Razne stvari. Iz domačih krajev. (Cesarjev rojstui dan) obhajajo jutri dne 18. avgusta avstrijski narodi. Slovenci, vedno zvesti Habsburžanom in Avstriji, obetajo ljubljenemu cesarju ob rojstnem dnevu, da bodo zmeraj nepremi6no stali ob njegovi strani nasproti njegovim sovražnikom, vsak trenotek pripravljeni, darovati zanj svoje imetie in življenje. Bog živi našega cesarja, Bog obvaruj našo Avstrijo! (Iz šole.) Umrl je gosp. ravnatelj Peter Kapun, dosluženi nadu6itelj v Konjicah. Rodil se je 1. 1828 v Velikovcu na Koroškem. U6iteljeval je 51 let, od tega okoli 30 let v Konjicah. Pre6ast. gosp. konsistorjalni svet. in dekan Vob je pri odprtem grobu med osta- lim omenil, da je sedajni pokojnik prišel v Konjice po posredovanji pre6. gosp. nadžupnika Rozmana. In v soboto, ko so gospoda nadu6itelja spremili k po6itku, bilo je ravno 25 let od pogreba nadžupnikovega. Obema svetila, ve6na luč! (Stirdesetlenico službovanja) so obhajali v Mariboru v nedeljo, dne 13. t. m. slede6i gospodje nadu6itelji: Jager Janez v Studencih pri Mariboru, Kaiser Avgust iz Visa, Matekovi6 Martin v Škalah, Možina Janez pri Sv. Marku, Poto6nik Gustav iz Pletrovi6, Raušl Ferdinand iz Ormoža, Ceh Anton iz Radgone. (V Konjicah) se je v torek slavnost otvoritve «Citalnice» izvrSila izborno. Obširnejše poro6ilo priob6itno v prihodnji številki. Za danes omenimo le toliko, da so «Nemci» v trgu, ki pravim Nemcem delajo pred svetom samo sramoto, svojo divjo omiko prodajali po vzgledu »Celjanov* tudi s kamenjem. Gospa Winterjeva, ko se je peljala domu v Zre6e, je kamen dobila po glavi, a star6ek Kova6 p. d. Pintar iz Zre6 je ranjen na licu. (Iz Vitanjskega trga) nam pišejo: Velja postava za vse ali le za enega? Zakaj se dovoli, da sme nek tukajšnji obrtnik vsako nedelio, ko ravno gremo k božji službi, v svoji delavnici razbijati in ropotati ? Ali ho6e s tem pokazati, da ima celo delavnico polno samih mizarskih pomočnikov. Ali še zdaj ne v6 ta že sivolas 6lovek, da se ima nedelja posve6evati ? Radovednež. (Iz Slov. Bistrice) nam pišejo: Ker se sklicuje za nedeljo 20. avgusta kme6ki shod v Slov. Bistrico, in ker je potrebno, da katoliško narodni kmetje nastopamo skupno in jedino, zato vas vrle krš6anško narodne kmete iz okolice in daljave vabimo, pridite v obilnem Stevilu, da dobre re6i, ki se bodo pri shodu ubravnavale, sprejmemo, odlo6no pa pobijamo in zavrnemo vse, kar bi se morda nam po naši kme6ki pameti ne zdelo dobro in koristno. Dolžnost je vaša, vrli kmetje, da pridete in pokažete svojo priznano razsodnost in rodoljubje. Zbiramo se pri g. Petru Novaku ob 2. uri popoldne. Kmet. (Izlet v Ruše), katerega so zadnjo nedeljo priredili mariborski krš6ansko-socialni delavci, izvršil se je v vseob6no zadovolinost. Udeležilo se ga je pa gotovo nad 300 ljudi. Nastop delavcev je naredil na Rušane najboljši utis. Pri vrtni veselici je vladalo živahno veselje, kojega so poviševali govori, petje in godba. Ko smo se vra6ali po železnici v Maribor, so nekateri izven društva stoječi vro6ekrvni nemški gospodiči hoteli, da potihneio slovenski glasovi in živioklici v vozovih, a naši delavci so jih na dostoien na6in poučili o jednakopravnosti slovenskega jezika z nemškim. (V Lembaha) so šoli prijazni krogi v prid ubogim šolarjem priredili zadnji 6etrtek vrtno veselico s sre6olovom. Za ljubitelje redkih prikazni'se je pripravila tudi menažerija, ki je bila polna nenavadnih, skrajno zanimivih živali. Veselica je bila iz Lembaha slabo obiskana, temve6 pa jih je prišlo iz Maribora, Ruš, da celo iz Št. Lovrenca in iz Vuhreda smo videli ljubeznive goste. Cisti dobi6ek v blagi namen je povoljen. (Strastna zagrizenost.) Ob zadnjem romanju Slovencev v Marijino Celje je prišlo nekaj slovenskih romarjev v neko marijaceljsko gostilno. Zabtevajo jedi in pija6e. Gostilni6arka jim prinese. Kar pride njen mož v sobo, zapazi slovenske romarje in napade ga strastna jeza, kakor besen zarohni nad ženo: Bas, die Bindischen bedienen?! (»bindišarjem« boš ti stregla) ter bi io bil strašno pretepel, da ni žena zbežala skozi vrata. Slovenci, Se na Božji poti niste varni pred strastno nemško zagrizenostjo! (Mutska šola) bi se imelo že v jesen odpreti. StariSi mutske župnije, pa tudi bližnji sosedje se tega zelo veselijo. Sai dobro vedo, da se bodo tam njih otroci v materin86ini veliko nau6ili in ne ve6 v nemški Soli prazne slarae mlatili. (Potrjena volitev.) Izvolitev dr. Iv. Omuleca na6elnikom okrajnega zastopa ormoškega in Ivana Ko6evarja njegovim namestnikom je dobila najvteje potrjenje. (Poslanec Jož. Žičkar) bo v nedeljo pri zborovanju šentlenartskega pol. društva govoril pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Volilci, pridite poslušat! (Zborovanje delavskega društva v Marnbergn) se je imenitno obneslo. Kmetje in delavci so prišli v obilnem številu, ker so spoznali, da iim je treba poduka, omike, da se ne bodo dali od vsakega brezverskega trgovca ali kr6marja za nos voditi in vpehariti. Nastopila sta dva govornika: eden iz Gradca, drugi iz Marnberga. Vsi so bili navdušeni in prepri6ani, da bo društvo s takim delovanjem pospeševalo versko prepri6anje in pravo avstrijsko domoljubje. Le tako neustrašeno naprej! (Izgnbljen.) V spomladi meseca sušca tega leta je pobegnil iz Bobovega mladoletni F. Zdolšek odslej zderžaje se na Spodnjem Štajerskem od Ponikve do Vojnika. Na 6elu ima majhno jamico in je na pol gluh in nem, zna pa svoje ime podpisati. Kdor ga najde, naj ga blagohctno naznani županu v Ponikvo ob južni železnici. (Nemška omika.) Tudi v Ptuju se je pokazala zadnjo nedeljo nemška omika. Nemški mestjani so imeli veselico, kjer so pri dobrodiše6ih pe6enkah in šume6ih šampanjcih na korist ponem6evalnih društev zapravljali denar, koiega so jim med tednom nanosili slovenski okoli6ani. Razgreti po vinskih duhovih so nekatere mestne barabe, namesto da bi se hvaležno klanjale pred vsako slovensko hišo, za6ele še napadati slovenska poslopja. Razbili so šipe Narodnega doma, udrli v hišo Plojevo, bili po vratih ter povsod, kjer stanujejo Slovenci, kričali kakor pono6ne sove. In tej nemški omiki bi se naj mi Slovenci klanjali? Nikdar! (Celjski Nemci v koruzi.) Nemški celjski mob je trdil, da je zaradi izzivanj tako besnel o prihodu Gehov. To je seveda le grda laž! V nedeljo je bila dijaška beseda in shod slovenskih stenogralov v Žalcu. Celjski capini torej gotovo niso bili izzivani v Celju, a vendar so šli iz Celja Slovencem nasproti, da jih roparsko pri vrnitvi napadejo. Poskrili so se v koruzo. Slovenci so zvedli za to namero in ostali v Žalcu do drugega jutra, celjski Nemci pa so zamanj 6epeli v koruzi ter 6akali Slovencev. (Cerkvene zadeve.) Romarjem Matere lurške pri Sv. Petru niže Maribora naznanja župništvo, da bo letos že tudi 7. septembra zve6er pridiga, potem litanije in rimska proeesija. Spovedovalo se bo tudi vedno v farni cerkvi. Preno6iš6a bodo oskrbjena. — Ker so vsled nevednosti sprevodnikov nekateri raarijaceljski romarji morali dvakrat pla6ati vožnjo nazaj, naj se prizadeti oglasijo ustmeno ali pismeno pri prireditelju g. Gajšeku v Polj6anah, da dobijo denar nazaj. G. GajSek nam piše, da so romarje in prireditelje Nemci dražili, kjer so le mogli, vsled 6esar izjavlja, da jo drugo leto mahne proti Mariji Pomagaj na Kranjskem. Dobro! (Celjski Nemci) ho6ejo neki odpustiti vse slovenske posle. ti tem stopijo Nemci na jako nevarno polje, na polje gospodarskega boja. Slovenska savinjska dolina bo odgovorila na ta 6in s tem, da ne bo niti krajcarja ve6 privoš6ila celjskim Nemcem. S tem bo Celje najhitreje postalo slovensko, kajti celjski Nemci bodo potem kmalu izginili z berasko palico po širnem svetu. (0 učitelju Gostinčarju), ki je pri celjskih nemirih v silobranu lahno nastrelil nekega Poljanca, izvemo natan6neje: Ob kaki 2. uri pono6i, vojaštvo je šlo v vojašnico, podali so se trije Žal6ani, gg. Gostin6ar, Ka6 in Rajher, proti »zamorcu«, da bi se odpeljali domov. Pri mitnici jim zastopi pot roparska tolpa broje6a kakih 100 mož z debelimi gorja6ami oborožena, »um sie zu ziichtigen«. Divje se zažene druhal na omenjene tri gospode, kateri so v tej skrajni sili po- tegnili orožje. Dvajset korakov zadej stoje6a policija je gledala ta prizor. G. Gostin6ar je še zavpil: »Ruhe, oder ich schiess', Ruhe, oder ich schiess'«; ni6 ni izdalo, udarci so padali, kakor stopi v ralinu, v tem po6i, in Poljanec se zgrudi. O6ividno je torej, da \e Gostin6ar ustrelil le zaradi samoobrambe. G. Gostinčar je rodom Ljubljan6an, 25 let star, jako lepega obnašanja in zaradi svojega blagega zna6aja in prikupljivega obnašanja v vseh krogih jako priljubljen. Omeniti še je treba, da je Gostin6ar bolj nevarno po nemških napadalcih ranjen kaker Poljanec. (Nemška kri?) Nemški 6asniki pišejo, da je tekla nemška kri v Celiu. To ni res! Tekla je Ie slovenska kri, kajti vsi poškodovani Nemci so le Posilinemci in njih kri je torej slovenska kri. (Tudi nrednik ,,Domovine") g. Beg, je bil brez vsakega vzroka natepen pri zadnjih celjskih nemirih, ko se je vra6al z g. Bovho domu. A policija ni zaprla onih, ki so Bega tepli, ampak Bega samega. Imela ga je zaprtega 11, beri jednajst ur. Ko se je g. Beg pritožil, da nai ga denejo v boljši prostor, da je tam, kjer je bil, neznosen smrad, tedaj mu je navzo6i celjski zdravnik dr. Beck zaklical: »Hatten sie sich besser gewaschen, so ware kein Gestank darin«. Po jednajsturnem bivanju v zaporu, ko se nih6e ni zmenil zanj, je za6el g. Beg bobnati po vratih, na kar so ga izpustili. (Tvrdka Lorber & Co. v Zalcu) ni v slovenskih rokah, ampak v rokah celjskega Rakuša in šentpeterskega Lenka. To naznanjamo slovenskim rodoljubom. (Kdo izziva?) Sudmarka ho6e prihodnji mesec v Celju prirediti veliko skupš6ino in 2000 nemških buršov namerava tudi v prihodnjekrat obhajati tužno zmago celjskih nemških barab pri zadnjih izgredih. Ali to ni izzivanje celjskih Slovencev. Če Slovenci ne smejo slaviti narodnih veselic, potem tudi Nemci ne! (Duhovniške vesti.) C. gosp. Mihael Horvat, verou6itelj v Konjicah, postal je župni upravitelj v Babnem polju na Kranjskem. (Gospod Zoft na delu.) Gospod Zoff je odobril vse sklepe konjiškega ob6inskega odbora, ki so imeli namen, omejiti prosti razvoj otvoritvenih slavnosti «Citalnice». — Nemški listi ga hvalijo, da je postopal objektivno. Poznamo se! (Pozor slovenski kolesarji!) >Zveza slov. kolesarjev« nam je poslala naslednji poziv: Kolesarstvo se je v zadnjih letih z nenavadno hitrostjo po celi širni domovini razširilo in udoma6ilo. Število kolesarjev je veliko, vendar najve6 njih ne pripada nobenemu kolesarskemu druStvu. Posamezni klubi pa6 zbirajo v svojem okolišu 6lane, a koliko je kolesarjev v krajih, kjer še ni društev. Vsi ti razkropljenci naj bi se oklenili »zveze slovenskih kolesarjev«, katera je v prvi vrsti poklicana, da druži vse slovenske kolesarje, jim priskrbi kolikor možno mnogo ugodnostij ter deluje na to, da se kolesarstvo na Slovenskem povzdigne. V tem oziru ima zveza Se dokaj posla, katerega pa more izvršiti le z vsestransko podporo. Do zdaj Je zveza pa6 že priborila svojim 6lanom ugodnost prostega prehoda 6ez avstrijsko laško mejo in ustanovila na cestni progi Trst-Celje ve6 pomo6nih postaj, kjer si ponesre6en kolesar v sili lahko pomaga. Na vseh teh postajah je 6lanom zveze, 6e se kot taki legitimujejo, kolesarsko orodje brezpla6no na razpolago. Nadalje namerava zveza napraviti §e v teku tega leta nove pomo6ne postaje in sicer na gorenjski in dolenjski progi. — A s tem še ni kon6ano delo; treba bode tudi zaznamovati ceste, nevarne klance itd. Za vse to je pa treba ve6jih denarnih sredstev. Ker je pa 6lanarina nizka (1 gld. 50 kr. na leto), tedaj pa6 ne more biti zveza pri sedanjem Stevilu 6lanov in pri današnjih dohodkih popolnoma kos svoji nalogi. Kolikor bo mogo6e, bode odbor zveze vedno rad storil, prosi pa razna kolesarska društva in posamezne kolesarje, da mu z inlorma- cijami in z nasveti olajšaio delo, posebno pa z obilnim pristopom doneso v [dosego tega namena vsekakor prepotrebnih sredstev, ker le v združenju je mo6. Oglasi, dopisi itd. izvolijo nai se vpoSiljati na odbor >zveze slovenskih kolesarjev v Ljubljani. (Villagoš.) Dne 13. avgusta je preteklo 50 let, odkar se je pri Villagošu madjarski general G6rgey z 20.000 pešci, 2000 konjeniki in s 130 topi udal Rusom pod vodstvom Riidigerja. Tako je bila prekucija Madjarov udušena s slovansko krvjo, kajti slovanski narodi, združeni in oja6eni po ruski armadi, so takrat rešili Avstrijo. No, v zahvalo se nam pa tako dobro godi! Listnica uredniStva. Gospodi6ina, katera je donesla rokopis «Romanja> naj blagovoli naznaniti svoje ime in doposlati v kratkem konec. (K sv. Trojici v Slov. gor.) tedaj v nedeljo 20. avgusta. Politi6no društvo priredi velik shod v Mlinari6evej gostilni ob pol 4. z naslednjim vsporedom: Pozdrav predsednika. Kaj ho6emo? Govori podpredsednik. Naš politi6en položaj. Govori državni in deželni poslanec Ži6kar. Kako naj se naš kmet izobražuje. Govori g. F. G. Kmetijske zadruge. Pou6uje g. Iv. Ka6. Nasveti in predlogi. Kmetje slovenski! Na noge, k sv. Trojici! Za Vaš blagor, Vašo korist se gre. Odbor. (Iz Sv. Bolfanka v Slov. gor.) nam pišejo, da so ondotne ob6ine prosile, naj se poštni urad imenuje »Sv. Boliank v Sl. g.«, ter naj se rabi tudi v prihodnje dvojezi6ni pe6at. Obema prožnjama je vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo ugodilo. Kar se tiče tiskovin itd., mora biti sedaj vsak narodnjak zadovoljen, in upati smemo, da odslej ne bo imel nikdo ve6 povoda za kako pritožbo v zadevi našega poštnega urada. (Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja) priredi v nedeljo 27. avgusta koncert s pomo6jo godbe >hardeške požarne brambe« in doma6ega pevskega zbora. Po koncertu je tombola. Natančneji vspored prihodnji6. (Posojilno in hranilno drnštvo pri Sv. Emi) bo imelo 27. avgusta izvanreden ob6ni zbor s slede6im vsporedom: 1. volitev nadzorništva, 2. posvetovanje o dostavku v pravilih, 3. ustanovitev posebnega zaklada v dobrodelne namene, 4. prosti nasveti. (Bralno društvo) se snuje pri Sv. Martinu v Sromljah. Doti6na pravila ie že potrdilo c. kr. namestništvo v Gradcu. Ustanovni shod bode, ako še kaj posebnega ne zabrani, dne 17. septembra t. 1. Prosimo tedaj slavna društva v okolici, da ne bodo na isti dan yeselic nastavljala. (Veselica) se priredi otrokom petrazredne šole v Brežicah 20. jt. m. ob dveh popoldne na travniku g. Grubi6a. Pri veselici igrala bo godba c. kr. mest. garde kostanjeviške. — Isti dan priredi breška »Citalnica« na vrtu »Narodnega doma« zabavo. Godba zgornja. Za6etek ob 8. uri zvecer. Vstopnina 30 kr. Ker se posebna vabila ne bodo razposlala, vabijo se tem potom vljudno dobrotniki, stariši in prijatelji šolske mladine k veselici in zabavi. (Kmečko konznmno društvo na Frankolovem) je pri ;občnem zboru dne 2. julija t. 1. spremenilo svoja pravila, osobito, da se ima tvrdka zadruge v bodoče glasiti: «Kmetijsko društvo na Frankolovem,* da se je dalje delokrog podjetja razširil in da se ima namesto dosedanjih štirih v bodo6e izvoliti 6 udov na6elstva, h katerim sta bila tedaj tudi izvoljena Se Tomaž Medved, posestnik v Stražici in Martin Ravnak, posestv Dolu. Ta prememba pravil, kakor tudi izvolitev dveh novih udov na6elstva, bila je vsled sklepa c. kr. okrožnega kot trgovskega sodi§6a v Celju dne 8. avgusta t. 1. v zadružni register vpisana. (Kmetijsko društvo ppi Sv. Emi) bo imelo 27. avgusta izvanreden ob6ni zbor. Na dnevnem redu je: 1. volitev nadzorništva, 2. yolitev razsodiš6a, 3. posvetovanje o podružnicab, 4. posvetovanje o dostavku v pravilih. 5. ustanovitev posebnega rezervnega zaklada v dobrodelne namene, 6. slu6ajnosti. Gospodarske stvari. Kako pridemo do dobre živine za mleko ? Dandanes, ko je gospodarju gledati na vsak vinar, nam ne sme biti vsejedno, ali daje krava 1000 ali pa 2000 litrov mleka na leto. To je velik razloček v naSih prihodkih, naj si že mleko prodajamo ali pa ne. Zaradi tega nam je danes bo!j ko kdaj prej gledati na to, da nam krave ne dajejo le lepih in raš6nih telet, ampak tudi obilo dobrega mleka. V to svrho pa ni treba vpeljavati Bog zna kakih tujih plemen v naše kraje, da se ž niimi izboljša mlečnost naših krav. Smelo trdimo, da se je s takim vpeljavanjem tujih, za našo živino in naše kraje nepripravnih plemen ve6 škodilo kakor koristilo, in veliko 6asa in denarja potratilo. Z raznobarvanimi in raznoli6nimi plemeni se ni druzega doseglo, kakor da se je živina po nekterih krajih 6isto pomešala, kar je velika škoda za napredek živinoreje in njenih dohodkov. Ako že ni mogoče dobiti doma zadosti dobre živine za mleko, in smo takoreko6 prisiljeni izboljšavati mle6nost in druge lastnosti pri živini tudi s tujimi pleraeni, potem naj se vpeljujejo plemena, ki so naši živini podobna, ne-le po rasti, ampak tudi po barvi in drugih lastnostih. Ko bi se po tem edino pravem na6elu ravnali vsi od kraja, in že od tistega 6asa sem, ko se je za6elo vnanjo živino vpeljavati, potem bi imela naša živina druga6e ve6jo vrednost, kakor jo ima zdaj. Naša živina bi bila zjedna6ena v svojih lastnostih, in prodajali bi \o lahko tudi za pleme, ne pa samo za delo in za mesnico, kakor sedaj. Sicer pa ne smemo iskati vsega napredka pri živinoreji edino le v porabi tujih plemen. Ce tudi se da živina s pripravnira tujim plemenom izdatno izboljšati, zlasti v prvem času, ko ne dostaje doma dosti dobre živine, vendar je polagati zajedno vso skrb na to, da se živina izboljšuje tudi zboljšo rejo, z boljšim krmljeniem in oskrbovaniem. Na ta način se doseže še najve6 vspeha. Pomisliti moramo, da so sredstva za vpeljavanje tujih plemen skromno odmerjena, in da bi trebalo pri izdatnih sredstvih deset in desetletja, da bi vpliv tuje živine tako prodrl, da bi se doma6a živina izpodrinila in popolnoma premenila. Malokje se je to doseglo, in le tam, kjer so bile krajevne, kakor tudi gospodarske razmere doti6nemu plemenu skrajno ugodne. Po Švicarskem in Tirolskem, kjer se nahajajo slove6a plemena, niso od nikdar vpeliavali tuje živine, ampak izredili so si ondotni živinorejci to živino sami. In prav tako bo tudi nam ravnati, 6e ho6emo lepšo in boljšo živino imeti. Da se da to doseči, uče nas izkušnje v zadnjem desetletju, v katerem se je doma6a živina precej izboljšala, po najve6 z boljšim krmljenjem, boljšo rejo in bolišim oskrbovanjem. Zlasti po nekaterih naših krajih imamo že prav lepo živino. Dobro mlečnost pri doma6i živini pripisovati moramo pa tudi na slede6e na6ine: 1. Da odlo6imo za rejo teleta od dobrih krav in da kupujemo v to svrho tudi lepa teleta od sosedov, namesto da jih prodajajo v mesnice; 2. da teleta skrbno odstavljamo, in da jim dajemo do prvega pol leta prav tečno krmo; 3. Da telio prezgodaj ne vodimo po plemenu, in da vodimo telice in krave k najboljšim in najprikladnejšim plemenjakom; 4. da polagamo molzni govedi te6no krmo, kajti za napravo obilnega in dobrega mleka treba tudi zadosti te6ne krme; 5. da izmolzemo mleko pri vsaki molži do zadnje kapljice; 6. da ponehamo pri brejih kravah z molžo vsai štiri tedne pred porodom. Po naravi slabe krave, kakor tudi slaborejene krave, vstavijo same molžo, v6asih že v drugi polovici brejosti. Dobre krave nam pa molzejo, 6e treba do zadnjega. Tega pa ne smemo tirjati, ker se nam take krave prehitro izmolzejo, kar uče izkušnje, in dajeio po porodu precej manj mleka. R. v D. N.