Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Murska Sobota, 13. marca 1938.
Naročnina
enaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
ŠSev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo.
V. LST&
Nevarnost
Po znanem sestanku med Hitlerjem in avstrijskim kancelarjem Schushniggom, ki je kot bomba treščila v evropsko javnost, so se začeli v sosednji Avstriji odigravati dogodki, ki sličijo smrtnemu boju samostojne države. Zlohotno se približuje meja Hitlerjevega car-stva našim Karavankam in počasi si ustvarja Nemčija resničnost onih sanj, ki so že pred svetovno vojno prepregale glave nemških politikov in, ki so strmele za izhodom na Jadransko morje. Takrat je bilo to za njih pogubno in nekdanja cesarska Nemčija si je zlomila zobe. Hitler pa si je zbral varnejšo pot. Kot diktator se razume na svoj posel. Zaveda se, da mora imeti diktatura neprestane uspehe, če jih nima, postane nezanimiva in ljudska pozornost se usmerja nehote na svojo lastno usodo in prva posledica je, da si skuša odvreči vajeti in se izvleči izpod pesti, ki ga tlači k tlom. V tem oziru je Hitler kaj ploden in priznati se mu mora, da je s svojo silno energijo in često brezobzirnim nastopom dosegel skoro vse, kar si je svoj čas postavil za cilj v zunanji politiki nemške države. Le dvoje vprašanj je ostalo za Nemčijo še odprtih: Vrnitev kolonij in avstrijsko vprašanje. Da je svet zopet presenetil, si je izbral slednje. In po zadnjem razgovoru z Schuschniggom je bil storjen prvi korak združitve Avstrije z Nemčijo. Ta misel ni nova in se ni porodila v glavah sedanjih voditeljev Nemčije. Že leta 1914. se je govorilo o tem, saj je bil to eden izmed vzrokov, da se je Nemčija tako brezglavno vzela v bojni metež, ker se je tolažila z mislijo, da ne more ničesar zgubiti. Če zgubi vojno, bo pa za odškodnino dobila Avstrijo. To se bi tudi zgodilo, če se takratni vojni zavezniki Francija, Italija, Amerika in Anglija ne bi zoperstav-ljali in preprečili nemške nakane.
O trajnem miru v sosednji drŽavi pa od takrat ni več govora. Politične borbe so na dnevnem redu, k tem pa so še prišli odsluženi Habsburžani, ki so smatrali Avstrijo za najbolj primerno, da zopet poskusijo svojo srečo in se prerinejo do prestola, s katerega so toliko stoletij ukazovali in tlačili slovanske in druge narode.
V	zadnjih letih pa so se na političnem polju vedno bolj oglaševali hitierjevci, ki so imeli v sosednji narodno socialistični Nemčiji močno in zanesljivo oporo. Znani so dogodki, ki so se odigrali leta 1934, ko so hoteli hitierjevci z orožjem v rokah prevzeti oblast v svoje roke. Takrat so po ulicah avstrijskih mest kosile strojnice, izbruhnila je prava državljanska vojna in na tisoče poraženih hitlerjevcev je po neuspehu revolucije iskalo zaščite na naših tleh. Kot žrtev je padel takratni kancelar Dollfuss in njemu je sledil Schuschnigg, ki je dosti dolgo krmaril avstrijski brod mimo čeri in prepadov. Prave močne vlade si ni mogel ustvariti, ker se je preveč upiral na manjšino in pri tem zgubil iz vida opozicijo, ki so jo sestavljali predvsem narodni socialisti in ki so postajali iz dneva v dan številnejši, dokler mu niso zrastli preko glave. To je krivda sedanjega kancelarja in Hitler je imel lahko delo, ko mu je stavil kot zaščitnik narodnega socializma v Avstriji svoje dalekosežne zahteve, ki jih je moral avstrijski državnik hočeš, nočeš sprejeti. In tako je zopet enkrat stala vsa evropska javnost pred izvršenim dejstvom, ki ga je Hitler pripravil za peto obletnico svojega vladanja. Čudna je pri tem vloga Italije. Dogodke, ki so se odigrali na tleh njene za-ščitnice, je v polni meri odobravala, ker je vidla v njih nov dokaz za moč fašizma v Evropi. Pri tem pa je pozabila na nevarnost, v katero je sama zabredla, saj se je ob njenih mejah ustvarila velika nemška sila, ki je v vseh zgodovinskih dobah bila sovražno razpoložena bodisi do Italijanov ali Francozov. Italijani so pozabili, da so se petnajst stoletij zvijali
V	germanskih kleščah, iz katerih so se rešili šele pred dobrimi 50 leti. Drugo kar pade v oči, pa je italijansko zagotovilo, ki so ga dali že pokojnemu Dollfussu, da je avstrijska neodvisnost načelo, ki ga bo Italija vedno branila. Za tem pa se je skrivala samo namera, da avstrijska država loči Italijo od Nemčije, skratka da bo zid, preko katerega bo Nemcem težko preplezati do italijanskih nižin. To je bil vzrok, da je vzela Italija Avstrijo v svojo zaščito in da je zajamčila neodvisnost. Med
tem pa je imela Italija svoje težave, ki se jih ni nadejala. Abe-sinsko zavajevanje je sprožilo nešteto neslutenih vprašanj in nehote se je znašla pred novim nasprotnikom — Anglijo. In da bi se njej mogla postaviti po robu ter še proti onim državam, ki so proti njej zavzele v abesinski aferi sovražno stališče, se je vrgla v objem Nemčije. Ko je Italija napravila ta korak, se je istočasno tudi odrekla svojemu upiranju v avstrijskem vprašanju. Italijo pa je presenetilo le to, da je Hitler tako hitro izvršil svojo namero, ker so pričakovali, da bo do tega preteklo še nekaj let. Pri vsem tem pa je važno sledeče: Nesporno je, da so baš avstrijske homatije privedle Italijo do tega, da je kaj hitro stopila v pogajanje z Anglijo, medtem ko je vsa evropska javnost pričakovala, da bo po nemškem vzoru in naslonjena na svojo zaveznico Nemčijo, skušala uveljaviti svoje zahteve v Sredozemlju. Zgodilo se je pa nasprotno : Z Anglijo se skuša pobotati, odreka se svojega posredovanja v Španiji in vdaja se v položaj, ki ga je imela in ki ga ima v Sredozemlju. Vse svoje velike načrte je opustila in se zašla polna skrbi v svoje ogrožene alpske meje. Pa je tudi upravičena. Saj je Hitler v svojem znanem govoru v parlamentu svečano izjavil, da ni med Francijo in Nemčijo nobenih spornih točk, odkar je bilo Posarje vrnjeno Nemčiji. Nemčija sili na jug in proti vzhodu. V tej smeri pa ni ne Francija ne Anglija. Tam so južni Tirolci, ljudje nemške krvi in mišljenja, ki se ne morejo spoprijazniti z življenjem v fašistični Italiji. Kakor so pogledi naših neosvobojenih bratov vprte na Snežnik, kjer teče meja naše svobodne domovine, tako so uprti pogledi nemškega življenja na prelaz Brenner, za katerimi odmevajo bojne pesmi hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Zdi se, da toliko proslavljena zveza Rim—Berlin poka v svojih temeljih. In kaj bi bilo pri tem čudnega ? Kolikokrat se je že zgodilo, da so se trgale rodbinske vezi, če se je šlo za gmotne koristi in zakaj se potem ne bi trgale vezi, ki so zgrajene samo na besedah in obljubah. Pri vsem tem pa se moramo tudi mi resno zamisliti: Hitlerjeve besede ne zadenejo le Italijo, ampak tudi
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 11.
nas, saj leži naša domovina na oni poti, po kateri hrepeni nemška množica, da dospe do našega sinjega Jadrana, o katerem sanja nemštvo že od pamtiveka. Z onim dnem, ko bo na Karavankah in na Brennerju zaplapolal hitlerjevski kljukasti križ, imata Jugoslavija in Italija iste naloge, da branita svojo domovino pred nemškim navalom.
POLITIKA
V	Narodni skupščini se je pretekle dni vršila podrobna razprava o predloženem državnem proračunu. V središču vsega zanimanja je stalo poročilo notranjega ministra dr. Antona Korošca, ki je izčrpno govoril tudi o razmerah na Hrvatskem. Med drugim je rekel sledeče: „Mi vemo, da razmere na Hrvatskem niso najidealnejše, vemo pa tudi, da niso tako strašne kakor jih hočejo nekateri predstaviti. Napetost, ki je vladala tedaj, ko smo mi prevzeli oblast, je čisto gotovo v mnogočem popustila in je ozračje mnogo bolj pomirljivo kakor pa je bilo pred tremi leti. čeludi se ie dogajajo zdaj pa zdaj stvari, ki niso po volji državnim oblastem, vendar je bilo vedno dokazano, da je državna oblast v premoči in da je obvarovala spoštovanje zakonskih predpisov in ugled države".
O političnih razmerah med izseljenci je notranji minister rekel, da protidržavna akcija med našim življem v Severni in Južni Ameriki v teku preteklega leta ni bila tako močna in uspešna kot prejšnja leta. Med našimi izseljenci se pojavlja živo zanimanje za domovino in za življenje v njej. Ko je notr. minister govoril o komunizmu, je naglasil, da bodo naše oblasti tudi v bodoče posvečale vso pozornost, kako bi ga zatrli, čeprav v tem trenutku naval komunistične propagande ni ravno največji, vendar bo oblast tudi v bodoče budno pazila, da stopi na prste prevratniškim in razdiralnim elementom.
Proti voditelju Zbora Dimitriju Ljotiču, ki je imel v Sarajevu politično predavanje, so se vršile demonstracije. Razgrajači so navalili na hišo, v kateri
je bil Ljotfč ter so pobili vsi okna. Nastopiti je morala policija, ki je kmalu napravila red, ter nekaj kričačev odvedla v zapore.
V	Zedinjenih državah se skupina ljudi, ki se je zbrala okrog Pave-liča, vrgla z vsemi sredstvi v boj proti sedanji ureditvi naše države ter pro» pagirajo za samostojno Hrvatsko. Glavna njihova organizacija se imenuje „Hrvatski domobranci", ki izdaja celo
vrsto hrvatski listov. V zakupu imajo tudi šest radijskih postaj fn prirejajo celo shode. Zbrali so tudi precej denarja, s katerim hočejo finansirati celo vrsto deputacij, ki bodo obiskale razne evropske prestolnice in tam poskušali propagirati idejo samostojne Hrvatske. Vsa javnost pa je uverjena, da je delo teh lopovov, ki imajo na vesti življenje pokojnega kralja Aleksandra I., obsojeno že vnaprej na popolen neuspeh.
Voditelj srbskih socialnih de mokratov Žlvko Topaiovič je imel v Skoplju večji shod, na katerem je razlagal stališče delavskih slojev do današnjega političnega položaja. Po njegovem mnenju bo ostala borba združene opozicije vse dotiej uspešna, dokler ne bo poklicala na pomoč tudi organiziranega delavstva.
Nova uredba o izvozu živine se izdeluje v trgovinskem ministrstvu. O njej se bo razpravljalo na posebni konferenci vseh interesentov, ki bo v kratkem sklicana v Beogradu.
V	Avstriji so prave zmešnjave in izgleda, da zaukazujeta dva gospoda: eden je državni kancelar Schuschnigg, drugi pa novi notranji minister, ki je Hitlerjev zaupnik. Slednji je te dni dovolil, da se sme zopet uporabljati hi-tlerjevski pozdrav, kiukasti križ itd., med tem pa dunajska vlada opozarja na še vedno obstoječi zakon, po katerem bodo vsi kaznovani, ki bi se poslužiii omenjenih znakov. Po vsej Avstriji se pripravljajo protestna zborovanja hitlerjevcev, istočasno pa se hočejo tudi zbrati njih nssprotniki — člani domovinske fronte. Razmere v sosednji državi so zelo napete. Avstrija je na pragu odločilnih dogodkov, ki znajo vplivati na celoten politični položaj Evrope.
V	Španiji se po daljšem mirovanju zopet pripravljajo večje bitke. Pristaši generala Franca kakor tudi komunisti se zbirajo v Mždridu, kjer hoče general Franco izvesti odločilen udarec in slednjič zavzeti mesto, ki se mu že toliko mesece? upira. V preteklih dneh so Frankovi hudo bombardirali mesto, na katero so neprestano padale težke granate. Spričo vedno hujšega pritiska nacionalne vojske, je republikanska vlada mobilizirala tri nadaljne letnike, tako da se bo njena vojska povečala za 800 000 mož.
Poslednje Leninove tovariše je sovjetski diktator Stalin postavil pred sodišče in jih obtožil veleizdaje. Kako pometa krvava Stalinova metla med nekdanje ustanovitelje današnje sovjetske države, je najbolj razvidno iz tega, da so samo v zadnjem tednu meseca februarja postrelili v raznih krajih Rusije 34 sovjetskih funkcionarjev.
Neki komunist je v Poznanju u-strelil pred oltarjem duhovnika, ko je ta čital mašo. Po zločinu je hotel zbe-žati in je na begu še ustrelil cerkovnika in neko dete. Ko so ga prijeli, ga je hotela razjarjena množica ubiti in ga je policija komaj rešila. V zvezi s tem zločinom so odkrili komunistično organizacijo, ki je bila sklenila umor duhovnika, ker je bil znan nasprotnik komunistov.
Okrožno sodišče
velika pridobitev za Prekmurje
V zadnjem času so obravnavali v narodni skupščini zakon o sodiščih. V tem zakonu je predvidela ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti. Borba za ustanovitev tega sodišča v Soboti je bila prccej huda, o čemer bomo pisal? v bodoče. Danes omenimo le to, da imamo popolno upanje, d.i se bo okrožno sodišče v Sobot! ustanovilo.
Kaka velika pridobitev je to za naž narod, bo vedel najbolje oni, ki je v topogiednih opravkih moral potovati na sedanje okrožno sodišče v oddaljeni Maribor.
Prav posebno se pa morajo zavedati te važne pridobitve sobočanci in prebivalci bližnjih vasi. Z ustanovitvijo okrožnega sodišča se bo priselilo v Mursko Soboto mnogo državnih uradnikov in drugih uslužbencev kakor tudi nekaj advokatov. Vso to osob-je se bo tukaj prehranjevalo, kar bo vsakovrstnim trgovinam, gostilnam in kavarnam v veliko korist, Poleg tega bodo tudi kmetovalci iz bližnjih vasi lažje in morda tudi dražje predali mleko, mlečne izdelke, zelenjavo itd, V tem primeru bodo v Soboti mnogo trošili tudi zunanji ljudje iz Prekmurja in Štajerja ob času, ko bodo pri okrožnem sodišču imeli opravke.
Sobočanci, zavedajmo se tega in ustvarjajmo že sedaj načrte za poslopje bodočega okrožnega sodišča, odnosno stavimo temu na razpolago primerne prostore, ki jih v naši sredini z dobro voljo lahko najdemo. To je pridobitev trajne vrednosti, zato je naša dolžnost, da podvzamemo vse mere za njeno uresničenje.
Proslava 60 letnice
Bolgarija je te dni na svečan na čin proslavila 60 letnico osvoboditve fn svoje samostojnosti. Pred šestdesetimi leti so se Bolgsri po krvavih borbah z rusko pomočjo osvobodili turškega jarma. V teh letih svoje svobode je marljivi bratski narod izvršil ogromno delo za svojo narodno svobodo.
Trpljenja venec - sreča opoteča.
Žnknst življenje Te v trpljenje pljune, potem pa »Z Bogom ravnotežje zlato, ves mezeg pa Ti zdaj ječi pod »trato" »Pciun" zaman odpira name kljune.
Kdor skupi kaj od hotnice, grdunel rek mu dfe : Dobro je gnojilo blalo, ki kida se lahko sedaj z lopato — »Vrata narodov" ni zdržala Hune.
Varuj se bitje: čeri, pasti — strasti, telo razjedajo nevidne gljive, strašna smrt, pa v krempljihjeharpune
.Pasti" nikakšna spretnost - ampak „Rasti", zaupnost' govorečih usten so varljive, Po Tebi še bacili divje Kune.
Po Tebi še bacili, divje Kune, resnica vselej grozne brazde reže, duši Vihar - „Oh!" - vzdih življenja teže;
kakine imajo li vetrovi strune?
Tu pihljajo, potem pa tam hrumč; za vedno mnogi v prahu že leže; to vidiš vse, ko se vihar poleže — trume hrumč Ti po slaščici »Tune".
Duša in noge hočeta bežati, ,Zemlja' edina! strugaTvojga.teka': Tesnobne sile pa le strah razvije.
Slinavka in parkljevka
v srezu Lendava prestala
Ker je glasom obvestila sreskega načelstva v Lendavi št. 2201/7 od 20. II. 1938 slinavka šn parkljevka v L?n-davsfcem srezu prestala razveljavljam veterinarsko policijske odredbe in omejitve, ki so bile izdane pod tuuradno okrožnico št, 9135/4 cd 29. XI, 1937, v svrho zatiranja in odvračanja sli -navše ia parkljevke.
Z ozirem na to se smejo odslej zopet vršiti živinski sejmi na področju sreza Murska Sobota.
Nadslje pa ostanejo še v veljavi določila okrožnice tukajšnjega sreskega načelstva pod št. 438/7 od 9. II. 1938 glede razkuževanja vračajočih se delavcev iz Francije in Nemčije.
Sreski načelnik: Dr. BRATINA s. r.
ŠofBFSfii tečaj Toiiring-Cliiba
V zadnji štev. M. Krajine smo či-tali, da organizira Touriag-Club pri nas šoferski tečaj. Tečaj za začetnike in za že izprašane šoferje. Ta vest je vzbudila povsod veliko zanimanje in kakor smo izvedeli, se je priglasilo že nad 10 kandidatov.
Ker se bo vrši! ta tečaj v Murski Soboti, bo vsem dana prilika udeležiti se tečaja. Z lem v zvezi pa bodo tudi stroški precej niski — kakor nam je zagotovljeno — od šoferskih teča jev v drugih krajih n. pr. v Mariboru in v Ljubljani. Hvaležni smo prirediteljem, da so se spomnili najsevernejšega dela naše ožje domovine, kajti do zdaj so bili posamezniki prisiljeni troššti precejšnje vsote za tečaje in izpite, ki so se vršili v drugih krajih.
Kakor nam je bilo povedano, se bo ta tečaj začel 1. aprila irs bo trajal predvidoma 1 mesec, nakar se bodo vršili izpiti. Vseboval bo teoretičen in praktičen del. Predavanja se bodo vršila predpoldne, praktične vožnje pa popoldne. Priporočamo vsem onim, kateri bi se tečaja radi udeležili, da to takoj sporoče Zadrugi mlatilničar-jev, Gorica 9. p, Pucor.ci, od tam se dobe podrobna pojasnila.
Zakonik 1: pt&h domž mori ležšti; ,Smrt' tajno čuva ,Ti' dolgost poteka; Resnica dš: bolest srce razvije.
Resnica da: bolest srce razvije, polagoma, in pa zato gotovo; Beži strah I, ko doznam resnico novo: po polževo vsak plug resnice rije.
Hotel res!, da nam bujni hrast izklije, v vejah polnih pa zagledal »Sovo", in »čuk" bi vodil vse spet v obnovo — Dve goljfivosti pa življenje krije.
Cuj! čuvajte! lepe domače rože; • ki jih malo Bog poklanja nam v dar — po klitju hrepeni priroda rada.
Mi! moramo ljubiti našč može; Vaše trpljenje dar — rodu je oltar — Enajsta pa zapoved: „Up in nada".
Enajsta pa zapoved: „Up in nada", ki goljfiva otroka sta prirode; »Up!" premetava Te, ko valovje hlode; »Nada!",paskriva se v džunglah rada.
Kdor obožava mojstre, ta ne pada, njih dela velikanske so posode — iz njih teko ti mineralne vode — Nesmrtna dela: »čuvaj nam Palada!"
Še nekaj o kolodvorskem poslopju v M. Soboti
Ne dolgo od kar smo pisali v kako slabem stanju se nahaja to poslopje. Upali smo, da bomo s tem zdramili ono ustanovo, ki ima za skrbeti, da so kolodvorska poslopja vedno lična in v dobrem stanju. Toda motili smo se^ kajti poslopje je danes še v slabšem stanju. Samo oglejmo si poslopje posebno cd spredaj. Tu bomo opazili, da je omet okoli stanovanjskih oken popolnoma odpadel, kar prikazuje prav žalostno sliko. Pa tudi v ozadju in ob straneh se pa raznih mestih opazi ista podoba.
Potujoča publika si z začudenjem ogledava to neurejeno poslopje, posebno ko vidi drugod prav lične kolodvorske zgradbe.
Ponovno naslovimo prošnjo na pro-govno sekcijo, naj si vendar enkrat blagovoli ogledati našo kolodvorsko poslopji in ugotovi nedostatke, katere naj čimprej odstrani.
Raj se nafašenih vse lahko zgodi?
Proti večeru je bilo, ko je šel ugledni posestnik g. Šiftar, palir iz Polane po glavni cesti iz Murske Sobote proti domu. Ne daleč od gostilne g. Šavel je srečal našemljene puste in se z njimi nekaj oporekel, kar je dalo povod, da so ga napadli in težko telesno poškodovali ter ga pustili in odšli dalje.
Potniki so našli g. Siffarja v ob-cestnem jarku ječati. Pripeljali so ga na svoj dom in poskrbeli za takojšujo zdravniško pomoč.
Za storilci je uvedena preiskava.
		
	POLICIJSKIH PREDPISOM odgovarjajoče osvetljenje Vam montiramo najcenejše na Vaše dvokoio.	
II	TORPEDO — TRIUMPH ARDiLLA kolesa po najnižjih cenah.	
	NEMEC mm M, Sobota.	
Težko dosegljive so »Planinske rože"; v grotah pazi! Ti prebiva zmota; Ne uničuj lepot! — Naš čut oznanja.
Ogrevati se za naše vei' može, ni sramota — A enkrat »Slepota": šele kesno privedla do spoznanja.
šele kesnč privedia do spoznanja, Te bo praznota, če se vedno manjša, in verna slika lepša — vedno mlajša, ko se boš kopal v posodi znanja.
Že pesem sama nas uči, oznanja, da duša je še bolj ko misel tanjša; mi pesem v sreč segajoča slajša; ko v duši prebuja se mi: Čut kesanja.
Vsak dan si uri »dar opazovanja", zalezuj resnice vsak! in dober rek Hočem! — imperativ je od »hoteti".
Ali si razmišljal: Pomen življenja! Navdahnenje Ti dalo bo zaključek:
Embrio — polni že kal strasti prekleti.
Črnbrio — polni že kal strasti prekleti, čeprav se vodi borba, ljuta praska; „Nas" poučuje že navadna praksa : Jasni: Noben vrabec daleč ne leti!
Nazornost po prstih prihaja z leti — Ni treba, da Te krije slaba maska, vsa Tvoja hljinjenja so le brez haska -Življenje, pa, polno sličnih je kleti.
Velito zhommme
Zveze poljedelskih delavcev
Zveza poljedelskih delavcev v M. Soboti je priredila dne 6. marca t. 1. ob pol 12, uri dopoldne svojo največjo dsia^sko zborovanje v letošnjem letu. Zborovanje r.e je vršilo na dvorišču hotela Krona v Murski Sobot?.
Zborovanju je prisostvovalo mnogo odličnih gostov. Med njimi senator g. šaubah (Schaubach), narodni poslanec g. Bsfsko, gg. iz Ljubljane: g. Smersu, g. ing. Sadja in g, Češnovar; sreski načelnik g. Dr. Bratlna, banski svetnik g. Bij!?c, župan vel. občine Murska Sobota g. Hartner, Kr. notar g. Ponebšek, delegsti iz Nemčije z g. Linckejesu na čeiu in še mnogo dtu g!h ter preogromna masa delavcev.
Zborovanje je vodil g. Kerec iz Sobote, Kot govorniki so nastopili: g. senator Šaubah, g. Smersu, g. ČeS-novar, g. ing. Sodja, bansfri svetnik g. Bajlec, narodni poslanec g Benko, tajnik ZPD g. Novak iti šef borze dela g, Kerec.
Obširnejše poročilo v prihodnji številki.	Odbor ZPD.
Izlet CMD na Oplenac
Da re pokloni manom Viteškega kralja Uediniteija in njegovih slavnih prednikov, priredi Družba sv. Cirila in Metoda od 30, aprila do 3. maja izlet na Oplenac. Izlet se bo vršil pod pokroviteljstvom častne dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve,
Določen je naslednji spored:
Odhod iz Ljubljane v soboto 30. aprila ob 20.20 s posebnim brzovia-kom. Postanek vlaka na vseh postajah, kjer bedo javljeni potniki.
Vsi oni izletniki, ki ne bivajo ob glavni progi, imajo od svojih železniških postaj do glavne proge polovično veznino. Vožnja iz Ljubljane do Mla-denovca in na Oplenac, tja in nszaj, stane v 2, razredu 260 Din, v 3. razredu 188 Din,
Natančnejša pojasnila daje predsednik »Podružnice sv. Cirila in Metoda v Murski Soboti — Gabrijeičič.
Tujskoprometna propaganda za leto 1938.
Tujskoprometna zveza za bivšo mariborsko obiast, .Putnik" Maribor (tel. 21—22, mestni grad) opozarja vse lastnike hotelov in penzijonov kakor tudi olepševalna in planinska društva, naj zahtevajo pred sestavo novih prospektov za letošnjo sezono točne podatke glede novih železniških olajšav za le-toviščarje. Kako že javljeno, so vsi kraji izenačeni in imajo inozemski gostje že po 5 dnevnem, domači gostje po 10 dnevnem bivanju v katerem koli kraju naše države pravico do polovične vožnje. S to širokogrudno spremembo § 11 železniške potniške tarife je naša železniška uprava gotovo veliko prispevala k nadaljnemu razvoju posebno onih krajev, ki do sedaj niso radi nezadostne višine (700 m) mogli nuditi obiskovalcem polovične vožnje.
Pm^rm pmmem
V	soboto, 12. marca bodo prišli v Soboto akademiki-pe?ci iz Ljubljane, Zvečer ob pol 9 uri bo »Akademski pevski zbor" priredil v Sokelskem domu veliki koncert s!ov?nske narodne in umetne pesmi. Naš kraj se resnično zaveda velikega pomena tega odličnega koncerta, kar priča že naprej razprodana dvorana. To je dokaz, da je Soboti treba kulturnih in umetni-ških prireditev. Srečo smo imeli letos, da se nam je posrečilo, dobrii med nas zbor, ki ga je pohvalil cb tekras pevskih zborov v Beogradu sani kraij Aleksander. Danes pa stoji zbor pod visokim pokroviteljstvom Njeg. Vel. kraljice Marije, kar je določen dokaz o visoki vrednosti njegovega dela. Poleg svojega poklicnega dela žrtvujejo člani zbora doige nočne ure, da j študirajo koncertni program; z resnim : in težkim delom 30 naštudirali že lepo . vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi. S tem so izvršili zelo pomembno deio za spoznavanje naže pesmi v i domovini in tujini. Pozdravljamo vrle pevce akademike v svoji sredi in se jim zahvaljujemo zss ljubezen do slovenske pesmi, ki nsj jo poglobijo tudi v naš h dušah I
Občinske volitve
Za bodoče občinske volitve se po naših občinah čimdalje bolj zanimajo.!' Sestavljajo kandidatne liste in bo men- i da malo občin, kjer bo le ena lista • vložena. Posebna srdita borba $e obe | ta v Martjancih, Pečarovcih, Šalovcih, t Kupšincih in tudi morda v Bodoncih. V Martjancih sta dva resna kandidata, kt imata, kot dolgoletna predsednika občin, precej ugleda med volilci,
V	Šalovcih bo glasom govoric, kandidiral za predsednika občine poleg g. ŽiSko Janeza tudi g. Filo Blaž, šolski upravitelj iz Markovec, ki je bil baje s 1. marcem t. 1. upokojen.
V	Gornji Lendavi bo pa dozdevno odpadla volilna borba, ker sta se kandidata gg. Bačič Franc in Bokan Josip združila. S tem. bo odstranjena razprtija in zavladala bo složnesi, kar je vsekako predpogoj za uspešno delovanje. — V ostalem bi naspravve-selilo, ako bi volitve potekie povsod mirno in dostojno in ako bo volilcera omogočeno popolnoma svobodno izvoliti svoje občinske odbore.
NaSi sezonski delavci odpotujejo na delo
Ravno smo dobiii od Borze dela v Murski Soboti obvestilo, da je sprejeto na delo v Nemčijo 1000 in v Francijo 50 naših sezonskih delavcev. V Nemčijo odpotujejo v sredo dne 16. marca, v Francijo pa prve dni bodočega tedna. Mnogo bo jih šlo tudi v Bačko in Banat vendar šele v aprilu. Borza dela je sedaj silno zaposlena, delavci in delavke so pa veseli, ko dobijo obvestilo, da so na delo spre« jeti. Vsem, ki odpotujejo na delo, želimo mnogo sreče in zadovoljstva in jim obenem priporočamo, da naj obdržijo dober sloves naših delavcev, ker le tedaj bo mogoče tudi za bodoče doseči delo v inozemstvu. Naj se
zavedajo, da so tokrat oni pozvani i svojo pridnostjo, dostojnim življenjem in domovinsko zavednostjo dvigniti ugled in spoštovanje delavnih moči naše krajine. O življenju in novostih v domovini jih bomo pa sproti obveščali v naših listih. Delavci in delavke, srečna naj Vam bo pot, srečno bivanje v tujini in srečen naj bo Vaš povratek!	Uredništvo.
-PUCH — PUCH -PUCH-
PUCH-PUCH
u KOLESARJI!
PUCH—PUCH—PUCH
P
C H
P U C H
P U C H
PUCH-
U C H
P U C H
P U C
-PUCH— PUCH—PUCH — PUCH—PUCH—PUCH—PUCH
_ Najnovejši modeli koles vseh
svetovnih znamk v največji izbiri po glObOkO Snilani SSnl. Preden si kupite kolo, si v lastnem interesu oglejte
mojo veliko zalogo.
Ponudbe pismeno ali ustmeno brez obveze za nakup.
itivan irn«stf Mmska Sobota
trgovec z kolesi, motornimi vozili, šivalni In pisalni stroji, fotografski aparati in ves foto materijal, radio aparati itd.
DOMAČE 9E5T1
Ti
sina
Gdč. učiteljici Sonja in Pavla sta premeščeni.
Kakor biisk se je v naši občini in daleč na okrog razširila vest, da sta naši gg. učiteljici Sonja in Pavia po
plodnem, 13 letnem delovanju prosili za premestitev. Vedno smo jima bili naklonjeni kakor so bile one nam in radi smo jih videli v šoli, na poti, v družbi, v pogovoru in povsod v vsej dobi njihovega službovanja pri nas. Saj sta bili gg. sestri učiteljici prijazni z vsakim, pa tudi z najmanjšim šo-larčkom. Posebno jih je imela rada mladina od prvošolarčkov pa vse do 8, razreda in še dalje. Saj sta gg. učiteljici znani po svojem priljudnem in temeljitem pouku.
Zelo nam je težko, ko se poslavljamo od Vas, sestre Kosi. V dolgoletnem službovanju pri nas, smo se Vas tako privadili, da bomo globoko občutili praznino, ki nastaja z Vašim odhodom. Sad Vašega dela se bo poznal ne samo v sedanjih, ampak tudi v prihodnjih generacijah, kajti ne samo gmotne in realistične, marveč tudi duševne dobrine se podedujejo iz roda v rod. Sestre Kosi, Vi ljubite iskrenost in čiste značaje, zato Vas hočemo ohraniti v trajno dobrem spominu.
Iskreno se Vam zahvaljujemo za trud, ki ste ga imeli pri vzgoji naše mladine. Obenem Vam želimo mnogo sreče in zadovoljstva na novih službenih mestih z željo, da bi Vas povsod ohranili v tako dobrem spominu, kakor ga zapuščate pri nas.
Sestre Kosi, z cvetjem naj bo posuta Vaša pot!
DOPISI:
—	Rakičan. Pred nekaj dnevi nas je zapustil g. Bizjak, privatni uslužbenec na Kmetijski šoli. Zapustil je svojo službo zato, ker ni mogei radi nekih intrig, doseči stalne namestitve, Bizjak je bil marljiv in priden mladenič, izučen sadjar in vrtnar. Strokovno iz"brazbo si je pridobil na Kmetijski šoli v Gorici. Odšel je v Zagreb. Bizjak je bil član gasilske in sokolske čete in se je pri vseh prireditvah prav živahno udejstvoval. Domača društva so mu priredila odhodnico, katere se je udeležilo vse polno občanov. Poleg drugih mu je na odhodnici govoril v slovo tudi predsednik občine g. Celeč lep poslovilni govor. Simpatičnemu mladeniču želimo vso srečo na svojem novem službenem mestu.
—	Za posebni vlak v Budimpešto na 34. svetovni Evharistični kongres, ki ga organizira Tujskoprometna Zveza „Putntk* v Mariboru v sporazumu s škofijskim odborom za evha-ristične kongrese od 25. do 30. maja 1938 je uspelo dobiti dovoljenje podaljšanja termina sprejemanja prijav do 31. marca t. L S tem je omogočena prijava vseh onih, ki so prvi termin 28. febr. zamudili. Vožnja le Din 190.—. Izkoristite izredno ugodno priložnost za poset slikovite Budimpešte, priznano eno najlepših velemest Evrope in veličastvenih evha-rističnih svečanosti!
—	Bakovci. Posestniki, ki imajo svoja zemljišča ob obrežju reke Mure, so silno prizadeti. Mura je na več mestih raztrgala nasip in neusmiljeno odnaša rodovitno zemljo. Številne prošnje za regulacijo reke niso do sedaj imele uspeha. Prosimo oblast naj bolje upošteva naše potrebe, zlasti kar se tiče regulacijskega dela na obali reke Mure, kajti prizadeti posestniki se razburjajo ko brez pomoči opazujejo razdiralno delo reke.
Brezoboezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT
v majhnem blagajniškem prometu:
Angleški funt sterling 1 kom Din 232 50
................„ 150—
„ 46-60 . 47-10 „ 46-40
100 , 1 1 1
Francoski franki Amerikanski dolar Isti t čeku Kanadijski dolar
deške krone	100 „
Nizozemski forint 1 , Nemška marka v bankovcih 1 kom
„	„ v srebru 1 „
Avstrijski šiling v bankovcih 100 .
„ šil. v srebru in drobiž 1 Magyarski pengo po 100 kom Urug. peso	1 „
Argent peso	1 ,
Čekovne marke za 100 RM Tečaji deviz v dnevnikih.
150 — 24-
840-8-25 900 — 18'-11.50 14.41—
POSTA:
Gdč. Bokan Terezija. Gospod poslanec se Vam za pozdrave zahvaljuje in želi vse najboljše. Prejeli smo Vašo naročnino ter Vas obveščamo, da imate v dobro za leto 1939, Din 12.
G. /evšček Andrej v Ravnah. Gospodinja in hčerka sta se neovirano vrnile. Vrnitev smo težko pričakovali. Hvala na gostoljublje. Prav prisčno pozdravljamo mamico in Vas vse.
Nemčija, Dortmund. Doma vse v redu. Napeljava se novi telefon. Vreme krasno. Vijolic dovolj. Želimo prijetno zabavo in srečno vrnitev.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Ali sme krčmar prodajati vino tudi na debelo?
Ministerstvo trgovine in industrije je v nekem konkretnem slučaju na vprašanje, ali smejo krčmarji prodajati vino tudi na debelo, odgovorilo z odločbo P. br. 27566/u od 22. julija 1937 takole:
»Krčma spada med gostinske obrate, za katere je karakteristično, da se jed in pijača praviloma troši v lokalih teh obratov. Ti obrati morajo res
V nedeljo, dne 13. t. m. popoldne ob 3 uri bo na športnem igrišču otvoritvena nogometna tekma SK Mura : SK Slavija, Maribor.
Slavija je že sedaj v zelo dobri1 formi, saj je odigrala že 6 pokalnih i tekem z mariborskimi prvorazrednimi. klubi. Obeta se zelo zanimiva in na- 1 peta borba. __;
Lahkoatletska sekcija SK Mure v Murski Soboti priredi dne 19. t. m.' popoldne ob 3. uri na svojem igrišču cross-countiy tekmovanje. Proga za seniorje bo dolga 4 km, za juniorje B in C pa 2 km. Start in cilj na igrišču. Proga bo tekla deloma na igrišču, deloma v gozdu in po travnikih. Pravico nastopa imajo člani vseh klubov, včlanjenih v JLAS. Prvi trije v vsaki skupini bodo prejeli diplome. Tekmuje se po pravilih JLAS. Prijave je treba poslati do 18. marca 1938 na naslov: Tručl Ciril uradnik banov, bolnice v Murski Soboti. _
Na XIV. rednem letnem občnem zboru SK Mure v Murski Soboti je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik: Lipics Josip bančni ravnatelj; I. podpredsednik: Vutkovič Slavko poštni upravnik; II. podpredsednik : Hirschl Koloman trgovec; I. tajnik: Peterka Raoul bančni uradnik; II. tajnik: Adanič Josip bančni uradnik; blagajniki: Cvetko Oton bančni uradnik, Hojer Ludvik trgovec, Puhan Nikolaj poštni uradnik; gospodar: Zrim Josip občinski uradnik.
Upravni odbor: Arvai Vincenc ve-letrgovec, Benko Josip ml. industr., Cvetič Janez tovarnar, Dittrich Eduard inštalater, Gumilar Koloman frizer, Hahn Izidor trgovec, Ljubič Slavko pošt. uradnik, Puncer Ivan tajnik sres. nač., Sabo Ernest krojač, Š ftar Aleksander trg. poslovodja, Števančec Ludvik krojač, Štivan Ernest trgovec.
Načelnik prireditvenega odseka: Dittrich Franc urar.
Načelnik nogometne sekcije: Nemec Janez odv. pripravnik.
Načelnik lahkoatletske sekcije: Tručl Ciril uradnik ban. bolnice.
Načelnik tenis in table tenis sekcije: Nemec Ludvik trgovec.
Načelnik zimsko-športne sekcije: Andersch Ferdinand zasebnik.
Načelnik kolesarske sekcije: Hreš-ko Ludvik trgovec.
Načelnik plavalne sekcije: Horvat Nikolaj uradnik kat. uprave.
Načelnik sabljaške sekcije: Foihsy Ivo zobotehnik.
Načelnik iahovske sekcije: Kardoš Evgen trgovec.
Revizorii: Koltay Štefan davčni kontrolor, $iftar Ludvik tovarnar, Hel-mer Oskar dentist.
Častno razsodišče: Benko Josip narodni poslanec. Hartner Ferdinand župan, Dr. Plnter Nikolaj odvetnik, notar Jezovšek Vladimir, Dr. Brumen Anton odvetnik.
| tiUpH .. »M ^ -t . * j - ta o uonin
Na vprašanje ali se sme ta odločba splošno uporabiti, dasi je bila izdana samo v konkretnem primeru, je Ministrstvo trgovine in industrije z dopisom z dne 9. februarja 1938. odgovorilo, da je bila navedena odločba izdana sicer le za konkreten primer, vendar pa »treba da velja tudi za vse podobne primere, ker to izhaja iz smisla odnosnih odredb zakona o obr-tih, ki veljajo v vsej državi za vse primere, kateri se morajo subsumirati pod te odredbe."
Združba opozarja članstvo na podlagi gornjih odredb, da mora vsak gostilničar, ki se peča s prodajo alkoholnih pijač na veliko, prijaviti obrt za izvrševanje trgovine z alkoholnimi pijačami. V interesu članstva je, da vodijo o tem potrebno kontrolo in da javijo Združbi konkretne slučaje pre stopkov.
CENIK
najvažnejših življenskih potrebščin
1 kg Din 16.— 1 kg Din 14.50
-- 3 — 2.75 1.75
Sladkor v kockah in prahu Sladkor kristalni
Sol mleta morska z vrečo	1 kg Din
Soi mineralna z vrečo	1 kg Din
Sol min. za živ. z vrečo	1 kg Din
Moka pšenična Ia. Ban. Ogg	1 kg Din
Moka pšenična domača Ogg	1 kg Din
4 —
3.75 3.50 3.25
Moka ržena Ia.	1 kg Din Moka ržena Ha.	1 kg Din Kavini surogati »Franck"	1 kg Din 18 -Kava pražena »Minas"	1 kg Din 68— Kava pražena »Santos"	1 kg Din 80. -Riža glazirana navadna	1 kg Din 7.— Riža karolina	1 kg Din 10.— Rozine grške navadne	1 kg Din 12.— Rozine grške prima	1 kg Din 16,— Milo »Zlatorog* in »Schicht" 1 kg Din 12,— Milo »Zlat" in »Schicht" terp. 1 kg Din 13,-V bodoče bodemo od časa do časa objavljali vedno dnevne cene	raznemu blagu na domačem tržišču.
KMETOVALCI SADJEREJCI VINOGRADNIKI VRTNARJI
naivaineiše potrebščine
UMETNA GNOJILA, SREDSTVA ZA ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV, POLJED. STROJI
Apnena sečnina 40% Apneni dušik 16% oljen Apneni dušik 16% neoljen
Nitrofoskal-I z 8% N, 6% P2 05, 8% K, 0 35% CaO Nitrofoskal-II z 4% N 8<>/0 P2 05, 8»/0 K20 33% CaO Nitrofoskal-III z 4<>/0 N, 10% P2 05, 4% K20 33% CaO Nitrofos s 4% N, 12»/0 P2 05, Fosfatna žlindra FŽ 6/10/18% Rudninski superfosfat 16%, 0.5% lat. Rudninski superfosfat 18%, 0.5% lat. Kostni superfosfat 19%, 0.5 lat. Razklejeno kostno moko 30% Kalijevo sol 40%
UMETNA Čilski soliter_GNOJILA
Drevesni karbolineji vseh vrst Neodendrin Dendrin Biljobran Arborin Aresin Solbar Nosprazit
Bakreno apno in žveplena apnena brozga Švajnfurtsko zelenilo Tobačni izvleček Mazavno milo Šotor lepilo za gosenice Cepilna smola
n)
S O
:— KJ a
2
i D Jd « > £
u «
■H « .5 o"
01 k Z •5? g g .2.
"31 i -83 -1
« n _	a	«
-tr v O	u	M ca
■2 u. z	e	_ n
m O g	g	a	u
o. S	£	£	o
2.S J	«	_
aT	m ca	~ —
£ cu	M S	S
S o	Z >	u S
«	* ta	j, c
o S • -fc «
oesm;«=
U	L-	V
•M V S * * O
m .. Ti----
CO o
V
ac « .2 » .O
«. * >
■O - «11 _
S. §■ S " s. I O
oJjj-S« .-s
£ S _ 2 <a .2. S
>ng
> « ui g S o o S E g a
^ A S ° " =
> Q H > -o w .5
CEH FRANC, trgovina z mešanim blagom
TELEFON ŠT. 2.	MURSKA SOBOTA	TELEFON ŠT. 2.
S 1. s e
majem izda
trgovski lokal
na glavni cesti v Murski Soboti. Naslov se polzve v Prekmurski Tiskarni.
Preda se popolnoma novo
hrastovo pohištvo
in razne drobnarije v Murski Soboti pri KOŽIC FILIPU Mala Kaniža 23.
Izda se opremljena soba
ali dvema posteljama. Naslov se poizve v Prekmurski Tiskarni v Murski Soboti.
Prodam
samohodno parno mlafilno garnituro,
generalno popravljeno, po niski ceni. Več se poizve v Murski Soboti, Slovenska ul. 11.
VABILO
na redni občni zbor JUGOSLOVANSKEGA KREDITNEGA ZAVODA V M. SOBOTI r z. z o. z. v likvidaciji, ki se vrši dne 25. marca 1938 ob 9 uri v gostilni g. Turk Josipa v M. Soboti s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo likvidatorjev,
2.	Izbris firme,
3.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Turk Josip,
Likvidatorji:
Hajbar IHlbloš,
Selinčeh Franjo
stanovanjsko hišo, go-riOHfllll spodarsko poslopje v letu 1926 zidano in z opeko krito, 3/4 pluga sadovnjaka in vrta, vse v najboljšem stanju v Veščici. Naslov v uredništvu (pri Benku )
Proda se posestvo
hiSa in gospodarsko poslopje
SLAVIČ ŠTEFANA v Šalamencih
na prostovoljni dražbi dne 20. marca
1938 popoldne ob 13. uri na licu mesta. Kavcija Din 4000"—, ki se more pred dražbo položiti. Najmanjši ponudek Din 53.500—. Dražbeni pogoji se bodo prečitali na licu mesta. Zdražitelj pooblaščen Kodila Kalman iz Pečerovcih.	1
btev. 727/1.
Razglas.
Občina Murska Sobota ima na prodajo več lepih stavbenih parcel pri Radgonskem marofu po zmerni ceni.
Kdor želi kupiti, naj se zglasi na občini, kjer poizve za ceno in druge odplačilne pogoje.
M. Sobota, dne 2. marca 1938.
Predsednik občine: HARTNER 1. r.
PRODTS
v Tešanovcih 20 oralov zemlje obstoječe Iz njiv, travnikov in gozda. Zidano in z opeko krito hišo, v kateri je gostilna in gospodarsko poslopje — vse v dobrem stanju. — Nadalnje informacije se dobi V HOTELU »KRONA" V BELTINCIH.
illi Vam je že znano?
Da radi velike zaloge manifaktur-nega blaga prodajam do 20. marca vse blago po znatno znižanih cenah. Oglejte si zalogo in poskusite kupiti vse kar imam v trgovini, toda po tako nizki ceni samo do 20. marca.
FERDO HORVATH
manufaktura, konfekcija in specerija
BOGOJINA -:- PREKMURJE
Semenski krompir
na
prodal VELEPOSESTVO TIŠINA*
Isto tam se tudi dobijo različna sadna drevesa, gozdne sadike, itd.
po znatno znižanih cenah.