prišla v muzej naključno in v zvezi z drugimi raziskovalnimi sklopi oziroma kustodiati.' Nekaj gradiva pa vendarle je {Alenka Simikič ga v svojem prispevku natančno predstavlja, zato dodatna predstavitev na ni potrebna). Natančna obdelava pa bo lahko osnova novega kustodiata.
Zavedanje pomena raziskovanja izseljeništva (tudi) v okviru SEM ima sicer že kar dolgo tradicijo, njegovo zgodovino in razvoj pa nam je jasno in natančno predstavila dr. Breda Čebulj Sajko v svoji knjigi Etnologija in izseljeništvo.' Zanj seje zelo zavzel že leta 1932 Anton Mrkun, takratni župnik v Dobropoljah na Dolenjskem, v zvezi s svojo dejavnostjo pomoči izseljencem in povratnikom (Rafaelova družba), ki je nekaj časa živel tudi med argentinskimi Slovenci. Zavedajoč se velikih sprememb, ki jih je povzročilo izseljevanje na Slovenskem, se je zavzemal za ustanovitev izseljeniškega muzeja, če ne samostojnega, pa kot oddelka etnografskega muzeja.-' Za njim so pomen raziskovanja izseljeništva poudarjali tudi drugi, etnologi, na primer Boris Orel. Boris Kuhar in drugi.1 Sistematičnega raziskovanja izseljeništva v SEM pa ni bilo, niti ustreznih razmer zanj. S pomembnimi prostorskimi in organizacijskimi spremembami v S KM pa je muzej lahko uresničil svoje načrte, ki si jih je zastavil že v leta 1995, ko jc v koncept strukture muzejskega osebja vključil tudi kustosa za {prihodnje) zbirke slovenskih izseljencev. Slovencev v zamejstvu in narodnih manjšin v Sloveniji.'
Kustodiat se je oblikoval na podlagi ugotovitve o nujnosti oblikovanja nekaterih novih zbirk in sočasnih raziskav: na primer zbirke predmetnih prič o vsakdanjem življenju slovenskih izseljencev, dopolnjevanje zamejskega gradiva; zbiranje predmetov, povezanih z življenjem pripadnikov drugih etnij v
i
Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 15
TEMA	Si.D.
t; LOV ■ tIS KIH RUDARJEV V AM"RIi:T
1.	O kaj ste vi očka ia momca storili, da moram amerikajnar postat,
in v Aoeriki tok tešku delat.
2.	Le; naj ae to človek premisli
fantič v Ameriki trpi, on koplje kolin ov/n/ in srebro, včasih pr čisto aldto.
3.	Ta prvo ko zjutraj on vstane, lepo zahvali Bo^a,
ker ga Je nesreče obvcrovr-l, potem sc na delo poda. *»■. Tam doli globoko pod zemljo,
življenje ae služi težko, ne vidi ne eolnca ne dneva ne vidi kek ptički pojo«
5.	On notri drusgo ne 3liši knkor prestrašeni ta glas kadar on rudo izstrelja, podira zakladov se plcz.
6.	Kadar pa z delom preneha se lepo zahvala i^ogu, kep ga nesreče obvaroval poteia gre veselo dersv*,
7» Kadar pa doir.u on pritfc, s prijutli se razveseli, natoči ai čašico pive, .in zvečer prav sladko z,-,spi.
8. Ta tu n.^j nas nič ne prestraši da groco globoko v ze~ljo,
T
saj knalu bo tud^fco priilo, da bo;io za zmerom por' njo.
Sloveniji ...* Tako je v začetku letošnjega septembra z novim delovnim mestom kustosinje, magistre etnologije, *ačel v SEM delovati novi kustodiat. zadnji in deveti po vrsti.
Področje navedenega kustodiata je zelo široko, saj zajenia kar štiri sklope. Vsakega bi lahko označili za «loto, kompleksno raziskovalno področje. Menim, da sta njegovo oblikovanje in delovanje za takšno ustanovo. 1(01 je osrednji nacionalni etnološki muzej, izredno Pomembna. Verjetno je na tem raziskovalnem področju 's tudi kaj zamujenega. 1 ali ko pa, da je kustodiat nastal <>b pravem času, saj vsaka stvar zahteva svoj čas, da se razvije. Vsekakor (tudi) z njim SEM uresničuje sodobne težnje v etnologiji. Menim pa tudi. da so se Šele v ?adnjeni desetletju pojavile družbene okoliščine, spodbudne za raziskovanje slovenskega izseljeništva, saj Je Postala Slovenija z osamosvojitvijo sprejemljivejša za Pretok tovrstnih informacij in sodelovanje ter bolj dojemljiva in tolerantna za drugačno in različne
mterpretacije.
e je temelj muzejskega dela varstvo kulturne dediščine 'n s tem znanstveno raziskovanje, bo osnovno delo
UStodiata za slovenske izseljence in zamejce, Pnpadiiike narodnih manjšin ter drugih etnij v Sloveniji ureditev muzejskega fonda in nato priprava gradiva za stalno postavitev v novih razstavnih prostorih S L: M Kot Pa je razvidno iz povedanega, navedeni kustodiat s ^kšnim fondom absolutno ne razpolaga, saj je v muzeju 1111 voljo zelo malo gradiva. S to težavo se na splošno srečujejo vsa štiri področja iu raziskovanje izseljeništva 111 nič slabše zastopano od drugih treh. Vse bo treba uredili na novo. Sodelovanje in pomoč slovenskih muzejev bo izredno dobrodošla in za SEM nujna, zato ^njo prosim že sedaj. Prav tako bo pomembno sodelovanje z vladnimi organizacijami in uradi, inštituti, čustvi itd.
da me čaka zelo veliko dela, in upam, da bo
zapisal 3oris Orel teren 1955
(iz doKumcntacije SEM)
sčasoma SEM tudi s pomočjo »mojega« kustodiata. ki sem ga v tem prispevku predstavila, dosegel cilj, ki so si ga v muzeju zastavili že v leta 1995: SEM kot sodoben evropski muzej kulturnih identitet, ki je s svojo vsebino del nacionalne kulturne istovetnosti. Njegovo sporočilo naj bo tudi razkritje kulturne raznoterosti in sožitje z drugačnostjo.1
1	Alenka Simikifi. Dokumentacijsko gradivo o izseljeni šivu v SEM; objavljeno v lej številki Glasnika.
2	Breda Čebul) Sajko, Etnologija in izseljeništvo, Ljubljana 1999,
3	Ista. str. 12-13.
A Ista, str. 16-27.
i ]i\ja Smrdel, Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej. Etnolog 6 (LV[[>, 1996, str. 24.
6	Ista. str. 31.
7	Ista. str 31-32.