YU ISSN 0040-1978
j^gTO XXXII.. ŠT. 32
Ptuj, 23. avgusta 1978
CENA 4 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Stop pred komunalnim nadzornicom (stran 2)
Mesarji na tehtnici (stran 4)
Kaj vemo o akc§i NNNP (stran 6)
Tako ali kako drugače (stran 9)
Pravihiik o organiziranosti in nakigah (stran 11)
OB OBČINSKEM PRAZNIKU - NOVA DELOVNA ZMAGA V PTUJSKI DELTI
Nove možnosti za še boljše gospodarjenje
Y sredo. 15. avgusta so v
oiujsk' Delti slavili. Ob prisotno-
sti večjega števila delavk, pred-
stavnikov družbenopolitičnega
življenja ptujske občine, delovne
organizacije Labod in drugi-h
oostov. so slovesno odprli novo
proizvodno-skladiščno halo, v
kateri bo našlo zaposlitev čez 100
^Qvih delavk. S tem so dobili
p^)goje za širitev proizvodnje in
le boljše poslovanje.
Mova proizvodno-skladiščna
hala je veljala 17 milijonov
dinarjev, zgradila pa jo je Stav-
barjeva temeljna organizacije
gradbeništva »Drava« Ptuj. V
ptujski Delti so letos dobro
poslovali, so ugotovili na sveča-
nem zboru; prav tako pa uspešno
uresničujejo zastavljene planske
naloge v okviru delovne organi-
zacije Labod. Potem, ko bodo
zaposlili nove delavce, bo Delta
zaposlovala okrog 530 delavcev.
S tem se bodo močno približali
številki 600, kolikor bi naj imela
vsaka Labodova temeljna orga-
nizacija zaposlenih.
Širši zapis s svečane otvoritve
novih proizvodno-skladiščnih
prostorov v ptujski Delti obja-
vljamo na drugi strani! MG
Številni člani kolektiva, občani in gostje so se zbrali na proslavi v novih proizvodno-skladiščnih prostorih
Foto: M. Ozmec
Komunisti
o idejnoporrtičnem
usposabljanju
Po kratkem poletnem oddihu se bodo v sredo, 29. avgusta spet sestali
člani občinske konference ZKS Ptuj na redni seji in nadaljevali s svojo
politično aktivnostjo. V osrednji točki bodo ocenili idej nepolitično
aktivnost. V osrednji točki bodo ocenili idejnopolitično usposabljanje in
marksistično izobraževanje v občinski organizaciji ZK. ObSirno poročilo
na to temo je pripravljeno, naloga članov konference je, da ga temeljito
preštudirajo, dajo nanj pripombe in predlagajo usmeritve za nadaljnje delo
na tem pomembnem področju usposabljanje.
Zatem bodo člani konference glasovali o razrešitvi Milana
Kneževiča, sekretarja komiteja OK ZKS Ptuj, ker je bil izvoljen za
sekretarja MS ZKS, namestnika sekretarja ter dveh članov MS ZKS
Maribor in izvolili sekretarja in namestnika sekretarja komiteja OK ZKS
Ptuj. Kaiididata sta Dimče Stojčevski za sekretarja in Stanko Lepej za
namestnika sekretarja. O obeh kandidatih so razpravljali člani v OO
ZKS in soglasno podprli kandidaturo. Poleg tega bodo na seji kon-
ference izvolili še dva nova člana medobčinskega sveta ZKS Maribor.
N. D.
Jutri začetek
enajste slikarske kolonije
»Poetovio - Ptuj"
Na gradu Borlu bo jutri, 24. avgusta ob 12. uri slovesnost ob
začetku letošnje že enajste slikarske kolonije »POETOVIO — PTUJ«.
Kot smo zvedeli se bo letošnje slikarske kolonije udeležilo okrog
12 slikarjev — umetnikov iz raznih krajev Slovenije, iz drugih republik
in tudi iz zamejstva.
Slikarska kolonija, kiji predseduje dr. Vladimir Bračič, je bila ustano-
vljena v počastitev 1900-letnice Ptuja kot mesta.zato tudi v naslovu
letnica 69—1969. Letošnja kolonija bo trajala od 24. avgusta do 2.
septembra.
f
OB OBČINSKEM PRAZNIKU V DERBETINCIH
Predaja melioriranih
in komasiranih površin
Preteklo soboto je bilo v okviru prireditev ob letošnjem prazniku
občine Ptuj zelo slovesno v Derbetincih v Pesniški dolini. Kmetijska
zadruga, kmetijska zemljiška skupnost in kmetovalci s tega območja
Slovenskih goric so pripravili svečano predajo melioriranih in komasi-
ranih površin melioracijske skupnosti Derbetinci. Majhen, vendar
pomemben korak pri izboljšanju zemljišč v Pesniški dohni, kjer bomo
50 programu za intenzivno kmetijsko proizvodnjo usposobili kar 1640
lektarjev zemljišč. Dosedanji rezultati v melioracijskih skupnostih
Levanici in Derbetinci (vseh skupaj jih bo v Pesniški dolini 13) so zelo
vzpodbudni, čeprav so melioracijsTci posegi zaradi podražitev velika
obremenitev za kmetovalce. Zato bo potrebno pripraviti sistemske
rešitve in s pomočjo tistih, ki hrano potrebujemo, nalogo izvesti.
Slovesnosti so se udeležili ždruzeni kmetje, predstavniki izvršnega
sveta SRS. med njimi r^ubliški sekretar za "kmetijstvo, gozdarstvo m
prehrano Ivo Marenk. Gospodarske zbornice, družbenopolitičnega in
gospodarskega življenja občine in regije, med njimi Milan Knezevič,
Cveto Doplihar in Franjo Gnilšek ter predstavniki investitorja, izvajal-
cev in krajani s tega območja. Po uvodnem pozdravu predsednika
melioracijsle skupnosti Stanka Druzoviča je dosedanje napore in
prihodnje naloge pri izboljšanju zemljišč v Pesniški dolini predstavila
Zvonka Kneževičeva, članica 1S SO Ptuj za kmetijstvo, gozdarstvo in
živilsko industrijo, o dosedaj opravljenem, prihodnjih nalogah in
težavah pri izbolj.šanju v zasebnem delu kmetijstva pa je v imenu
investitorja govoril direktor Kmetijske zadruge Ptuj Miran Glušič.
Zbrane je pozdravil tudi Ivo Marenk in v krajšem nagovoru poudaril,
da jc predaja izboljšanih in komasiranih površin v tej melioracijsii
skupnosti majhen vendar pomemben korak v revolucionarnem preob-
ratu kmetijstva v tem delu naše republike.
V kulturnem delu je sodelovalo prosvetno društvo Vitomarci. po
ogledu izboljšanih površin, kjer koruza zelo lepo kaže, so se gostje in
domačini zadržali v prijateljskem pogovoru. O doseda' avljenem in
o prihodnjih nalogan v Pesniški dolini bomo pK)«^	poročah v
pnhodnji številki Tednika.
S svečanosti v Derbetincih (foto R.)
I. kotar
SVEČAN ZAČETEK SEDMIH KULTURNIH
SREČANJ
V ponedeljek kmalu po dvajseti
uri so fanfare naznanile svečan
zaJetek sedmih, že tradicionalnih,
ptujskih kulturnih srečanj. Najbrž
ni treba na dolgo in široko
opisovati pomen letošnjih, prej-
šnjih in prinodnjih kulturnin prire-
itev. Poleg tega, da oživimo
kulturna dogajanja prek poletja, so
kulturna srečanja obogatitev in
popestritev občanovega in delavče-
vega vsakdana.
Letošnja kulturna srečanja so še
toliko bolj pomembna, kajti
"ogajajo se v jubilejnem letu, ko
slavimo visoke jubileje KPJ, sindi-
in mladine in so zato vse
kulturne prireditve posvečene njim.
* dveh mesecih bomo torej priča
^uCnim kulturnim dogodkom,
predstavili se nam bodo slikarji v
«ikwski koloniji Poetovio, poslu-
bomo slovenske revolucionarne
Skladbe v izvedbi simfoničnega
Orkestra mariborske opere, videli
"«kaj gledaliških predstav in od 25.
do 30. septembra uživali nad
najboljšimi jugoslovanskimi filmi.
Tudi literarnih večerov ne bo
manjkalo, saj Ljudska in študijska
knjižnica pripravljata večer Sloven-
ske gorice v besedi.
Na ponedeljkovi otvoritvi je pred
nastopom folklorne skupine Sava
iz Kranja in pred uvodnimi takti
godbe na pihala DPD Svoboda
Ptuj obiskovalcem, prijateljem
kulturnih srečanj, govorila Marija
Magdalene, predsednica skupščine
kulturne skupnosti občine Ptuj, ki
je med drugim rekla:
„Sedem let sicer res ni veliko, ie
pa dovolj, da so srečanja ns^la
svoje mesto in pomen v kulturnem
dogajanju občine, dovolj, da se je
potrdila želja organizatorja, da naj
bo kultura izraz in način življenja
samoupravno delujoč^a delavca,
ki SVOJ boj za novo dnižbo že v
marsičem izenačuje s kulturo.
Srečanja so seveda le majhen
delček prizadevanj k oblikovanju
zavesti, da je dohodek načrtovan m
ustvarjen v temeljni organizaciji
združenega dela v resnici družbeni
dohodek pri ustvarjanju katerega
posredno sodelujejo tudi družbene
dejavnosti, med njimi tudi
kultura."
V nadaljevanju je Marija
Magdalene poudarila:,,Pokrovitelj
letošnjih sedmih kulturnih srečanj
je že šesto leto Kreditna banka
Maribor s poslovno enoto v Ptuju,
kar je prav gotovo dokaz, da imajo
Srečanja vefik odziv in odmev med
delovmmi ljudmi in občani in da
kulturni dosežki že dolgo niso več
privilegij izbrancev."
Kot prvi so se predstavili člani
folklorne skupine Sava iz Kranja.
Skupina goji predvsem slovenski
ljudski ples in slovensko pesem. Iz
bogate zakladnice ljudskih plesov
so se plesalci predstavili s prekmur-
skimi, belokrajnskimi, gorenjski-
mi, bosanskimi in baranjskimi
plesi. Prijateljem kulturnih srečanj,
teh ni bilo veliko, so se predstavili
še člani tamburaSkega orkestra, ki
so svojo lahkotnostjo igranja in
zvočno skladnostjo pritegnili prav
vse. Vrh večera pa je prav gotovo
bil kvartet folklorne skupine Sava.
Moški vokalisti so na takšni stophji
kvalitete, da jim človek z užitkom
in tankočutnostjo prisluhne.
Skoda, da nismo slišali njihovega
okteta.
Več ali manj smo s prizorišča, z
letnega prireditvenega prostora
odhajali zadovoljni. Prvi večer je
uspel. Želimo si, da bi tako bilo se
na naslednjih: prisrčnost, domač-
nost in navsezadnk tudi original-
nost in kakovost. Ob koncu morda
še naslednje: prizadevni organiza-
torji (kulturna skupnost občine
Ptuj) so se letos zelo potrudili, saj
hočejo na srečanje privabiti čimveč
ljudi in prijateljev kulture. Za
ponedeljkovo prireditev je bilo
poslanih 200 vabil in vstopnic, od
teh se je prireditve udeležilo le 65!
besedilo in slika: zk
Člani folklorne skupine Sava iz Kranja so navdniili.
KARTING OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Kljub dežju zanimive vožnje
'"^katerih delih proge so kartisti dvigovali pravo vodno zaveso
(foto: B. Rode)
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
23. avgust 1979 -
IzobraŽevanje
oljaijev ob delu
v delovnem kolektivu Tovarna olja Slovenska Bistrica se vsa leta
nazaj srečujejo s problemom slabe kadrovske sestave zaposlenih, kar se
še vedno v precejšnji meri kaže tudi na proizvodnih rezultatih.
V	prizadevanjih, da bi končno tudi na tem področju storili odloč-
nejši korak naprej, so v začetku letošnjega leta, v okviru živilskega
šolskega centra Maribor, uspeli ustanoviti poseben oddelek za izob-
raževalca oljarjev. To je prva oblika te vrste izobraževanja oljarjev v
Sloveniji.
Trenutno obiskuje oddelek 14 članov bistriške tovarne olja. Ker bo
odslej to stalna oblika izobraževanja oljarjev, slušatelji si bodo po
končanem enoletnem šolanju pridobili kvalifikacijo oljarja, načrtujejo v
tovarni olja iz Slovenske Bistrice, da bo skozi to obliko šolanja ob delu šlo
v prihodnjih letih še blizu 70 neposrednih proizvajalcev iz kolektiva.
Od tega si obetajo tudi doseganje višje produktivnosti in ugodnejših
poslovnih rezultatov.
Viktor Horvat
POMOČ IN
SODELOVANJE
V	največji delovni organizaciji na območju občine Slovenska Bis-
trica, v IMPOL-u potekajo te dni dogovarjanja o nudenju finančne
pomoči za posodobitev in razširitev elektrolize aluminija v tovarni
lahkih kovin TLM Šibenik.
Delovna organizacija Impol iz Slovenske Bistrice vzdržuje z ome-
njenim kolektivom že vrsto let uspešne poslovne stike in tudi sodeluje na
drugih področjih. Finančna pomoč, ki jo bo bistriški kolektiv IMPOL
namenil TLM Sibenik kot kredit v višini okoli 350 milijonov dinarjev, bo
velikega pomena tudi za nadaljnje sodelovanje in izboljšano proizvod-
njo vi MPOLU.
Del sredstev bodo temeljne organizacije v IMPOLU zagotovile iz
svojega poslovnega sklada, medtem ko bodo razliko, ki bo znašala okoli
50 odstotkov predvidenega kredita za TLM Šibenik, zagotovili v IM-
POL-u z najetjem dolgoročnega kredita pri Kreditni banki Maribor.
Viktor Horvat
PRVEGA OKTOBRA
SPRAVILO
SLADKORNE PESE
Spravilo sladkorne pese se bo s površin družbenega in zasebnega
sektorja pričelo I. oktobra in bo trajalo vse tja do konca meseca. Zato
morajo kooperanti, kmetijske zadruge in kombinati do I. septembra
predložiti plan spravila, da bo tako skladiščenje teklo brez zastojev in
usklajeno. Za spravilo sladkorne pese je na razpolago pet do šest rednih
samohodnih kombajnov, ki bodo v sezoni izkopali 260 ha pese. Poleg
tega ima sladkorna tovarna še 40 enorednih kombajnov, ki v sezoni
pospravijo okoli 25 hektarjev sladkorne pese. Skladiščenje bo potekalo
brez težav, kajti v novi tovarni so skladiščne prostore že zgradili.
V začetku oktobra bo dnevni prevzem znašal 200 vagonov, po 10.
oktobru pa se bo povečal na 300 vagonov. Predstavniki tovarne so nam
zatrdili, da je sladkorna pesa zelo kakovostna in bo digestija oziroma
vsebnost sladkorja podobna lanski, če že ne bo boljša. V začetku sep-
tembra pa bodo s 100 parcel vzeli vzorce in ves september spremljali rast
sladkorne pese tako na zasebnem kot družbenem sektorju.
Tudi za transport je priskrbljeno. Za prevoz sladkorne pese bodo v
Ormožu angažirali večja transportna podjetja in sicer Avto Radgona, TP
Cakovec in Varaždin, Agrotransport Ptuj itd. V dogovoru pa so tudi z
nekaterimi zasebniki, ki bi v končnicah priskočili na pomoč.
zk
ZABELEŽENO NA SLOVESNOSTI V PTUJSKI DELTI
Povečali bodo proizvodnjo
moških srajc
v ptujski Delti so svojo delo-
vno zmago proslavili res delo-
vno. Izkoristili so ta trenutek za
svečani zbor delavcev; še prej pa
sla se na skupni seji sestala
centralni delavski svet Laboda in
delavski svet temeljne organiza-
cije. ki sta ocenila izvedeno inve-
sticijo; prav tako poslovanje
Labodovih temeljnih organizacij
in potrdila bodoče planske usme-
ritve tako delovne kot temeljne
organizacije.
Na svečanem zboru je širšo
oceno o dokončani investiciji
podala Dragica Novak, direkto-
rica temeljne organizacije. Po
uvodnem pozdravu udeležencev
zbora, se je zahvalila vsem, ki so
s svojim nesebičnim delom pri-
pomogli, da je bila investicija
končana v roku. Nova investicija
prinaša boljše delovne pogoje,
več delovnih mest, večjo in
kakovostnejšo proizvodnjo, pa
tudi večji dohodek, je nadaljeva-
la Dragica Novak.
Gradnja novega objekta je bila
načrtovana že v letu 1973, to je v
letu, ko se je Delta pridružila
Labodovi družini. Takrat je bilo
tudi ugotovljeno, da ni razvojnih
perspektiv v središču Ptuja, zato
je bil še v istem letu izdelan
program investicij na novi loka-
ciji. Temeljil je na povečanju
števila zaposlenih od 363 v letu
1973 na 600 do konca leta 1980;
časovno pa opredeljen v tri faze.
Prva in druga faza sta bili do leta
1975 uspešno realizirani, zgraje-
nih je bilo 3552 m^ proizvodnih
objektov z energetiko in skladi-
ščem. Nabavili so tudi vso po-
trebno opremo; število zaposle-
nih pa seje po končani drugi fazi
povečalo na 410. Investicija je
prinesla tudi dobre proizvodne,
prav tako pa dobre finančne
učinke.
V letošnjem letu so pričeli z
realizacijo tretje faze, ki je sicer
predvidevala zgraditev 2800 m^
proizvodnih in pomožnih objek-
tov z možnostjo zaposlitve do 600
delavcev, vendar sedanji pogoji
in samoupravni sporazum o
osnovah razvoja delovne organi-
zacije Labod do leta 1980 nare-
kujejo počasnejšo rast proizvod-
nje in zmogljivosti. Tako je
zgrajena proizvodno-skladiščna
hala v izmeri 2080 m^ in s tem so
uresničene te razvojne usmeritve.
Ptujska Delta, je povedala
Dragica Novak, v nadaljevanju
svojega poročila, je tudi edina v
okviru Laboda, ki je v minulih
dveh letih realizirala planirano
število zaposlenih. Novi objekt je
povezovan že z obstoječimi kar
omogoča najboljšo organizacijo
dosedanje in povečane proizvod-
nje. Število zaposlenih pa se bo
povečalo od sedanjih 425 na 530.
Po usposobitvi novega kadra, s
lem bodo pričeli v naslednjem
mesecu, se bo povečala proizvod-
nja za 30 odstotkov, od tega za 25
odstotkov zaradi povečane zapo-
slenosti in 5 odstotkov zaradi
dviga produktivnosti. K temu pa
bodo prispevali boljša organiza-
cija dela. boljši delovni pogoji in
modernizacija opreme.
Investicija bi naj po usposobi-
tvi kadrov dala naslednje učinke:
celotni prihodek bo večji za 31
odstotkov, dohodek za 42 odstot-
kov. čisti dohodek za 38 odstot-
kov. osebni dohodki za 32 cKlstot-
kov in skladi za 57 odstotkov. V
ptujski Delti so dobro gospodari-
li tudi v prvem polletju letošnje-
ga leta. Proizvodi Delte so v
celotni strukturi Labodove proiz-
vodnje zastopani s 26,3 odstotka,
od tega je bila polovica izdelkov
namenjena za izvoz in polovica
za domači trg.
Proizvodnja je bila v polletju
povečana za 1,7 odstotka, reali-
zacija pa za 3 odstotke in meseč-
na norma za 9 odstotkov. Pri taki
realizaciji je bil dosežen celotni
prihodek v višini 62 milijonov
917 tisoč dinarjev, dohodek je
znašal 33 milijonov dinarjev m
čisti dohodek 28 milijonov dinar-
jev. Za osebne dohodke so pora-
bili 17,5 milijona dinarjev, pov-
prečni osebni dohodek na zapo-
slenega pa je znašal 5174 dinar-
jev.
Dragica Novak je ob koncu
povedala, da so v Delti zadovolj-
ni z doseženimi rezultati glede na
stanje v celotni tekstilni industri-
ji. Brez dvoma pa so rezultat
pridnega in intenzivnega dela
vseh zaposlenih in zasluga vseh
sil v okviru delovne organizacije,
da tudi Deltini izdelki najdejo
pot na kakovostno tržišče. Pre-
pričani so, da ob novi pridobitvi
in večjemu številu zaposlenih,
uspehi tudi v bodoče ne bi smeli
izostali.
Zbrane na svečanosti je po-
zdravil tudi Zdravko Petan, ge-
neralni direktor Laboda. Ob tem
je izrazil zadovoljstvo, da so
razvojni načrti, sprejeti v letu
1973 do potankosti uresničeni; s
tem je povedal, da je izpeljana
investicija temeljila na realnosti.
Ponovil je že povedano, da so
rezultati celotne delovne organi-
zacije in tako tudi Delte, na
zavidljivi višini. Posebej je opo-
zoril na težave, ki jih imajo
nekateri tekstilci pri resničnem
priznavanju prispevkov v celot-
nem družbenem proizvodu. Sa-
mo dobro delo in kakovost naj
rodita sadove, ne pa povečevanje
cen, je nadaljeval Zdravko Petan.
Ob koncu je povedal, da si vsi
zaposleni v Labodu prizadevajo
za izboljšanje standarda zaposle-
nih in da si bodo tudi v bodočih
razvojnih usmeritvah kot temelj-
no nalogo zadali izboljšanje
delovnih pogojev, povečanje
proizvodnje in delovne storilno-
sti.
Na svečanem zboru v Delti je
govoril tudi Cveto Doplihar,
predsednik skupščine občine
Ptuj. ki je zaposlenim v imenu
skupščine občine, družbenopoli-
tičnih organizacij in občanov
čestital za veliko delovno zmago
ter jim zaželel še veliko delovni:
uspehov.
Temeljna organizacija je ot
svojem prazniku dobila vrsit
čestitk, med njimi tudi iz pobra^
lene občine Arandjelovac. Na,'^
lepša čestitka ob praznovanju pJ
je bil nastop najmlajših markom
ških folkloristov, ki so zaplesa-
venček štajerskih plesov.
Svečani trenutek za vse pa/
bil, ko je Katica Planine, najsi:-
rejša delavka Delte prerezali
vrvico ter s tem simbolif"^"
odprla proizvodnjo v novih pr'^
štorih.
Mf
Katica Planine, najstarejša delavka Delte je prerezala vrvico.
Posnetki: M. Ozmec
Dragica Novak: ponosni smo |k
svojo delovno zmago.
Zdravko Petan, generalni direk.
tor Laboda: Vi in mi dosegamo
dobre rezultate....
Cveto Doplihar: Čestitke ob delfr
vnem jubileju....
Kmalu nov
zdravstveni dom
v Ormožu so potrebe po novih in sodobno opremljenih zdravs'*^
nih prostorih zelo velike. Že pred leti so se odločili za gradnjo. Dane^^
zdravstveni dom. kjer bodo prostori za dispanzerje, že v zakiji"^
gradbeni fazi. Izvajalec del tozd Gradbeništvo Drava Ptuj obljublj^-^
bo prizidek za dispanzerje končan predvidoma v novembru. N"'
investicija je vredna okoli milijon dinarjev.	j
besedilo in slik^:
Novi zdrav<!f>tni prostori so za zdravljenje občanov ormoSi«
nujno ' jni.
Stop pred komunalnim nadzornikom
v običajni vsakdanjosti je pač v
navadi, da si postavljamo svoje
..zakone" in nas tisti ta pravi prav-
nič ne brigajo. Tako lahko odvrže-
mo papirček kar na tla in ne v koS,
.hodimo prek zelenic, prečkamo ce-
sto, kjer pride in naprej. Vnemar so
nam vsi odloki.in drugi predpisi,
mislimo, da lahko delamo kar ho-
čemo.
Vedno pa ne bo tako. Služba, ki
jo organiziramo v okviru uprave za
inšpekcije občin Ptuj in Ormož, bi
naj v bodoče odločno zarezala pri
takšnih prekrških. Gre za službo
komunalnega nadzora, ki jo bodo
opravljali komunalni nadzorniki.
Temeljne naloge službe so nadzira-
nje izvajanja predpisov SO Ptuj, ki
se nanašajo na vzdrževanje javne
čistoče, o^aganja in dovoza smeti
in odpadkov, urejanje in vzdrže-
vanje pokopališč ter spomenikov,
plakatiranje, izobešanje zastav,
čiščenje s pločnikov snega in uredi-
tev sejmov. Največji poudarek pa
je dan odlaganju in odvažanju
smeti, urejanju in varstvu zelenic,
parkiranju na javnih površinah in
reji malih živali v mestu Ptuju.
Odlok o ustanovitvi in nalogah
službe komunalnega nadzora je bil
sprejet v preteklem letu. objavljen
pa je bil v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj št. 10/78. V njem je
zabeleženo: način dela, organizaci-
ja in pristojnosti službe, ki bo reše-
vala zadeve iz svoje pristojnosti in
drugih predpisov javnega komu-
nalnega reda pri SO Ptuj.
Trenutno imamo v Ptuju enega
komunalnega nadzornika, ki v teh
dneh še raziskuje teren in samo
opozarja kršilce: v kratkem pa bo
vsak kr^	lel tudi ustrezno
kazen. Dokler komunalni nadzor-
nik ne dobi uniforme, nosi le na ro-
kavu rdeči trak za napisom komu-
nalni nadzornik. Zato ga v teh dneh
nekateri šeniso opazili, pač pa jih
je že veliko našlo na svojih avto-
mobilih napisana opozorila, da so
napačno parkirali.
Franc Petovar je prvi komunalni
nadzornik v ptujski občini. Že v pr-
vih dneh službovanja je opazil, da
vlada v mestu velik prometni nered;
glede na gnečo na parkirnih prosto-
rih pa tudi pomanjkanja ustreznih
parkirišč. Tudi pri dajanju pozoril
so ga nekateri jemali še neresno,
ker je pač pri nas v navadi, da nas
..prestraši" samo uniforma. Pose-
bno nalogo bo imel na parkirnem
prostoru za blagovnico, kjer je od
13. avgusta znak, da je parkiranje
urejeno s parkirno uro. V prihod-
nje bo moral vsak, ki bo želel par-
kirati na tem mestu, imeti vgrajeno
parkirno uro. Prav pri tem pa ko-
munalni nadzornik po teh izku-
šnjah. pričakuje precej zapletov.
Zato bo moral parkiranju na tem
prostoru posvetiti vso pozornost.
Komunalni nadzornik je za svoje
delo odgovoren komunahiemu in-
špektorju; te posle pa opravlja Jo-
'žica Petrovič. Komunalnemu in-
špektorju so zaupane naloge pri iz-
daji odločb za kršiteve, za katere ni
mogoče izreči mandatnih kazni.
MG
Znak pri vstopu na parkirni prostor
za blagovnico opozarja, (foto:
OM)
Komunalni nadzornik Franc Peto-
var (foto: R)
Komunalni inšpektor Jožica Pet-
rovič (foto: R)
f SDNIK - 23. avgu«t 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Idejnopolitično izobraževanje je dolžnost
slehernega komunista
Člani občinske konference ZKS Ptuj bodo na
slednji seji ocenili idejnopolitično usposablja-
in marksistično izobraževanje v občinski or-
iji- ^ sejo je pripravljeno obSirno poro-
ko, ki zajema vse oblike dosedanjega izobraže-
vanja in nakazuje naloge za naprej. Iz poročila,
L gaje pripravil Dimče Stojčevski, član komisije
^dolžen za naloge ZK na področju idejnopoliti-
^a usposabljanja, povzemamo naslednji se-
stavek:
Občinska orgamzaaja ZK in komisija za
ogjnopolitično usposabljanje pri komiteju OK
ZKS	vedno dajali največji povdarek
„sposabljanju članov ZKS v osnovnih organiza-
cijah- Ta prizadevanja so se pokazala v izvajanju
dopolnjevanju sprejetih programov usposab-
ljanja, kot so uvajalni seminar za kandidate,
jjjnL arji za novosprejete člane, občinska politi-
jna sola, trimesečni seminar teorije in prakse
marksizma, srednja politična 5ola, politična šola
Josipa Broza Tita v Kumrovcu, seminarji za
vodstva OO ZKS in razna predavanja. Ob
(povitem ocenjevanju idejnopolitičnega
usposabljanja v občinski organizaciji lahko reče-
mo, da je dobilo svojo širino v kvaliteti, vsebini
j]j v udeležbi. Kljub temu pa z rezultati ne more-
jo biti zadovoljni. Nekateri pokazatelji kažejo,
(la osnovne organizacije posvečajo premalo po-
zornosti usposabljanju članstva. 'tevilni
nerešeni problemi kažejo, da idejnopolitičnega
usposabljanja ne povezujemo s kadrovsko
politiko in z nalogami, ki izhajajo iz prakse.
Gre predvsem za naloge s področja
dohodkovnih odnosov, nagrajevanja po delu,
produktivnosti, svobodne menjave dela, uresni-
{evanja stabilizacijskih ukrepov, planiranja,
podružbljanja SLO in družbene samozaščite ter
za naloge s področja mednarodnih odnosov.
Pomanjkljivosti v idejnopoUtičnem usposablja-
nju se kažejo tudi v uveljavljanju nove organizi-
ranosti ZK, v spreminjanju obstoječega stanja, v
aktiviranju članstva v drugih DPO, društvih,
delegacijah — skratka na vseh področjih druž-
benega in političnega življenja.
Prihodnja seja članov OK ZKS bi morala
dati usmeritve za poglobljen, metodološko
usmerjen in odgovoren pristop k izvajanju idej-
nopolitičnega usposabljanja.
Ce postavimo ob stran ostale oblike usposab-
ljanja, ne da bi s tem zmanjševali njihov pomen,
se moramo ustaviti ob individualnem usposab-
ljanju. O tej obliki idejnopolitičnega usposab-
ljanja je na voljo najmanj podatkov. Velja sicer,
da OO ZKS motivirajo članstvo za individualno
usposabljanje, vendar bolj v obliki priporočila in
vse premalo v obliki načrtnega usmerjanja član-
stva v permanentno individualno usposabljanje.
To pomembno nalogo mora v bodoče prevze-
ti komisija v OO ZK oziroma član sekretariata v
osnovni organizaciji, ki bo zadolžen za to podro-
čje. Pri usposabljanju morajo komunisti v večji
meri segati po znanstveni družboslovni literaturi,
po teoretičnih prilogah Komunista, različnih
političnih knjižicah, ki jih izdajajo ostale
družbenopolitične organizacije in p>odobno.
Komisija pri komiteju ugotavlja, da člani ZK
vse premalo uporabljajo dokaj dobro založeno
družboslovno knjižnico na komiteju OK ZKS.
Na drugi strani pa se pojavlja problem, da
tisti člani, ki se poglobljeno ukvarjajo z družbe-
noekonomskimi in drugimi idejnimi vprašanji
našega razvoja, pridobljenega znanja ne prena-
šajo med članstvo ZK. Zato mora postati vzpod-
buda in usmerjanje tudi metoda in praksa pri tej
obliki idejnega usposabljanja članstva.
Dimče Stojčevski v svojem poročilu ugotav-
lja, da obstaja dovolj različnih oblik idejnopo-
litičnega usposabljanja članstva, vendar mora
obstajati tudi načrtnost, kadrovski pristop in
zavestna opredelitev po bolj temeljitem usposab-
ljanju članov v OO ZKS.
Ob koncu poročila izpostavlja nekatere teze
za razpravo, med njimi tudi te:
—	Vsebinsko ustreznejši programi omogo-
čajo slehernemu komunistu vključitev v različne
oblike idejnopolitičnega usposabljanja. Kje so
vzroki, da tega ne dosegamo?
—	Ali je pri članih in v organizacijah ZK
dojeta vloga, da je idejnopolitično usposabljanje
sestavni del in pogoj uspešnosti za spreminjanje
razmer?
—	Ali je idejnopolitičnp usposabljanje v za-
dostni meri prilagojeno potrebam najširše druž-
benopolitične aktivnosti članov ZK, zlasti v osta-
lih DPO?
—	Kako doseči v OO ZKS praktično uporabo
marksistične družboslovne literature in publika-
cij, ki jih izdajajo druge družbenopolitične or-
ganizacije?
To so le nekatera vprašanja, ki so v poročilu
„navržena' v razmišljanje članom občinske
konference. Prav pa je, da o njih razmišljamo
tudi ostali in se ob tem vprašamo, koliko sami
skrbimo za svoje idejnopolitično usposabljanje.
Res je, da seja OK ZKS ne bo dala odgovorov na
vsa zastavljena vprašanja, saj je obravnavana
tema široka in izredno zahtevna. Zato pa se je
potrebno v polni meri zavedati pomembnosti
idejnopolitičnega usposabljanja in ga uvrstiti
med prioritetne in stalne naloge slehernega in
vseh članov zveze komunistov.
N. D.
Obisk Vinka Hafnerja
v Ptuju
Na ponedeljkovi seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj so se
dogovorili za program obiska Vinka Hafnerja, predsednika repubh-
škega sveta ZS Slovenije, ki bo danes na obisku v Ptuju. Med bivanjem
v Ptuju bo Vinka Hafnerja spremljal Boštjan Birc. kije v republiških
smdikatih zadolžen za informiranje.
Najprej se bo predsednik republiških sindikatov sestal s sindikal-
nim voustvom občine in vidnimi predstavniki družbeno-političnega
življenja ptujske občine. Ob tej priložnosti bi se naj tov. Hafner sezna-
nil s sindikalno organiziranostjo v občini, gospodarskimi rezultati v
prvem polletju letos, dosežki na področju de1 litve po delu ter razvojni-
mi možnostmi ptujske občine. Svoj obisk bo nadaljeval v delovno
organizacijo TCjA »Boris Kidrič« Kidričevo, kjer se do vodstvom in
sindikalnimi delavci po pogovarjal o družbeno-ekonomskem položaju
RiA in vlogi sindikatov ter ostalih subjektivnih sil v realizaciji zasta-
vljenih nalog.
Ob koncu obiska v Ptuju na se bo sestal s člani predsedstva
občinskega sveta ZS Ptuj. predsedniki komisij in svetov pri občinskem
svetu in predsedniki odborov. Ptujski sindikalni delavci so se odločili,
da bodo tov. Hafnerja seznanili z vlogo sindikatov v pogojih gospodar-
jenja in s problematiko, s katero se v občini srečujemo na področju
kmetijstva, gradbeništva, tekstilne industrije, zasebne obrti in drugih
področjih.
MG
Sindikati brez
dopusta
Številne in pomembne naloge, ki čakajo člane sindikata v občini
Slovenska Bistrica so narekovale občinskemu sindikalnemu svetu, da
nadaljuje z zmanjšano aktivnostjo tudi v dopustniSkih mesecih. Med
pomembnejšimi dogodki pa je bUa prav gotovo nedavna skupna seja
predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in komiteja OK ZKS
Slovenska Bistrica. Na njej so se udeleženci obširno seznanili z doseda-
njim potekom akcije za uresničitev stališč RS ZS Slovenije o
pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načela delitve po
delu v občini Slovenska Bistrica.
V razpravi so ugotovili, da je veliko delovnih organizacij akdjo
uresničevanja stališč RS ZS Slovenije o pridobivanju in razporejanju
dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu, pričelo uresničevati z
vso zavzetostjo, da pa so v nekaterih sredinah prisotne pomanjkljivosti
in počasnost v pristopu k akciji. Tako sindikati kot tudi komunisti so
zato sprejeli sklep, da je iwtrebno takoj po počitniškem obdobju z
aktivnostmi na tem področju pospešeno nadaljevati. V ta namen so
sprejeli tudi konkretne smernice za naloge in določili njihove nosilce.
Da bi z dosedanjimi dosežki in rezultati akcije in z njenimi
prihodnjimi nalogami kar najbolje seznanili vse člane sindikata v občini,
je občinski sindikalni svet pred dnevi izdal posebno številko glasila
Informacije, ki jo je posredoval vsem osnovnim organizacijam ZS in
tudi vodilnim delavcem družbenopolitičnega življenja v sindikatih in
občini.
Viktor Horvat
Na akcijah 50 brigadirjev
S svojim delom bodo predstavniki občinskih konferenc ZSMS najbrž
zadovoljni šele takrat, ko bodo za mladinske delovne akcije zagotovili
ustrezno število dijakov in študentov. Dokler pa bodo brigade sestavljah
le mladi delavci in dijaki, mladinsko delo ne bo dovolj dobro, niti
ustrezno. Že v letošnjem letu bodo predsedstva občinskih konferenc
morala tem problemom posvetiti veliko pozornosti. Kje so vrata in kje je
ključ za odpiranje teh vrat bodo morali poiskati mladi samo. Mače-
hovsko obnašanje mladih intelektualcev do mladinskih delovnih akcij ni
na mestu, to smo že nekajkrat ugotovili, vendar pa dalje od te ugotovitve
še nismo prišli. Treba bo analizirati vprašanje, zakaj študentov in dijakov
ni na akcije. Ali zaradi preobsežnega študija, zaradi poletnega zaslužka
ali zato. ker jih nihče v pravem času in na pravem mestu ne angažira za
delo v brigadi?
Tudi v Ormožu ni.so zadovoljni z odzivom študentov in dijakov na
mladinske delovne akcije. Od petdeset brigadirjev, ki seje letos udeležilo
zveznih in republiških akcij, je bilo 10 dijakov in ena študentka. Mladi so
sc udeležili delovne akcije Kožbana '79. na akciji jih je sodelovalo 35; pet
brigadirjev je delalo na akciji Sarajevo '79 in sicer v brigadi pobratenih
občin in mest. Deset brigadirjev pa je bilo tudi na lokalni de ovni akciji
Šaleška magistrala '79. kjer so delali brigadirji iz Velenja. Splita,
Vrnjačke Banje. Novega Travnika, in Subotice. V občini letos niso
organizirali nobene lokalne delovne akcije, mladi pa so sodelovali na
raznih enodnevnih akcijah, kjer so urejevali okolje, naselja in kopali
jarke za vodovodno omrežje. Takšni akciji sta bili v Obrežu in Središču
ob Dravi.	-	zk
Razprava o novi kolektivni pogodbi
Vse do 30. septembra bo v razpravi osnutek
nove kolektivne pogodbe o delovnih razmer-
jih med delavci in samostojnimi obrtniki.
Osnutek je delan na podlagi zakona o delo-
vnih razmerjih in drugih predpisov ter upo-
števa stališča republiškega sveta ZS Slovenije
s tega področja; obenem pa na dosedm
veljavni pogodbi, ki je bila v zadnjih letih
večkrat dopolnjena, v osnutku kolektivne
pogodbe so posebej opredeljeni pogoji za
zaposlovanje delavcev, p>oskusno delo in
varstvo pri delu. Javna razprava pa naj bi
dorekla vprašanja okrog položaja delavcev po
130. členu obrtnega zaKona, glede oblikova-
oja osebnega dohodka delavcev (v osnutku
tudi m vec določb o najvišjem osebnem
dohodku delavcev); tudi določbe o zajamče-
nem osebnem dohodku naj bi se v celoti
oblikovale v javni razpravi.
Dogovor za javno razpravo je bil sprejet na
posvetovanju v juliju v Celju, ki so se ga
udeležili predsedniki osnovnih organizacij
sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih
in sekretarji občinskih svetov ZS občin
Slovenije. Izvršni odbor osnovne organizacije
sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcev
občine Ptuj je že pripravil vozni red razprav.
Odločil je. da boao razprave organizirane po
posameznih dejavnostih. Sklepna razprava bi
naj bila okrog 20. septembra, na kateri bo
sodelovalo tudi združenje samostojnih obrtni-
kov občine Ptuj.
Osnutek kolektivne pogodbe mora prejeti
vsak delavec, zaposlen pn zasebnem deloda-
jalcu tako. da bo razprava res dosegla svoj
namen. Nujno pa je. da se vključijo tudi
zasebni obrtniki, saj. si delavci želijo vzpod-
budno in konstruktivno besedo tud^i od njih.
Občinski svet ZS Ptuj bo v javni razpravi
tvorno sodeloval, saj mora biti le-ta res
kakovostna ter vključiti čim večje število
delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajal-
ah občine Ptuj. ki jih je po zadnjih podaticih
cez 400. Problemi delavcev pri zasebnikih so
res veliki in jih bo mojgoče reševati le ob stani
prisotnosti vseh.
MG
Bo srednješolski center do 1.9. končan?
Prvi september, prvi Šolski dan,
e neusmiljeno približuje, tako za
rednješolce kot za vse tiste, ki so
»eposredno ali kako dnigače
»vezani z gradnjo srednješolskega
«ntra. Samo Se deset dni nas loči
xi tega dneva. VpraSanja in ugi-
»nja, ali bo sreanjeSolski center
jončan ali ne postajajo iz dneva va
lan glasnejša. Vsaik občan, ki p
»t zanese mimo te nove zgradbe
ahko vidi, da se Se vedno mudijo
' njej gradbeni delavd. obrtniki,
a Se m okolica niti malo urdena,
;«atka, da je zgradba, ki bi naj
■o deset dni odprla vrata
Jjakom, Se vedno gradbiSče.
^ko delo potrebuje svoj čas, čez
^ l^ko gradimo le mdove v
tlakih, zato srednjeSobki center
w 1. septembra ne bo končan.
^ tem, zakaj je tako, danes ni
zapisati, pravzaprav pa ni
? niti namen tega prispevka,
^vkar je bolj aktualno vpra-
^Jc, kohko je zgrajen^, kdaj in
se bo pričel pouk in kako bo
^ potekal. Resnici na ljubo
pa tudi takSna vpraSanja slej
prej zahtevala odgovor,
'van SumandI, predsednik
P?Denega odbora, je na vpra-
kako daleč so dela na
^abi srednješolskega centra,
tikole odgovoril:
L "^sa gradbena dela bodo
ta. teden, sai ie treba
le Se strehe. 2e od refe-
dv.u naprej smo govonn o
^^ gradbenih fazah; v prvi ime-
ufi^^Iazi^oramo ^aditi 54
skupne prostore,
f^oteko in upravne prostore. Ta
v	do 15. septembra.
12 ii«i • P® j® zgraditi Se
°'nic s skupnimi prostori. Ta
^ OO končana 1. oktobra. Tudi
dovoljenje je izdano
^to ^ za prvo A in prvo B fazo,
lofj^.^^o tudi tehnični prevzemi
Ut)3. in izdana bodo ločena
Wna dovoljenja."
del^ pa napredujejo obrtniSka
jo'^^^ obrtniki z delom zamuja-
li« pleskarji, ta dela oprav-
•.^ilikar" Maribor, steklarji.
zap)osleni pri ,,Steklarju" iz Celja
in polagalci tlakov^ zaposleni pri
,,Zvezdi" v Mariboru. Vsi ti
izvajalci so se zavezali, da bodo z
deli končali 1. septrembra.," je
povedal Ivan SumandI.
Kdaj načrtujete tehnični
prevzem zgradbe?
,,V začetku septembra. Do
takrat pa je treba še končati prej
naSteta obrtniSka dela in preizkusi-
ti centralno kurjavo. Ce bo stro-
kovna komisija ugotovila pri
tehničnem pregledu pomanjklji-
vosti, jih bodo izvajalci morali
odpraviti kar se da hitro,
najkasneje pa do 15. septrembra."
Kdaj bodo v tej zgradbi lahko
pričeli s poukom?
,,V 54 učilnicah bodo lahko
pričeli s poukom 15 septembra, v
ostalih 12 pa prvega oktobra. Ko-
vinarski šolski center in Kmetijska
šola v TumiSču bosta imeli pouk Se
v starih prostorih. Pričel se bo kot
vsako leto, 1. sgjtrebra. Dijaki
gimnazije, pedagoške gimnazije in
upravnoadministrativne SoIe pa
bodo od 1. septembra do pričetka
pouka urejah okolico zgradbe
srednješolskega centra".
To pomeni, da bo srednješolski
center še nekaj časa istočasno
gradbiSče in šola. Kako bo
poskrbljeno za varnost šolarjev?
,,GradbiSče bo z varnostno
ograjo ločeno od šolskih
prostorov. Tudi prireditveni
prostor, ki do 15. septembra tudi
ne bo končan, bo z zaščitno ograjo
ločen od avle."
Tako je potekal tale pogovor,
vendar bo o tem, koliko so te
varnostne ograje resnično vame,
najbrž še kje tekla beseda.
Pri gradnji srednješolskega
centra se niso ^vari zanletale le ori
samem objektu, amp)ak tudi pri
reševanju intrastruKture. lemeiina
izobraževalna skupnost je kot
investitor dobila v upravljanje ko-
munalno neurejeno zemljišče.
Ureditev tega prostora bi bilo tre-
ba vključiti v programe komunalne
skupnosti, saj gre tukaj za ma-
gistralno mrrfo. Samo priključki
so investicijski strošek. S
komunalno ureditvijo pa so se
pravzaprav spoprijeli šele
takorekoč „tik pred zdajci", ko bi
morali objekt na infrastruktumo
mrežo priključiti, pa slednje ni bilo
mkjer. in so zavihan roKave vsi po
vrsti!
Prav o tem sem se pogovarjala s
Ferdom Vaingerlom, članom IS
SO Ptui. Kako boste uredili
infrastrukturo na tem prostoru,
zanima me predvsem kanalizacija,
ogrevanjein prometna ureditev
okolja? sem skoraj v eni sapi vpra-
šala.
„Ce najprej omenim kanalizaci-
jo je treba, da bodo stvari jasne,
seči vrsto let nazaj, ko je bil
i^elan star projekt. Le-ta sodob-
nim potrebam ni ustrezal, zato ga
i"e bilo treba dopolniti in s
lidravljičnim preizkusom določiti
nov profil, sredstva in delo pa za-
gotoviti preko komunalne skup-
nosti.
Doslej je zbiralnik skoraj
končan, kanalizacija ob srednje-
šolskem centru je položena, med
Tiho potjo in Potr&vo ulico pa še
dijaki in sezonski delavci del^o v
posebnih pogojih. Ce vreme ne bo
nagajalo, bo kolektor čez 15 dni
končan."
Veliko težav imeli tudi z ogre-
vanjem. Lahko še o tem rečete
kakšno besedo?
,,Res je, o tem je bilo največ
razprav in dilem, ali se naj
srednješolski center priključi v
kotlovnico na Ziherlovi ploščadi
ali je treba zgraditi novo kotlovni-
co za vse objekte v Rabelčji vasi
Zahod. Odločili smo se, da napra-
vimo začasno kotlovnico za eno
leto.
Tukaj delo res ne poteka tako,
kot smo ga zastavili, ker imamo
nekaj težav z izvajalcem, rečem pa
lahko, da bomo vložili vse sile, da
bo kotlovnica pred kurilno sezono,
ta se prične oktobra, končana. Za
nas, ki smo to koordinacijo vodili,
je bil to najtežji problem."
T^ga, kako ie prometna ureditev
te okolice nujna, menim, da tii
treba posebej povdarjati. Kako ste
to uredili?
,,Pri prometni ureditvi je
najpomembnejša cesta, ki pelje do
srednj^olskega centra in zanjo je I
že i^elan projekt. V prvi fazi i
nameravamo samo podaljšati '
Vokmerjevo ulico do srecmje- l
šolskega centra. Ob koncu bo ta |
ulica slepa, zato bo lahko tudi ;
začasno parkiriSče.	\
Dobra prometna ureditev pa je
zahtevnejša reč; urediti je treba
ceste od avtobusne postaje do
srednješolskega centra, predvsem
pa križišče Ciril Metodovega dre-
voreda s Potrčevo cesto in p^poti
ob tej, precej prometni poti."
Ob koncu še eno vprašanje, j
Zakaj ste se s tem problemom '
spoprijeli zadnji trenutek?
,,Na to vprašanje vam ^
odgovorim, vendar bom povedal
svoje osebno mnenje. Vzrok vi
dim v pomanjkljivi investicijsko-
tehnični dokumentaaji in v tem,
da investitor tega neiu-ejenega
področja ni vključil v programe
mteresnih skupnosti. Naj rečem le
še to, da zaradi infrastrukture
otvoritev srednješolskega centra ne
bo trpela."
Vesna K rajne
PRENAVUAJO ŽELEZNIŠKO PROGO
tlel^v . ^ ^ez nekaj let v Ormož pripeljal celo
^nie H	^saj tako se človek vpraša ko
e^nij?"^ op^uje obnovitvena in gradbena dela na
progi Moškanjci — Ormož. Rekonstrukcija
"Skih tirov poteka na dolžini 13 kilometrov.
^Ujej^^^^avljajo nasipe, zidove, ponekod pa zame-
(''o n^^ Bra&ovt in tire. Novi ž^eleTniški tiri
^ os^ obnovitvenih delih lahko prenesli do 20
"^a pnuska, aosiej le 18 ton. I udi hitrost se
bo povečala iz sedanjih 60 kilometrov na uro kar na
100 kilometrov na uro. Dela, ki jih investira zavod za
investicije železnic, bodo veljala okoli 90 milijonov
dinarjev. Sodijo pa v dolgoročnejši program poso-
dobitve slovenskih železnic.
Torej zares obstaja možnost, da bo nekoč po
železni cesti v Ormož pripeljala tudi lokomotiva na
pogon električne energije. Trenutno dela potekajo na
tirih pri Veliki Nedelji, kjer poleg zamenjave pragov,
zamenjujejo tudi tire.	zk
TRETJI PRAZNIK KS 0RM02
17. september je praznik krajevne skupnosti
Ormož. S praznovanjem bodo pričeli že 15.
septembra, ko se bodo v Ormožu pričele kulturne in
športne prireditve. Praznik KS bodo povezali tudi s
praznovanjem starejših občanov.
V nedeljo, 16. septembra, bo v domu kulture
svečana seja krajevne skupnosti in družbenopolitiSnih
organizacij, na kateri bodo ocenili dosedanje delo v
krajevni skupnosti in se dogovorili za pomembnejše
akcije v novem srednjeročnem obdobju. Ob tej
priložnosti bodo podelib tudi priznanja m bronaste
značke OF.	zk
Nedeljska
povodenj
Dež. ki nam jc neusmiljeno
pokvaril nedeljo, je v mnogih
krajih ptujske občine povzročil
prave poplave, zlasti v dolinah,
kjer vodotoki šc niso urejeni.
Veliko nevšečnosti pa je povzro-
čil tudi voznikom, saj je voda
marsikje preplavila ceste in ne-
previdne usmerila v jarek. Prizor
na sliki je Franc Korpar posnel v
ncdclji> proti večeru na križišču
Mariborsko in Zagrebške ceste v
Ptuju, ko smo sc vTačali s tekmo-
vanja v kartingu. Dolina Dravi-
njc pa je bila poplavljena še v
ponedeljek.	1. KOlar
Nedeljska povodenj v Ptuju
(foto F. Korpar)
23. avgust 1979 - XB3MIIQ|
Prenos kreditov
na skupnost
Na zadnji seji izvršilnega odbora samoupravne komunalne skup-
nosti občine Ptuj so med drugim razpravljali o prenosu investicijskih
kreditov od komunalnega podjetja na komunalno skupnost, ki postaja s
tem investitor.
Izvršilni odbor je tokrat tudi potrdil investicijski predračun za
gradnjo vodohrama Ptuj, ki se bo gradil ob že obstoječem nad
Rogoznico. Gradbena dela bo izvajala temeljna organizacija Gradnje
Ptuj, ki bo z deli pričela v začetku prihodnjega meseca. Po pogodbi
morajo biti dela do III. gradbene faze dokončana do novega leta; rok za
popolno dokončanje investicije pa je Sl.^-marec 1980. Investicijski
predračun vodohrama Ptuj znaša nekaj nad pet milijonov dinarjev;
sredstva pa so pridobili iz gospodarstva po samoupravnem sporazumu,
območne vodne skupnosti in 12-odstotnega stanovanjskega prispevka.
Novi vodohram bo velika pridobitev, saj bo dosežena večja zanesljivost
v obratovanju vodovoda, ker je v spanjem stanju ob morebitnih
izpadih vode, rezerve le za kratek čas.
Ob koncu je odbor imenoval Se posebno komisijo z nalogo, da
prouči možnosti za ureditev parkiriSČ v Ptuju.
MG
JUBILEJ
GASILCEV
V DESENCIH
Gasilsko društvo v Desencih se skupno z občinsko gasilsko zvezo
Ptuj skrbno pripravlja na proslavo obletnice pol stoletnega delovanja
gasilskega društva v Desencih. Proslava bo v nedeljo, 26. avgusta pod
pokroviteljstvom občinske gasilske zveze. Gasilsko društvo v tem kraju
je eno najmanjših v ptujski občini, vendar po aktivnosti svojih članov
med najboljšimi. Zanimiva je zgodovina tega društva, zato jo na kratko
navajamo.
Vas Desenci leži v Pesniški dolini in spada pod KS Destrnik v
Slovenskih goricah. Sama vas Desenci je pred vojno štela 9 hišnih številk
in prebivalci v teh hišah so si leta 1929 zadali nalogo, da bodo ustanovili
svoje gasilsko društvo. Glavni organizatorji društva so bili: Franc
Osojnik, znani borec Lackove čete, kasneje komisar Ruške čete na
Pohoiju, Franc Ceh iz Desenc in Franc Zelenik iz Levajnc.
Tem prizadevnim članom in ob polnem razumevanju ostalih vašča-
nov Desenc in okoliških vasi je uspelo ustanoviti gasilsko društvo, kije
takrat zajemalo zelo široko požamo-varnostno območje. V to območje so
spadale vasi: Levajnci, Svetinci, Zg. Velovlak, Janežovci, Janežovski vrh,
Placar, Vintarovci, Dolič, Drstelja in Gomila. Tako je bilo vse do leta
1969, ko so se krajani na območju KS Destrnik odločili, da bodo
ustanovili še eno gasilsko društvo. Pobudnika in organizatorja tega
novega društva v Destrniku sta bila Franc Rodeš iz Desenc in Franc
Simeonov iz Vintarovc. Že ob letu ustanovitve je novo gasilsko društvo
v Destrniku prevzelo del bremen od GD v Desencih. Tako danes spadajo
5od požarnovarnostno območje GD Desenci vasi: Levanjci, Zg. Ve-
nvlaic. Gomilce. Svetinci in seveda Desenci.
Leta 1974 so se prizadevni člani gasilskega društva v Desencih
odločili, da bodo zgradili nov, sodoben gasilski dom. Pri tej odločitvi so
tudi vztrajali in uspeli so. Danes stoji v tej vasici lep novi gasilski dom, ki
je skupaj s prizidkom dolg 27, širok pa 9 metrov. Dom pa niso zgradili
samo za gasilce, temveč služi tudi za kulturno prosvetne in vse druge
potrebe vasi.
Velja posebej zapisati, da so dom zgradili v glavnem s prostovoljnim
delom. Gasilci in gasilska mladina so vanj vložili skupno čez 15.000
prostovoljnih delovnih ur. Vsi ti bodo s ponosom proslavili 50-letnico
obstoja svojega društva, pričakujejo pa, da se jim v nedeljo na slavju ob
in v novem domu pridruži kar največ gasilskih društev in drugih občanov
z območja občinske gasilske zveze Ptuj.
Kralj voda spet
v Dravi
Star pregovor pravi, da moraš naravi vrniti kolikorji vzameš. In tega
se pri Ribiški družini Ptuj dobro zavedo, saj so si v letošnjem programu
dela zastavili tudi večja vlaganja v povodje svojega rajona.
V četrtek, 16. avgusta so člani Zveze RD Ljubljana — ribogojnice
Povodje iz Šmartnep pod Šmarno goro pripeljali v Ptuj 2000 mladic
sulca, kralja voda. Skupaj s Člani RD Ptuj so sulce vložili na več mestih
v staro strugo Drave in če bo vse po sreči bodo čez nekaj let že za odlov.
Tako kot z ribogojnico iz Novega mesta, je tudi sodelovanje ptujskih
ribičev z ribogojnico Povodje iz Šmarnega vse tesnejše. Pod Šmarno goro
ima ta ribogojnica kar 28 gojitvenih bazenov, ki se razprostirajo na več
kot 2,5 ha. V bazenih gojijo vse vrste plemenitih rib, od f>otočne postrvi,
šarenke in zlatouščice do sulca in ostalih — konzumnih rib. Letno
pridelajo od 50 do 60 ton rib. ki jih odkupujjjo ribiške družine širom
Slovenije in z njimi plemenitijo svoje vode. Tako so storili tudi ptujski
ribiči in v kratkem bodo v Dravo do markovškega jezu vložili še nekaj
ostalih vrst rib. Le enojih muči. da onesnaženje voda ne bi več ogrožalo
življenja v vodi. da bi ves zarod lahko preživel in se razvijal dalje. To pa
ni odvisno le od ribičev, ampak od nas vseh.
M. Ozmec
Mladice sulca so vložili na več mestih, predvsem v mimcin delu Drave, da
ostane več možnosti za obstoj, (foto: M. Ozmec)
Oskrba s hrano in varčevanje z gorivom
Aktivnosti v zvezi s pripravami na akcijo
Nič nas ne sme presenetiti so se v krajevni skup-
nosti Cirkovce pričele že v marcu in aprilu. Pri
krajevni konferenci so oblikovali koordinacijski
odbor za ljudsko obrambo in družbeno samo-
zaščito, ki celotno akcijo koordinira z vsemi
dejavniki družbene samozaščite in ljudske ob-
rambe v KS, člani RK so opravili 80 urni tečaj
prve pomoči, rezervni vojaški oficirji so poslu-
šali razna predavanja o ljudski obrambi, gasil-
ske enote so se urile na poligonih, člani narodne
zaščite so sodelovali pri pohodu v Mostje in na
sestankih štaba CZ, razpravljali o izvrševanju
njihovih nalog, skratka v priprave je bilo vklju-
čeno precejšnje število prebivalstva, vendar Se
ne toliko, da bi v krajevni skupnosti lahko bili
povsem zadovoljni.
V krajevni skupnosti ocenjujejo, da najbrž ni
gospodinjstva, ki ne bi na kakrSenkoli način bi-
lo pripravljeno sodelovati pri obrambnih pri-
pravah ali pri izvrševanju nalog za odpravljanje
elementarnih nesreč. Tako koordinacijski odbor
za I O in DS ori krajevni konferenci SZDL
ocenjuje, da so si akcijo dobro zastavili, nekoli-
ko slabše pa je stanje pri obveščanju prebival-
cev na potek akcije, ki bo vrhunec dosegla 29.
septembra. Občani so o akciji seznanjeni le v
toliko, da vedo, kaj akcija pomeni, zakaj je po-
trebna in kdaj bo. O predpostavkah in aktiv-
nostih akcije pa občani in delovni ljudje krajev-
ne skupnosti niso v celoti seznanjeni. Zato je
naloga socialistične zveze in vseh krajevnih od-
borov SZDL, da konec avgusta in v začetku
septembra o aktivnostih seznani čim večje števi-
lo prebivalcev.
V načrtu aktivnosti zasledimo, da so si v kra-
jevni skupnosti poleg obrambne akcije (zračni
napad), zastavili še akcijo varčevanja z gorivom
in kot najpomembnejša aktivnost oskrba prebi-
valstva s hrano. Tako bodo po vaseh organizirali
oskrbovalne centre, kjer bo peka kruha in zbi-
ranje živil. Seveda, člani narodne zaSčite bodo
poleg te akcije sodelovali Se pri čuvanju elektro-
energetskih objektov, vodovoda in telefonske
centrale. Stab CZ bo organiziral priročne ambu-
lante in center RK ter preveril oskrbo vode iz
kmečkih vodnjakov.
V	KS bodo 29. septembra izdali odlok o vaj.
čevanju z gorivom in odlok o minimalni porak
hrane ter odlok o organizirani krmi živine. Mj,
loga nosilcev akcije je, da Se pred 29. septem^
brom seznanijo prebivalce o izvajanju našteti^
odlokov. Prizadevajo si namreč, da bi tako prj.
prečili paniko, strah in se izognili neljubim do^
Kodkom.
V	akcijo NNNP se poleg članov koordinacij,
skega odbora vključujejo Se člani odbora ^
SLO pri krajevni skupnosti, Stab CZ, narodu.
zaSčita, enote prve pomoči in člani RK, gasilskj
desetine, prebivalci krajevne skupnosti, ddavcj
RTP, trgovine in gostilne ter učenci osnovne So.
le, ki bodo ta dan skupno z učitelji organizirali
pouk v spremenjenih pogojih. Ob koncu vau
bo kulturni miting, ki ga bo pripravilo in izved.
lo domače prosvetno druStvo. V nedeljo 3o
septembra pa bo v okviru TVD Partizan Se je!
senski kros in šahovski turnir za pokal
NNNP'79,
Mesarji na tehtnici
Mesnice so boljše založene z
mesom ob koncu tedna, zato je
tudi kupcev takrat največ in vrste
v mcsnicah se podaljšajo. Mesarji
imajo polne roke dela, saj vsak
kupec želi kupiti čimprej, vsem pa
ni mogoče postreči naenkrat.
Godi nam, da se vrsta pred me-
sarjem hitro pomika naprej, ker
prodajalec skoraj v istem trenutku
meso odreže, vrže na tehnico in
izračuna ceno mesa. Prav zato pa
nismo nikoli prepričani, da za
meso nismo plačali več kot je
vredno. Če nam je prav ali ne, se
moramo pri nakupih, ko kupimo
večje količine mesa, zanesti na
poštenost prodajalcev, ker na pa-
met preračunati takšne vsote
skoraj ni mogoče. Zatorej, so
mesarji v ptujskih mesnicah
pošteni ali ne?
Da bi dobili odgovor na to
vprašanje, smo v petek dopoldan
stopili s tržnim inšpektorjem v dve
ptujski mesnici. Vseh nismo ob-
iskali, ker so mesarji med sabo
tako solidarni, da opozorijo kole-
ge v drugih mesnicah, ko inšpek-
tor kontrolira cene.
Najprej smo stopili v trgovino
Mesokombinata Perutnina Ptuj
na Potrčevi cesti. Kupcev sicer ni
bilo veliko, ura je bila šele osem,
vendar je inšpektor kljub temu
preveril, koliko je mesar zaraču-
nal starejšemu možaku, kije kupil
85 dkg svinskega mesa s kožo.
Račun je znašal 53 dinarjev.
Meso je inšpektor položil še
enkrat na tehtnico, počakal, da se
je kazalec umiril, odčital težo in
izračunal ceno. Bili smo prijetno
presenečeni. Mesar se ni zmofil v
škodo kupca, ampak v svojo ško-
do; natančno zračunan znesek:
53.12 dinarjev.
Potem smo se napotili v Bla-
govnico, toda zaman, ker mesa
niso imeli.
Naslednja mesnica na naši poti
je bila zopet mesnica Mesokom-
binata Perutnine v Lackovi ulici,
dobro založena z mesom in polna
kupcev. Mlajša tovarišica je bila
takoj pripravljena sodelovati.
Povedala je. katero meso je želela
kupiti, pokazala račun in znovaje
meso padlo na vago, le daje težo
tokrat odčital inšpektor: najprej
svinjsko meso s kožo, nato pa še
svinjske nogice in goveji kare.
Mesarji tukaj niso bih tako na-
tančni pri računanju in tehtanju.
Za meso, kije bilo vredno 204,43
dinarja, je tovarišica odštela
205.80 dinarja, torej kar 1.35 di-
narja preveč.
Inšpektor mesarjev tokrat ni
kaznoval.
Malo smo bili razočarani, da
akcije nismo mogli nadaljevati k
v ostalih mesnicah, vendar smo se
potolažili, daje za prvič dovolj
obisk v dveh. Ce bodo prav zaradi
takih poskusov mesarji vsaj malo
bolj skrbno tehtali in računali smo
naš namen dosegli.	VK
Mesnica v ulici Heroja Lacka je bila polna kupcev
Foto: M. Ozmec
DOGRADILI GASILSKI DOM
V zadnjem času večkrat poro-
čamo o tej ali oni gradnji kraja-
nov. Ponekod je navada taka, da
želi imeti vsako društvo ali orga-
nizacija svoj dom. Ponekod
seveda, kajti v večini primerov
zmanjka denarja za takšne ali
podobne želje. Vzgled za racio-
nalno koriščenje sredstev in skup-
nih prostorov so krajani Gerečje
vasi, kjer so pred leti s skupnimi
močmi zgradili gasilski dom, letos
pa ga na isti način še dogradili in
adaptirali.
Maks Kajsesberger, predsednik
GD Gerečja vas je o tem povedal:
„Ze leta 1975 smo se odločili za
adaptacijo našega gasilskega
doma, ki je bil zgrajen leta 1931.
OrodiSče in vse ostalo je bilo že
dotrajano, tako, da ni moglo več
služiti svojemu namenu. Odločili
smo se, da v prvi fazi dogradimo
dve sobi za potrebe organizacij na
vasi ter novo orodišče a za potrebe
gasilske operative. To smo s skuf>-
nimi močmi kmalu zgradili in tako
pridobili 126 kvadratnih metrov
koristne površine.
Z drugo fazo gradnje .smo pa
pričeli avgusta lani. V tei fazi smo
v celoti adaptirali staro\»rodiSče,
dogradili pa smo še eno sobo za
potrebe gasilcev in prepotrebne
sanitarije. Z vsem tem smo
dodatno pridobili 57 kvadratnih
metrov koristne površine, ali
skupaj 183 kv. metrov. NaS dom
se sedaj razprostira na 444
kvadratnih metrih površine, kar je
za na^e razmere veliko."
In kako ste zmogli takšno
investicijo?
„Pri gradnji je bilo opravljenih
6.772 delovnih ur, od tega 4.543 s
prostovoljnim delom gasilcev in
ostalih krajanov. Prostovoljno pa
so krajani opravili tudi 65 raznih
prevozov, od tega ima skoraj
polovico Alojz Intihar. Kljub
vsemu prostovoljnemu delu pa
stroški niso bili majhni. Denar
smo takole zbrali: 335.487.— din
smo zbrali od krajevnega samopri-
spevka, občinska gasilska zveza je
nakazala namenska sredstva v
višini 25.000 din, iz blagajne gasil-
skega društva in iz dodatnih sred-
stev občanov pa smo zbrali še
178.000 din. Celotna gradnja
z opremo vred nas je veljala
538.487 din.
Da je akcija tSko dobro uspela,
se moram zahvaliti predvsem vsem
tistim, ki so svojim prostovoljnim
delom zmanjšali izdatke.
Prihranek v denarju s prostovolj-
nim delom in prevozi vred znaša
okoli 787.000 din."
Od kod pravzaprav takšen odziv
krajanov pri gradnji gasilskega
doma?
„Mislim, da so se vaščani
odrekli delu svojega osebnega
dohodka predvsem zaradi tega,
ker ta dom že dolgo ni več
gasilski, ampak dom vseh kraja-
nov, bodisi, da so člani ene ali
druge organizacije na vasi.
Poglejte tudi krajevna skupnost se
je vključila v to veliko akcijo.
Predvsem pa smo vsi mnenja, aav
tisti vasi, kjer že stojijo gasilsld
domovi naj ne bi gradili še kakšnih
drugih prostorov za potre^
krajevnih ali vaSkih organizacij,
ampak da se sredstva združijo in
da se izdatneje podprejo tista
društva, ki že imajo domove.
V Gerečji vasi smo sedaj
ponosni na svoj dom, saj je
zgrajen skoraj izključno z našimi
sredstvi, razen tega pa je za nas,
gasilce realiziran prvi petletni plan.
Smo že pred vrati drugega petlet-
nega plana ki pa je predvsem
operativnega značaja. Začeli sffl"
namreč s pripravami na akcijo a
nabavo novega gasilskega vozila,
ki bi ga radi predali svojemu
namenu že leta 1981, ko bomo
praznovali 50 etnico delovanja."
Gasilci iz Gerečje vasi in vsj
ostali krajani so še pos^?)
ponosni da praznujejo svojo
veliko delovno zmago pravJetf^'
ko praznujemo 60—letnico KPj"'
revolucionarnih sindikatov.
Svečana otvoritev dograjenega
n prenovljenega gasilskega don^
bo v nedeljo 26. avgusta. Po uvod-
nem delu bodo člani poklico'
gasilske enote iz Tam Marib*"
uprizorili veliko gasilsko vajo.
popoldne pa bodo slavje združili i
gasilsko zabavo z bogatim sreJ«'
lovom.	M. Ozm«'
Maks Kajsesl>erger, predsednik
GD Gerečja vas. (Foto: M.
Ozmec)
Pričeli z gradnjo gasilskega doma
Gasilsko društvo Z^amuSani, KS Gorišnica, je eno
mlajših druStev v OGZ Ptui, sai je lani praznovalo
25—letnico obstoja. V tem kratkem času so zgradili
novi dom, nabavili nov avtomobil in dve motorni
brizgalni.
Leta 1975 so kupili stavbeno parcelo, 28 arov, da
bi na njej sčasoma ^adili nov in modernejSi gasilski
dom, saj je sedanji premajhen in ne ustreza več
svojemu namenu. V začetku lanskega leta so začeli z
iskanjem "»trchnc gradbene dokiimentaciie. Zatak-
nilo se je že na začetku — pri mejah. Soseda se
nikakor ni strinjala z mejami, ki jih je izmail geo-
meter. Celo leto so se vlekle razprave na sodiSču in
tako so v začetku letošnjega leta le dobili dokumen-
tadjo.
V soboto 18. avgusta so se člani zbrali na polletni
konferenci, da presedajo delo in uspehe v polo-
vici leta. Iz poročil članov upravnega in ^dbenega
odbora je bilo razvidno, da je druStvo vdiko deluo
pri gradnji novega doma, saj so garaže že sezidane,
pripravljen pa je tudi les za ostrrfje, ki so ga prinje-
vab vaS^i prostovoljno. Do sedal so bila vsa dela
opravljena udamiSko. Skupaj je buo opravljenih '-^z
2300 prostovoljnm delovnih in 700 raznih strojnih ur.
Pri tem vdja omeniti, da so lani poruSili staro
Intesovo zgradbo v Ptuju.
Kljub deiu pri gradnji pa niso zapostavliali opera-
tivnega dela, kjer so prav tako dosegi velike uspehe.
Se TOsebej vključevanju mladine v gasilske vrste.
Občinskega tekmovanja so se udeležili s pnimi dese-
tinami in v polno vitrino prinesli Se Štiri pokale.
Ženska desetina je bila druga, prav tako pionirke B
in pionirji B, mladinci pa so bili tretji, ki so bili tudi
centrski prvaki. Z doseženimi rezultati so si pionirke,
mladinci in ženske pridobili pravico nastopati na
rerijskem tekmovanju.
Za temi uspehi se skriva mnogo trdne volje, želje,
požrtvovalnosti in samoodpovedi ter kontoo tudi
denarnih samoprispevkov članov in vaSčanov. Skupaj
so zbrali čez 75.000.— din in za 32.000.— din obvez-
nic za ceste. Finančna sredstva pa je prispevala tudi
KS GoriSnica, OGZ Ptuj in aktiv ZSMS ZamuSani.
Za CTadnjo bo namenjen tudi čisti dohodek prire-
ditve, Id io prireja druStvo v nedeljo 26. avgusta, na
katero vabi vse ljubitelje dobre volje.
J. BratuSa
40 let gasilskega
druStva
Mezgovci
v letošnjem letu jubilejev
jo tudi gasilci iz Mezgovec ob ^^^ m.
40-letnico obstoja in dela tega dr"^
va. Posebno srečni so, da lahko s
jubilej praznujejo skupaj s tako ^
membnimi jubileji kot so oO-iei
KPJ — ZKJ in drugi.
Da bi te pomembne dneve
no proslavili, so se začeli pripra^v ,
že lani, ko so se odločili za razJif .
vaškega gasilskega doma. De'®jttf
razširitvi so zaključena in razšiij^^
obnovljeni dom bodo svečano ,
na svoji osrednji proslavi, ki
nedeljo 26. avgusta.
Da bo obiskovalcem te lepe P^^^
ue še iepše, so člani GD Mezg"
poskrbeli tudi za prijetno zabavo
Lojze ca/
f BDNIK - 23- avg«^ 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Zaradi arheologov ne bo ovir pri gradnji
kanalizacije
v soboto, 18. avgusta, ko je še bil lep sončen
dan, smo obiskali arheološko izkopavališče ob
nekdanji rim.ski cesti, južno od mestnega pokopali-
šča v Ptuju. V glavnem je oporni zid s kontraforom
na obeh straneh 7 metrov .širokega cestišča nekda-
nje rimske ceste že v celoti odkopan, kamenje
očiščeno. Sedaj so na vrsti risarji in fotografi, ki
bodo lepo vse skicirali, opisali in fotografirali,
potem pa bo prirohnel buldožer in s svojimi
jeklenimi zobmi zdrobil zidine, ki so jih nekoč,
verjetno pred 1900 leti gradile roke sužnjev pod
strogim nadzorstvom in spretnim vodstvom rim-
skih vojšačkov m graditeljev. Tako bo napravljena
prosta pot 4 m globokemu jarku, da bodo vanj
^ložili cevi za kanalizacijo ob potoku Gr^ena od
Potrčeve ceste, mimo zgradbe srednješolskega
centra do središča krajevne skupnosti Bratje ReS.
Tako arheološke raziskave ne bodo časovno prav
nič ovirale gradnje kanalizacije.
Prejšnji teden je obiskal to"zanimivo arheološko
izkopavališče tudi Stanko Pahič iz Pokrajinskega
muzeja v Mariboru, ki je znani strokovnjak za
rimske ceste. Ocenil je, da gre za izjemno bogato
najdbo in izrazil željo, da bi del tega rimskega
cestišča odprli in restavrirali, da bi kot turistična
zanimivost bila stalno na ogled javnosti.
Spričo dejstva, da je vodila ta rimska cesta čez
mestno pokopališče,' ki bo v naslednjih letih
spremenjeno v park, se nam nudi izjemna prilož-
nost. da brez posebnih težav ob tem parku restavri-
ramo del rimske ceste, kije vodila iz Italije, čez vso
sedanj^o Slovenijo v Panonijo ali sedanjo Madžar-
sko. Sredstva za uresničitev te zamisli bi bilo
možno dobiti iz republiškega sklada, potrebno se
bo le ustrezno organizirati, napraviti načrte in
drugo dokumentacijo in se za uresničitev odločno
zavzeti.
Razen p osebno velike, lepo oblikovane, žal pa
že poškodovane oljenke. |k) našem poročilu v
zadnji številki Tednika, arheologi niso našli kakšne
posebne dragocenosti. Predv.sem gre za veliko
število različne keramike, tudi figurativno obarva-
ne. vrsto koščenih igel, lasnic, sponk, bronast ključ
in podobno.
Arheolog Ivan Tušek. vodja izkopavanj, nam je
še povedal, da so se hoteli prepričati, če je rimsko
cestišče do obzidja mestnega pokopališča še
ohranjeno. Ze pri izkopu prvega sondaznega jarka
so ugotovili, d^a je cestišče z opornim ziaom ob
straneh kmalu pod rušo sedaj precej divje zarašče-
nega terena. Drugi sondažnijarek pa bodo izkopa-
li ^c tik ob zunanji strani zidu mestnega pokopali-
šča.
FF
Koščena igla z umetniško izrez-
ljamo, antični Veneri podobno
figuro gole ženske	Foto: R
Zgodovinsko zaščitena hiša ob Grajeni, imenovana Oeltjenova hiša
stoji na cestišču nekdanje rimske ceste	Foto: R
Južha stran mestnega pokopališča v Ptuju, puščici kažeta dele zidu,
kjer so vzidani kamni iz rimskega cestišča	Foto: R
ZAGOTOVITI VEČJO VARNOST
Prejšnji ponedeljek seje sestal na redni seji
upravni odbor Aerokluba Ptuj. Poseben
poudarek so dali vprašanju varnosti v sekci-
jah. zato so zadolžili vodje .sekcij, da skupaj s
strokovnim svetom in učitelji storijo vse za
fim večjo varnost članov.
Razprava je tekla tudi o dopolnitvi srednje-
ročnega plana. Sklenili so nabaviti traktor s
kosilnico, ki bo sočasno služil tudi za vleko
jadralnih letal. Prav tako so soglašali s predla-
gano investicijo zgraditve novega hangarja,
nakupa teleprinterja in štirih padal. Investicij-
ski program za gradnjo novega hangerja je
pripravil poseben gradbeni odbor, prav tako
finančno konstrukcijo, zato bodo z deli lahko
začeli takoj, ko bo pripravljena vsa potrebna
gradbena dokumentacija.
Na seji upravnega odbora so kritično
ocenili tudi letošnje tekmovanje za padalski
pokal. Bili so soglasni v tem, da je že sedaj
treba začeti s pripravami, če želijo prihodnje
leto doseči boljše rezultate kot letos. Kljub
vsem težavam je padalski pokal uspel, zato so
na seji izrekli priznartje tekmovalcem in
zahvalo brigadirjem MDA, ki so pomagali pri
prireditvi v Podlehniku.
Posebej je UO izrekel zahvalo vsem, ki so
pomagali pri izdaji jubilejne številke KRILA,
zlasti še novinarjem, ki niso člani Aerokluba
pa so kljub temu uspešno pomagali.
Kritično so ocenili tudi sodelovanje in
uspehe posameznih sekcij na raznih tekmova-
njih. Čeprav so dosegli nekaj dobrih rezulta-
tov, vseeno ugotavljajo, da bi na marsikate-
rem področju lahko bili rezultati boljši.
Zaradi tega je upravni odbor opozoril vodstvo
sekcij, da se naj začnejo temeljiteje pripravlja-
ti v vsaki sekciji na tekmovanja. Če bodo vsi
to upoštevali, predvsem pa tekmovalci sami,
potem bo Aeroklub Ptuj v bodoče žel še
veliko športnih uspehov.	m. g.
Fkipa arheologov zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru, pod
vodstvom Ivana Tuška (drugi z desne) je za trenutek odložila krampe in
lopate. Pri delu so jim pomagali tudi dijaki ptujskih srednjih šd
Foto: R
Nekaj zanimivejših najdb: velika in mala oljenka (tako se imenujejo tudi
nagrade kulturne skupnosti), koščena igla, bronasta sponka, ključ itd.
Foto: R
Lovski dom ponos
lovcev
Lovski dom lovske družine Kidričevo, ki je bil svečano odprt v
nedeljo 1. julija 1979 je še naprej v središču pozornosti. Morda bo kdo
dejal, dani nič posebnega in novega, če si kako lovsko društvo zgradi svoj
dom. vendar ni vedno tako.
V primeru gradnje doma je treba pohvaliti vse člane tega društva,
predvsem pa še posameznike kot so: Anton Kokol st., ing. Ivan Zupanič
in drugi, ki so nosili levji delež pri gradnji svojega lovskega doma.
Prizadevanja in akcije, ki so jih člani te družine pokazali pa bi lahko bile
marsikateremu društvu za vzor, kako je treba v društvu biti aktiven in ne
le čakati na pomoč od zunaj, obenem pa tožiti o nekaterih težavah, ki so
povsod prisotne in so tudi bile pri gradnji lovskega doma Kidričevo.
Ob tem bi rad poudaril nekaj drugega. Kot sekretar krajevne
konference SZDL Kidričevo lahko poudarim, daje prav LD Kidričevo
ena izmed prvih v KS Kidričevo, kije med drugim tudi pripravila in KK
SZDL posredovala obširen in konkreten program dela njihove lovske
družine na področju ljudske obrambe in družbene samozašči.e zn leto
1979. Naj ob lem zapišemo, da bi podobne programe morale posredo\ ali
vse organizacije in društva istočasno pa celotno zadevo uskladiti v okviru
akcije »Nič nas ne sme presenetiti«, saj je potrebno konkretno delo na
lem področju.
Prav lovci iz LD Kidričevo .so eni izmed tistih, ki vedo, kaj je njihova
naloga in kje je njihovo mesto. Poleg lovstva se krepko zavedajo tudi
ostalih nalog, za kar jim gre priznanje.
France Me^i.
Notratijost doma ob razstavi je bila izredna.
Posnetek: K. Zoreč
številna priznanja in pokali tudi nekaj povedo.
Posnetek: K. Zoreč
ČEBELARSTVO NA SLOVENSKEM
zapisi o Čebelarstvu nam
povedo, da je bila ta gospodarska
^oga prvotno zgolj nabiralniSka.
^cd so nabirali iz naravnih
^evesnih panjev v gozdovih,
pasoma so začeli gojiti čebele v
®evesnih duplinah, ki so jih
^•^^ih polagali tudi kot korita.
* urbarjih zasledimo, da je bilo
^larstvo v fevdalni dobi precej
saj so omenjene dajatve v
vosku in panjih. Razširitev
jjj'^jenja je povzročilo sejanje
od druge polovice 15. stoletja
drevesni panji
j^f na stalno mesto, so začeli
'Jati prenosne panje iz desk, da
p vodarji lahko menjali pasiSča.
so skladali drugega vrh
v ker pa so klimatski pogoji
■n^sičem zelo pomembni pri
čebel, so začeli postavljati
T^ebeljnjake.
je oblika panja, ^kranjič", se
Pri	do danes, še posebej
bilo 7'^nenju na roje. Kjer ni
"^sebn	lesa, so spletali
Prtnia '^^^arice iz srobota in jih
z ilovoco ali s
»vstrtfO'"- Pod hrvaškimi in
k nam ""i vplivi, ki so prodiraU
prek Bele Krajine in Sta-
slaj^e'-^® zaieli spletati košnice iz
tiKjj vrbinskih viter. Znano je
SkatijL^^belarjenje v posebnih
^sl^j^^ ^ez katere so poveznili
Pomembno je bilo čebe-
Poseb^ ^ stoletju, nam kaže
Dri skrb za to vejo kmetijstva
irujjj Posameznih kmetijskih
v " ^'o^ensko čebelarjenje je
^^'^njem času pomembno
'^vef^^ le po obsegu dejavnosti,
^jjeh!^^ v strokovnem pogledu,
^	(1734—1773)
"reznice na Gorenjskem
nastavljen za prvega učitelja na
Čebelarski šoli na Dunaju, ki je
bila ustanovljena leta 1770.
V pouk čebelarjem so bile tudi
strokovne knjižice o čebelarjenju,
katerih osnova je Janševo delo
,,Abhandlung vom Schwarmen der
Bienen" iz leta 1774.
Sredi 19. stoletja je pomenila
veliko spremembo v čebelarstvu
uvedba panja s premičnim satjem,
ki ga je priporočalo leta 1873 usta-
novljeno Krajnsko društvo za
umno čebelarstvo, po prenehanju
le-tega pa Čebelarsko in sadiere-
jsko društvo za Krajnsko
(1883—1889). Med različnimi
vrstami panjev s premičnim satjem,
se je zlasti razširil Alberti-Znidarši-
čev panj. Pomembni za razvoj
sodobnega čebelarstva pri nas so
Franc Rojina, Avgust Bukovec,
Anton Znideršič, Jože Jurančič in
drugi.
Čebelarji so že od leta 1879
združeni v društvu, ki od leta 1898
izdaja list Slovenski čebelar.
Čebelarstvo je pomembna
gospodarska panoga, ki je s časom
izgubila zgolj nabiralniški pomen.
Dobila je pridobitniški značaj, v
mnogih primerih pa je postala
oblika izrabe prostega časa.
Čebelji produkti (med, vosek,
zadelovina, cvetni prah, matičji
mleček, čebelji sirup) so
pomembni za človekovo prehrano,
zdravilstvo, industrijo in trgovino.
Zlasti trgovina je imela v
preteklosti pomembno vlogo,
posebej s čebelami na čebelarskih
sejmih (Ig pri Ljubljani, Kranj).
Kako pomembna jc bila čebela v
življenju čebelarja, nam pove rek,
da čebela umre in ne pogine.
PANJSKE KONCNICE
v ljudski umetnosti srečujemo
mnoge izdelke, ki so lepšali kmečki
dom. Tudi čebelarji so zlasti na
Gorenjskem, v severnem delu
Primorske, na Notranjskem,
Dolenjskem in Koroškem krasili
kranjiče s poslikanimi prednjimi
deli panja — čelnicami ali končni-
cami. Tako so bili v 18.
stoletju vsi panji poslikani, proti
koncu 19. stoletja pa začne posli-
kovanje izumirati.
Ugc^no je vplival na poslika-
vanje tudi čas, saj se je takrat v
Sloveniji razbohotila baročna
umetnost, ki je imela od vseh
umetnostnih stilov največji vpliv
na ljudsko umetnost. Kmečki
človek jo je lahko opazoval zlasti
po cerkvah. Tudi sam si je zaželel,
da bi imel doma del tega. Seveda
je bila umetnost na vasi skrčena na
poslikano pohištvo, slike na steklo
in na panjske končnice.
Ločimo tri velike stilne skupine
končnic, poenostavljene skice
baročnih slikarjev, ki so jih slikali
šolani slikarji, druga skupina to že
poenostavljeno znanje šablonizira,
v tretjo skupino pa sodijo čebelarji
in vaški samouki, ki so sami
poslikovali končnice.
Uporabljali so zgodbe iz vsak-
danjega življenja (gostilniški,
šaljivi prizori, godčevski, plesni in
mnogi drugi motivi") in tudi biblijs-
ke zgodbe.	^
V raznih zbirkah je ohranjenih
nad 2(XX) primerkov končnic,
največ v čebelarskem muzeju v
Radovljici. Del tega smo si lahko
ogledali na razstavi v Ptuju.
Majda Čeh.
Čebele so bile med Slovenci vedno priljubljene, saj je bila medica
najljubša pijača naših pra-pradedov	Foto: M. Ozmec
6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
23. avgust 1979 - TgMUlf
PETI KRAJEVNI
PRAZNIK
v Benediktu v Slovenskih goricah je bil pred kratkim peti krajevni
praznik. Ob tej priložnosti so položili temeljni kamen za prizidek novih
Šolskih prostorov k že obstoječi osnovni Soli, ki naj bi bil končan spomladi
prihodnje leto.
Alfred Pirker (xl Lenarta, ki je presednik skupščine občinske
skupnosti za varstvo pred ptižari, pa je ob tej priložnosti predal gasilcem
iz Beneditka novo gasilsko vozilo.
Na svečani seji družbeno-političnih organizacij in društev v kraju, je
spregovoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Benedikt Lojze
Guzej in govoril o razvoju in uspehih te njihove skupnosti. Slavja v
Benediktu so se udeležili znani družbeno-|X)lilični delavci občine Lenart
med njimi tudi predsednik IS SO Lenart Franjo Muršec, kije dejal, da
je ta krajevna skupnost med močnejšimi v občini Lenart in dobro
napreduje.
Podelili so tudi priznanja OF KO SZDL. Dobili so jih za aktivno
vključevanje in delo na družbeno političnem področju: Stanko Harl,
Kari Valh (starejši), Ljudmila Zimič, Stanko Spenga in Franc Zupan.
Podeljena so bila tudi priznanja občinske gasilske zveze Lenart in
republiška gasilska odlikovanja. Prireditev je bila sklenjena s kulturnim
programom mladinske organizacije in osnovne šole Benedikta.
Janez Lorber
Nov poslovni prostor
Te dni je članom turističnega društva Slovenska Bistrica uspelo
predati svojemu namenu rl^v poslovni prostor v središču mesta Slo-
venska Bistrica. Pridobitevje toliko pomembnejša, ker je dru.Stvo doslej
delovalo v začasnem prostoru, težko dostopnem obiskovalcem, pred-
vsem še tujim, zaradi svoje neugodne lokacije.
Novi prostor je večji in na vidnejšem mestu za obiskovalce občin-
skega središča, ki v njem lahko dobijo informacije o turističnih in drugih
znamenitostih bistriške občine, podaljšajo potne liste in tudi drugih za
oddih potrebnih dokumentov, rezervacij in vozovnic.
V novem prostoru so v veliki meri izboljšani tudi delovni pogoji
društva, katerega edini dohodek je prav uspešno poslovanje društvene
pisarne skupno s prizadevnostjo njegovih članov.
V. Horvat
Hop čez cesto
Prometna gneča v dopoldanskem času, pa naj je petek ali svetek, ni
v Ptuju nič nenavadnega. Avtomobili sicer ne morejo voziti hitro, zato pa
pešci kar po svoje prečkajo ceste. Zakaj bi izgubljali korake, če ni treba?
Med avtomobili in pešci se gnetejo še kolesarji, motoristi in še kdo.
Resnično pisana podoba.
Med najbolj prometne v središču mesta sodi Krempljeva ulica. Po
njej sem se sprehajala v sredo dopoldan in spraševala ljudi, zakaj ne
prečkajo ceste na prehodu za pešce. Anketa je bila anonimna, anketi-
rancev pa na pretek in vsak od njih je imel izgovor takoj na jeziku. Nihče
se ni počutil pri prečkanju ceste ogroženega, ker je vsak pogledal na levo
in desno, predno je stopil na cesto. Sicer pa, kar sami preberite odgovore:
Oprostite, samo eno vprašanje, anketo delam, tako sem na kratko
pojasnjevala namen svojega spraševanja. Zakaj ste pravkar prečkali
cesto, čeprav ni tod prehoda za pešce?
»Zato, ker je bilo ravno prosto, pa sem šel preko. A da me povozil
avtomobil? Potem me pa naj p>ovozi!«
»Jaz?! Zato, ker sem po službenih opravkih. Zelo se mi mudi, ker
sem v službi.«
»Pravkar grem od frizerja in sem namenjen na pjošto, pa sem kar po
bližnici prišel sem čez. Na prehod za pešce niti pomislil nisem, šel sem kar
podzavestno preko.«
»Zato, ker grem na pošto in jo vsi vsi tukaj prečkamo.«
»Zato, ker je do prehoda daleč in gužva je na prehodu. Sem pa prej
pogledala na levo in desno in se zanesem na svoje oči.«
»Pozabil sem, da ne smem!«
»Zakaj? Veš kaj, če bi bil kakšen prehod tukaj v bližini, ker tu je
ravno taka stvar, da gre večkrat kdo čez, bi se šlo po prehodu. Zdaj pa
gre vsak kar tukaj čez cesto. Nekje pa mora priti preko, a ne?«
»Zato, ker prometa ni bilo. Sicer pa prehodov ni dovolj. Tu v
Krempljevi ulici sploh ni nobenega prehoda, razen tistega pri kavarni.«
» Pa, navajen sem na to. Videl sem, daje ta avtomobil stal in sem imel
priložnost priti čez.«
»Zato, ker ni bilo avtomobilov. Ja, pogledala sem prej, saj to je treba,
ne?«
»Jaz imam tam preko pisarno, tukaj pa sodnijo in jo prečkam vsak
dan dvajset krat, ker drugače ne morem. Ne morem hoditi tam okrog.«
»Ja pa tukaj ni preh^a za pešce, jaz pa grem na pošto. Tu bi morali
biti prehodi, pa ne le eden, temveč par prehodov, saj tukaj je občina, je
pošta, je sodišče. Tu so te ustanove, pa promet sploh ni urejen. Tuje taka
gužva, da sploh ne veš, kje bi gledal!«
Takšni smo pač ljudje. Koliko glav, toliko misli. Eno vprašanje sto
odgovorov! Resnici na ljubo moram zapisati, da sem tudi jaz, ko sem se
vračala v redakcijo prečkala cesto pri pošti, kjer ni prehoda za pešce. Ne
vprašajte me zakaj.
Vesna Krajnc
Uspehi mladega
kolektiva
Temeljna organizacija združe-
nega dela Releji-Avtomatika z
obratom v Poljčanah in v Mako-
lah. je po delovni dobi članov
kolektiva najmlaj.ša v občini
Slov. Bistrica. S poskusno proiz-
vodnjo so začeli v prostorih
gradu Štatenberg v Makolah šele
leta 1974. dve leti kasneje pa še v
prostorih stare osnovne .šole
Poljčane. Mladi kolektiv po delo-
vnem stažu je mlad tudi po letih,
.saj je poprečna starost članov
kolektiva komaj 22 let.
V obeh obratih TOZD-releji
Poljčane in programatorji Mako-
le. dela skupno že čez 3(W doma-
činov. Mnogi od njih .so prej
hodili na delo v oddaljene indu-
strijske centre. Razveseljiv je tudi
podatek, da sestavljajo večino
zaposlenih ženska delovna sila.
te ženske so pred ustanovitvijo
TOZD bile v glavnem nezaposle-
ne.
V obratu Poljčane načrtujejo,
da bodo letos proizvedli
1.600.000 relejev. Od tega bodo
Ic eno tretjino proizvcKlov proda-
li na domačem tržišču; preostali
dve tretjini proizvtxlnje pa bcxio
\ okviru delovne organizacije
ISKRA — Avtomatika Ljublja-
na izvozili. Oba proizvodna ob-
rata tako v Makolah kot v
Poljčanah sla tudi v precejšnji
meri vplivala na življenje ljudi v
teh krajih in prispevata k hitrej-
šemu razvoju.
V Horvat
»PREDNOSTNI USTI OTROK"
NA ROB
Čeprav je bila »Prednostna li-
sta otrok«, ki jo je sprejela
komisija /a sprejem otrok v VVZ
Ptuj pri krajevnih skupnostih
mesta Ptuj v letu 1979 — sprejeta
s tem. koje bila tudi objavljena v
zadnjem julijskem IFDNIKU,
pa vendarle želim zapisati nekaj
misli, vprašanj, ki so se mi ob njej
porodile.
Ko prebiraš listo kot navaden,
neprizadet občan, se ti skoraj
gotovo ob njej ne utrne kaj dosti
misli. Morda le to. daje pač tudi
letos veliko takih, ki bi želeli v
vrtec ali jasli, pa žal, kot leta
doslej, vsem ni moč ustreči.
Malo drugače pa je takrat, ko
si prizadet, ko z nestrpnostjo
čakaš na TFDNIK. ki bo listo
objavil. V uvodu k objavljeni
prednostni listi za leto 1979 je
zagotovljeno, daje (citiram) »Na
osnovi posebnega pravilnika o
sprejemanju otrok v VVZ in
varstvene družine, skupna komi-
sija. ki deluje v okviru strokovne
službe za področje mestnih kra-
jevnih skupnosti, obravnavala
vse prispele prošnje in prednost-
ne liste, ki so jih pripravili v vsaki
KS posebej ter v skladu z določili
4. člena omenjenega pravilnika
sprejela sklep« ... »s čemer je
DOKONČNO izdelana pred-
nostna lista sprejema otrok, roje-
nih 1973 in kasnjeje ter se glasi.«
Do tu v.se lepo in prav. Nato
pa začneš, kot občan interesent
za družbeno organizirano var-
stvo-iskati svoje ime, oziroma
ime svojega otroka v njej. seveda
pa prečitaš tudi opombo koliko
otrok iz posameznega letnika
letos sprejmejo v VVZ. In ugoto-
viš. da bo na primer sprejetih 12
otrok letnika 1978/79 (upošte-
vani so otroci rojeni decembra
1978). na listi pa jih je 28 oziro-
ma še 69. ki so rojeni leta 1978.
Tu se ti seveda zastavi vprašanje,
kdo pravzaprav bo sprejet od
teh. ki so na listi in kdo ne, še
posebej zato. ker je v pojasnilu
tudi rečeno, da so letnike 1979
upoštevali le liste, ki bodo 1. 9.
DOPOLNILI 8 mesecev m daje
bilo teh premalo, pa so zraven
prišteli še liste prosilce, ki so
rojeni v decembru 1978. Ob
vsem tem si z listo ne veš poma-
gati, pa vzameš pot pod noge.
Najprej na strokovne službe
KS Ptuj. Tu ti povedo, da je tvoj
otrok, na primer, na 13 mestu za
sprejem, sprejmejo jih sicer res le
12. vendar je skoraj gotovo, da se
bo kdo od slaršev ugodnosti
(.Hlpovedal. Seveda odideš do-
mov in pt)trpežljivo čakaš na
morebiten poziv. Mine skoraj pol
meseca in, upravičeno, se znova
ptnlaš na pot. Tokrat v VVZ Ptuj.
Tu ti povedo, da je tovarišica, ki
pošilja vabila, sicer na dopustu in
ko zaprosiš za pojasnilo kako je z
odpovedmi že sprejetih otrok, se
pokaže, a ti v VVZ tega ne
morejo natančno pojasniti (tudi
direktor je na dopustu za nekaj
dni), ker je dokumentacija, kjer
naj bi bilo črno na belem komu
so poziv že poslali, bolj v neredu
kot redu (o tem se sam prepričaš,
ko ti jo pokažejo). Sploh pa ti
zagotovijo, daje odpovedalo jasli
več staršev, da pa je tvoj otrok po
njihovi listi in razumevanju liste
še precej zadaj. Imajo pa še tudi
nekaj prostih mest. pa so tovari-
šica, ki je zdaj ravnokar prišla z
dopusta (16. 8.) ne znajde v
.seznamu, komu naj še pošlje
vabilo.
Kaj se pravzaprav dogaja?
1.	Zakaj VVZ Ptuj nima do-
končno izoblikovanega varstne-
ga reda po katerem se naj spreje-
ma v jasli? Saj naj bi bila pred-
nostna lista oblikovana kar naj-
bolj demokratično, tako vsaj
zahteva pravilnik.
2.	Zakaj ni bila v TEDNIKU
objavljena prednostna lista ot-
rok. ki so bili v vrtec in jasli letos
tudi zares sprejeti? Saj je obja-
vljena lista povsem brez vredno-
sti, ker je med otroki, ki so rojeni
1979 veliko takih, ki pogojev ne
izpolnjujejo (Čemu jih je bilo
treba na listo sploh uvrščati?).
Prav tako pa v listi za 1979. leto
niso upoštevani otroci iz lanske
prednostne liste.
3. Kdo se je v čigavem imenu
odločil, da se otroke iz lanske
prednostne liste avtomatično
sprejme v varstvo, ne da bi
ponovno pretehtali ali izpolnju-
jejo pogoje, ki jih na primer
navaja 5. člen omenjenega pra-
vilnika. ob lem, daje v njem tudi
21. člen. ki pravi (citiram) »Za-
vod mora izključiti otroka in na
njegovo mesto sprejeti drugega,
če se med letom spremenijo
pogoji na osnovi katerih je bil
otrok sprejet v zavod.«
Gotovo je. da je ptujsko orga-
nizirano družbeno varstvo otrok
s lem. da bi morali sleherno
prošnjo za sprejem otroka v
varstvo pretehtali v krajevni
skupnosti, naredilo velik korak
naprej v uresničevanju sociali-
stičnih načel ter s lem dalo
poudarek pomembnosti uresni-
čevanja delegatskega sistema.
Gotovo pa tudi je. da vsa spozna-
nja in nejasnosti, ki sem jih
izrazila v svojem zapisu, pomeni-
jo v prej omenjenem velikem
koraku tudi krepak korak nazaj v
moje zaupanje tistim, ki naj bi ta
načela tokrat tudi uresničevali.
Precej žalostno namreč je, da
ti. kljub zagotovljeni demokratič-
nosti in doslednem upoštevanju
pravilnika o sprejemanju otrok v
VVZ. nihče, tako v strokovnih
službah K S Ptuj kot VVZ Ptuj,
ne zna povedati na katerem
mestu je pravzaprav prošnja za
sprejem tvojega otroka v varstvo.
Ob vseh teh vprašanjih .se ti
nehote vrine tudi vprašanje, ali
ni morda hotel kdo vendarle
pustiti vrata v prednostno listo
priprta še za katerega otroka, ki
pa ne izpolnjuje pogojev?
Gotovo bi odgovori zanimali
tudi starše vseh tistih 198 otrok,
ki letos ne bodo sprejeti v var-
stvo.
Mateja Belšak
Lovska
družina
Soperce
»Majhna je iwša družina, ^
šteje le 16 članoV in dva prip^
nika« je dejal Feliks Tacig,
predsednik lovske družine
Stopercah prav na začetku poo„
vora. Pripravnika? Seveda, loL
ne more biti vsak. Pripravnik s
dve leti pripravlja na lovski iznjf
Ima svojega mentorja, ki mu pri
lem pomaga in mu preglej"
dnevnik dela. Pripravnik mora
opravljati vsa dela na lovišfy.
nastavljati solnice, pripravljati
preže, krmiti živali...
Ta lovska družina, ustanovljc.
na je bila leta 1946. spada v
haloško gojitveno območje, tako
imenovani »haloški bazen«. Imj.
jo 2600 ha lovne površine, oj
divjadi pa je tukaj največ srnjadi.
nekaj zajcev, divjih svinj in malo
fazanov. Skupaj z lovskima dru-
žinama iz Žalca in Žetal gojijo na
Donački gori tudi trop gamsov,
od 8. do 12 jih je, in komaj vsako
drugo leto je eden goden zj
odstrel.
Lovski psi, jamaiji in gonjifi
spremljajo lovce, ko se jeseni v
skupinah odpravijo na lov na
zajce, fazane in divje prašiče. Na
srnjad se ne hodi skupinsko,
Divji prašiči in srnjad povzroča
kmetom škodo, zato morajo lovci
s kmeti sodelovati in jim poma-
gati. Na najbolj ogroženih po-
dročjih lovci pomagajo kupiti
električne pastirje za odvračanje
divjadi, vsako leto pa najbolj
prizadetim kmetom poravnajo
škodo, ki znaša približno 50(X) do
8000 dinarjev.
Večino lovne površine v Sto-
percah pokriva gozd, sega pa do
800 metrov nadmorske višine.
Svojega doma ta lovska družina
nima. Lovci se zbirajo v prosto-
rih krajevne pisarne. Te prostore
nameravajo kmalu razširiti, s^
so zaradi številnih družbenih
dejavnosti postali pretesni.
vk
Anketa: K^' vemo o akciji: „Nič nas ne
sme presenetiti"
Pred dnevi smo se ponovno
odločili za akcijo. Takrat smo
želeli izvedeti, kaj naši občani
vedo o akciji: »Nič nas ne sme
presenetiti«. Kraj akcije: mesto
Ptuj: anketiranci izbrani
slučajno. Lahko rečem, da smo jih
veliko ustavili, dobili le malo
odgovorov. Pa ne. da ljudje ne bi
vedeli ničesar o akciji, enostavno
nismo iz njih izvlekli kaj več kot to,
da poznajo akcijo, da so slišali o
njej po radiju, iz časopisa, na
zborih občanov in še kje. Vsi so
bili enotni, da je akcija dobro-
došla in da mora biti vsakodnevno
prisotna. Nekaj txlgovorov pa
smo vključili v sledeči zapis:
Alojz Korošec, vodja transpo-
rta iz proizvodnega podjetja Olga
Meglič. Ptuj: »Glavni namen ak-
cije. da smo v vsakem primeru
pripravljeni. Kako daleč smo v
pripravah nanjo v naši organiza-
ciji. v tem trenutku ne bi mogel
reči. saj sem bil na dopustu in še
nisem v toku dogajanj. Lahko re-
čem. da smo pri nas področje ci-
vilne zaščite dobro uredili, saj smo
nastavili tudi referenta za civilno
zaščito. Tudi sam sem na naloge
na tem pt^ročju usposobljen,
imam tečaj iz prve pomoči.«
Tomislav Kolar, zaposlen v
srednješolskem zavodu v Ptuju:
»Tudi pri nas smo se izredno
odgovorno organizirali v okviru
priprav na akcijo. Poskušali v
najboljši meri izpolniti vse naloge,
ki smo jih dobili z Občinskega
sveta ZS Ptuj. Začetne priprave
smo dobro izpolnili, nas pa čaka
sedaj, ko bo ponovno pouk, več
konkretnih nalog; med drugim
bomo morali z akcijo seznaniti
učence in le-te vključiti v kon-
kretne aktivnosti, ki bodo 29. in
30. septembra.
Ida Forstnerič, prodajalka v
trafiki na Slovenskem trgu: »Po-
vem lahko to, da sem za akcijo
slišala po radiju in iz časopisov, da
ima splošni pomen za vso Slove-
nijo in da v njej želimo preizkusiti
našo usposobljenost za naloge
na področju ljudske obrambe m
družbene samozaščite.«
Martin Kokot, upokojenec iz
Slarošincev: »Dobro poznam
namen akcije. To mi je ostalo še iz
vojne, ko smo bili pripravljeni za
vsak primer. Prepričan sem, da
bomo v teh aktivnostih resnično
dokazali, kako smo usposobljeni
za le naloge. Moramo pa
z njimi nadaljevali in sicer
tako, da zadržimo kontinuiteto.«
Spraševali smo še dalje, vendar
več kot »da« in »ne« nismo uspeli
izvleči iz naših sogovornikov.
Osnovno pa je, naši občani so z
akcijo seznanjeni, bolj malo pa
poznajo, kakšne bodo njihove
konkretne zadolžitve na dan 29. in
30. septembra. Ob koncu naše
ankete smo se ustavili še pri Lo-
jzetu Cajnku, članu planinskega
društva Ptuj, ki pa je na naše
vprašanje o pripravah na akcijo,
povedal naslednje:
»Pri planinskem društvu v zvezi
z akcijo nismo pripravili poseb-
nega program^ saj je celotna ak-
tivnost planincev zastavljena
tako, da bi spoznali čim več krajev
v domovini, pripraviti se či®
boljše, prenašati življenje v pre-
prosti divji naravi, znajti se v
vsakem terenu ob vsakem tre-
nutku in težavah. Prav to pa j'
enotni koncept splošne ljudske
obrambe in družbene samozašfi-
te. To je tudi najboljša priprava na
samo akcijo..S tem pa tudi ni
čeno. da v društvu o akciji nt
razmišljamo. Že v planinski šoli;
ki je bila v zimsko-pomladanst
sezoni, smo močno poudarj^
pt)men akcije in v okviru pouka
dali .ustrezno težo obrambni®
pripravam. V ta namen smo im®'
dvakrat dvodnevno klasično ti^
v visokogorski-skalni svet. «"
najboljših močeh pa se boi®^
vključili v samo akcijo v septe®^
bru; po tem programu bi naj oP'
iskali vsa spominska obeležja
NOB v ptujski občini. Seveda!^
to mogoče le, če ne bo preveč na-
ših članov vključenih v šoli,
jevni skupnosti, delovnih org
nizaciji in drugod.«
Pripravila: M^
Alojz Koro^
Tomisiav Kolar
Ida Forstnerič
Martin Kokot
Lojze Cajnko
if CDNIK - 23. avgust 1979
DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 7
Vhod V veleblagovnico, Merkur pred leti
l^stori danes od pritličja do drugega nadstropja
Sodobno
prenovljena
tekstilna hiša
Merkur
Mnogi občani mesta Ptuja
in okolice se še verjetno spo-
minjajo začetkov Velebla-
govnice Merkur, v tistem času
izredno moderne prodajalne z
mešanim neživilskim blagom
in majhno, a priljubljeno re-
stavracijo v njenem pritličju.
V Veleblagovnici Merkurje
bilo močkupiti vse od žebljev.
mopedov pa do moške, ženske
in otroške konfekcije.
Razumljivo je. da se s tak-
šnim načinom poslovanja
niso pokazali posebno vidni
poslovni uspehi. Želje po-
trošnikov so bile čedalje večje
in zahtevnejše tako, da se je
Veleblagovnica le s težavo
prilagajala povpraševanju,
preširok pa je bil tudi njen
prodajni asorliman. Nujna je
bila torej reorganizacija po-
slovanja. Tega so se pri Mer-
kurju še posebaj zavedali.
Veleblagovnica se je tako
.sčasoma razvila v sodobno
specializirano prodajalno
tekstilne stroke — v Tekstilno
hišo Merkur, kakršno pozna-
mo še danes. Kljub njenim
reorganizacijam v poslovanju
pa je njen zunanji in notranji
videz, razen zmeraj okusno in
moderno urejenih izložb,
ostal vseh teh 25 let od njenega
nastanka in hkrati rojstva da-
našnje Emone Merkur Ptuj.
neizpremenjen.
Želja kolektiva in potroš-
nikov po obnovitvi in poso-
dobitvi Tekstilne hiše Merkur
je bila iz leta v leto večja. Sicer
renomiran in bogato založen
prodajni lokal je postal zas-
tarel. okolje pa ni omogočalo
sodobne postrežbe, kar je
dandanes glede na zahtevo
potrošnikov še kako pomem-
bno. Klasičen način prodajeje
bilo nujno spremeniti v sa-
moizbirni način.
Z dobrim poslovanjem, z
\eliko delovnega elana. volje
in samoodpovedovanja. so si v
kolektivu E-.mona Merkur v
zadnjih letih postavili realno
osnovo za posodobitev neka-
terih s\ojih prodajaln.
Tudi misel o razširitvi pro-
dajnih kapacitet postaja real-
nost. še zlasti od leta 1977
dalje, ko sodelavci takratnega
Trgovskega podjetja na veliko
in malo Merkur Ptuj združili
svoja sredstva in delo z delavci
SOZD Emona Ljubljana. V
.želji približati se potrošni-
kom. mu omogočiti sodobno,
solidno in strokovno postrež-
bo. so se v mesecu avgustu
pričela obnovitvena dela v
Tekstilni hiši Merkur. Po.so-
dobiiev. ki je trajala do 20.
avgusta, je v ponos 170 član-
skemu kolektivu Emona
Merkur Ptuj. Z veseljem pa
ugotavljajo, da je naletela
posodobitev tudi na ugoden
odmev med potrošniki.
lekstilna hiša Merkur da-
nes sodobno prenovljen pro-
dajni lokal je pripravila za
potrošnike bogato izbiro
moške, ženske in otroške
konfekcije, metrskega blaga,
modnih dodatkov skratka vse,
kar potrebuje mlado dekle ali
fant. babice in dedki, njihovi
vnučki.
Bogato je založena tudi z
vsemi vrstami preprog, talnih
oblog, zaves, ki so sestavni deli
sodobno opremljenega sta-
novaja.
Tako je izgledala izložba Merkugeve veleblagovnice pred dob-
rimi dvajsetimi leti
Sodobno urejeni prodajni prostori v tekstilni hiši Merkur
Kaj pravijo delavci telcstiine itiše l\/leri€ur?
Ko so v ponedeljek zjutraj ponovno odprli vrata
'^stilne hiše Merkur v Ptuju v Murkovi ulici, je za
posebej pa še za delavce hiše napočil svečan tre-
in obenem slovo od starega načina prodaje,
in sodobnejša preureditev daje novo pristnost
^odnosu kupec — prodajalec: pristop do blaga pa
^'jSo izbiro. Kako doživljajo, oziroma kaj pomeni
sodobna prodajalna za delavce? O tan nasledrji
zapis:
Slavko Jerenko, poslovodja tekstilne hiše: ,,Za
jj Je preureditev velikega pomena, saj pomeni Mje
>n boljšo postrežbo. Seveda pa bodo takega
(,■ prodaje najbolj veseli kupci. Tudi pri samoiz-
Ji>em načinu prodaje ostaja svetovalna vloga
•Podajalcev, ki se s tem celo še krepi."
Albin Brecelj, aranžer: ,,Pri Merkurju sem že 17.
leto, sicer pa me aranžerstvo okupira že od leta 1938.
Kakšne možnosti ponujajo preurejene izložbe?
Glede tega bi povedal, da s tem trenutkom lahko v
izložbah prikažemo tisto, kar si kupec najbolj želi.
Najbolj bodo te novosti ,,komentirali" kupci, saj
jim bomo lahko v najkrajšem možnem času dali na
ogled vse novosti s prodajnega pulta. Same izložbe pa
bodo s tem pridobile „velemestni videz".
Silva Satler, oddelkovodja oddelka I: ,,Težijo je z
besedami izraziti vse, kar delavci čutimo ob otvoritvi
preurejene hiše. Ze izboljšani delovni pogoji, dajejo
nov elan in veliko prispevajo k temu, da je naše
počutje, kakor tudi počutje kupcev čim boljše. Tudi
v prihodnje se bomo trudili, da bomo po najboljših
močeh zadovoljili potrošnika."
Lojzka Marinkovič,, oddelkovodja oddelka II:
,,Naš cilj je, da vsak kupec odide zadovoljen iz
prodajalne. Doslej pri starem načinu prodaje pogosto
nismo mogli le-temu pokazati celotnega asortimana
blaga; v novih pogojih pa je to mogoče v najboljši
meri. Osebno sem zelo zadovoljna z novo pridobit-
vijo."
Anica Koštomaj, vodja oddelka za žensko in
moško konfekcijo : „Najbolj srečni bi bili, če bi
mogli urediti tudi drugo in tretje nadstropje, saj nam
manjka prostora za prodajo določenih konfekcijskih
artiklov, predvsem ženske. Brez dvoma pa je sedanja
pridobitev velikega pomena za nas v hiši in vse
kupce, ki jih bomo skušali v največji meri
zadovoljiti."
Marija Rozinger, prodajalka v oddelku III: ,,Zelo
kratka bom; s preureditvijo tekstilne hiše smo veliko
pridobili, tako prodajalci kot kupci."
Pohvalno so se o novi prodajabii izrekli tudi
prvi kupci, ki so si z zanimanjem ogledovali preure-
jeno notranjost, še bolj pa so jih privlačile znižane
cene tekstilnega blaga, konfekcije in drugih artiklov.
V korak z časom, naše vodilo — kupčevo povpra-
ševanje, sta gesli, ki ju v trgovskem podjetju Emona
— Merkur v Ptuju vsakodnevno upoštevajo. To pa
dokazujejo s to in drugačnimi izboljšavami v načinu
prodaje in bogatenju ponudbe.	MG
(vse foto: Vilko Pe$ec)
^"'Merenico
Albin BreccU
Sliva Satler
Lojzka Marinkovič
Anka KoStomi^
Marija Roiinger
8 - IZ NASIH KRAJEV
23. avgust 1979 -
Dober den no prijetno bliiajočo jesen van želin. Ja. poletje tak po-
rnalen z rejmn moha. za rep m m jesen lovi. Drogi moji delegati no vsi
delovni lidje no občoni. rnisVin. ke ste si med dopusti malo odehnoli no
nobrah nove delovne moči za delo v tovarnah, pisarnah, na sejah no
sestankih. Tudi mi . ki si na zemlji kruh služimo smo se vredik vun
^vicali Jaz kmečki penzjuner no moja ta bojša polovica Mica. sma si
letos tjeden dni morja provoSila.
,, J^ vejki problem kaj naj z iivino naredima. saj si pač zaenkrat
človik še nemre krave, svije. kur no drugih domočih dvo no Stirinoinih
prijotelov kre selK na dopust pelati. Tak sma z Mico rešila celo zadevo:
Kure sma poklala no si jih v hladilni torbi krese na morje pelala. svijo
sma v tunko zaprla no jo doj zabalzamirala. kravo nama je sosid Juža
Jojtra pa tudi mačok no pes sta dobla pri sosidi enotjedenski apartma
Hišne dven sma doJ zaklenla no gor nabila pismo z opozorilom:
..Pridema takoj, če de naji kdo predugo čaka. lehko na r\jivi koloradske
naredi^''	peronospori poškropi no še kaj drugega
Na morji sma se prav luštno mela. Voda bla je solena. cene pa
tudi. Najme pipike so nama prav prišle, drgačik bi naji kmečko —
penzuunerski financminisster hitro nazaj domu posla. Tudi na nudistični
plati sen bija. To je tan kak lidje z nogimi ritkami okoli hodijo no
iemke no moški s svojimi pritiklinami zvunijo. Tudi jaz sen se v Adama
obleka, pravzaprav doj sleka. Mica je boj sramežljiva no je v kopalkah
^tanovU -^cn. da mo zaj na nešen Suhen bregi društvo nagecov
Na morji sen čuja vse svetovne jezike, samo Prleškega pajdoša
nesen nigi sre^a. Ena Italijanka seje v vodi svojemi sinjori okoli Sijaka
vesla no vdihavala kak. da bi na smrtniposteli bUa: ..Amore mijo'^' (to
pre v itahanščmi pomeni ..(jubezen moja") jaz pa sen jo zastopa, ke je
provla. da bi x rada v morji vrnila. Pa sen ji reka: ..Boga revica, veš
tUdI m v Prlekui nemarno vode no se hodimo na morje vmivat..!"
Te pa srečno.
Vaš v morji skopani LUJZ
Septembra nova
trgovska hiša
Te dni delavci ormoškega Ograda zaklj učujejo gradbenega dela na novi
trgovski hiši v Središču ob Dravi. V novi zgradbi bodo prostori za prodajo
šolskih in pisarniških potrebščin, bele tehnike, železnine, pohištva,
tekstila in gradbenega materiala. Poleg samopostrežnice, kije v pritličju
bodo še prostori Kreditne banke Maribor in bife.
Investitor blagovne hiše je Merkator Zarja Ormož, vrednost nove
investicije pa znaša 30 milijonov dinarjev. Po predvidevanjih bo nova
blagovnica zgrajena konec septembra.
besedilo in slika: zk
Nova blagovna hiša velika pridobitev za občane KS SrediSče ob Dravi.
Srečanje borcev v Planici
na Pohorju
Na Planici na Pohorju so se srečali borci in aktivisti, ki so se tudi tega
dne spominjali na dni, ko seje rojevala svoboda. Na srečanju seje zbralo
veliko število borcev, sprejela pa jih je pri partizanskem domu na Planici
predsednica KO ZB NOV Frama Jelka Vrhovšek, kije dejala, da pomeni
srečanje borcev in aktivistov, stalno ohranjanje tradicij narodnoosvo-
bodilnega boja.
Na Planici na Pohorju,' i kraj imenujejo »partizanska vasica«, je
bila tudi postaja TV-13, kjerj aktivno delovalo okrog 16 kurirjev od njih
je izgubilo življenje v času NOV sedem kurirjev. Proslave so se udeležili
krajani Planice med njimi tudi tisti, ki so v času NOV hranili borce in jim
dajali zavetje. S temi srečanji medsebojno obnavljajo in potrjujejo
tovarištvo, kije nastalo v boju.
Srečanje borcev in krajanov Planice so zaključili s kulturnim
programom, ki so ga pripravili mladi iz Moija in OŠ Frama, ter godba iz
Polskave. V novem partizanskem domu na Planici, ki naj bi postal
nosilec partizanskih tradicij, pa .so borce pogostili s partizanskim go-
lažem.
Janez Lorber
Prizadeti kmetovalci
v občini Lenartje kmetovalce hudo prizadela toča. ki je povzročila
veliko škodo. Najbolj je prizadela krajane krajevnih skupnosti Voličina
in Lenart ter nekatere druge kraje. Veliko škodo je povzročila tudi v
družbenem sektorju. Strokovnjaki ugotavljajo, da je neurje 28. julija
letos povzročilo škodo za okrog 4.5 milijona dinarjev.
Predstavniki občine in kmetijskih organizacij so si ogledali najbolj
prizadeta območja in ocenjevali nastal«; škodo. Lenarška občina oziro-
ma kmetijstvo se je znašlo v izrednih težavah, ki jih povzročajo letos
izjemno neugodne vremenske razmere. V letošnjem Letuje neurje zajelo
lenarško občino kar trikrat.
Ja: 0 7 Lorber
V Kidričevem delajo
V krajevni skupnosti Kidričevo
so krepko zavihali rokave. Tako
so za čel i z gradnjo nove avtobusne
postaje, kije bila nujno potrebna
m z renoviranjem železniškega
nadvoza v Kidričevem. Prav tako
pa so začeli z buldožerji ruvati
zemljo pred stanovanjskimi bloki,
kjer nameravajo asfaltirati dolo-
čene površine, ki naj bi bile na-
menjene za parkirni prostor.
Avtobusna postaja v Kidriče-
vem čaka na asfaltno prevleko,
kasneje bodo zgradili še pokrito
stavbo, v njej pa bo kiosk in slaš-
čičar. Tako ne bodo tisti, ki se
vozijo z avtobusom čakali na
de^u in ob glavni cesti.
Železniški nadvoz je bil potre-
ben popravila. Dela tečejo ne-
moteno. oviran je le cestni pro-
met. Na nadvozu je potrebno
zakrpati večje razpoke in obnoviti
nekatere dele betona.
Tudi parkirni prostori pred
stanovanjskimi bloki bodo pred-
stavljali veliko pridobitev za sta-
novalce. Kajti teh prostorov je
primanjkovalo.
Kidričevo .sedaj daje videz raz-
ritega naselja, ko pa bo vse lepo
Lirjeno bo zopet lepo za pogled.
Čisto naselje in lepe travnate po-
vršine so ponos vsem krajanom
naselja Kidričevega.
Besedilo in posnetek:
Danilo Klajnšek
Obnavljanje železniškega nadvoza.
GRAJSKA RESTAVRACIJA
ZNOVA ODPRTA
I reteklo sredo so ob navzočnosti številnih gostov, predstavnih
gostinskega podjetja »Haloški biser« ponovno odprli grajsTco restav »
cijo. Več mesecev je bila namreč zaprta zaradi obsežnih preureditvemt
del. Se največ le s prenovo dobila kuhinja in restavracija. Nova sodoK
na oprema kuhinje tudi omogoča pripravo večjega števila obrokov
Ha oški biser za vsa omenjena dela porabi blizu 4 milijone dinarjev
Obrat tudi sedaj m presegel svoje tradicionalne ponudbe, le da dnevn«
npnujajo določene priloge. Ponovno pa so začeli s prirejanjem plesov
ki bodo na grajskem vrtu vsak petek in soboto.
Pogled v notranjost restavracije
foto: OM
Ptujske Ženske
vokviru tedna
kajkavske kulture
Bratsko sodelovanje občin Cakcv-
vec. Koprivnica, Maribor, Ormož,
Pregrad, Ptuj, Slovenska Bistrica
in Varaždin se iz leta v leto Siri.
Tako sodelovanje posega na vse
tokove družbenega življenja in
dela. Letošnji teden kajkavske kul-
ture Krapina 79 bo od 1. do 10.
septembra, v okviru tega pa bo 2.
septembra otvoritev razstave
ročnih del žensk iz sodelujočih
občin. Ob tej priložnosti bodo
sodelovale tudi ženske ptujske
občine. Ta zanimiva razstava bo
odprta vse do 10. septembra. MG
Aktivnost društva invalidov
iz Ormoža
Društvo invalidov iz Ormoža je bilo usta-
novljeno leta 1975. Za predsednika je bil izbran
Milan Krajnc, tajnik je Milan Hedžet.
V	tem društvu so najbolj aktivni člani društva
invalidskih upokojencev, katerih glavna aktivnost je
kegljanje. Sekcija za šport pri društvu je bila
ustanovljena 1978, predsednik te sekcije pa je
Marjan Škrinjar, ki je obiskoval leta 1978 in 79
tečaj za organizatorje rekreacije invalidnih oseb v
Umagu.
V	sekciji redno vadi dvakrat tedensko 12 članov,
ostali pa občasno.
Hotel v Ormožu jim je omogočil, da redno
vadijo vsak torek in četrtek od 17—19. ure, pri tem
pa imajo določen popust pri žetonih. Z rednim
treningom, ki je trajal šest mesecev, so izbrali ekipo
ter se udeležili medobčinskega terminalnega
tekmovanja za republiško prvenstvo 1978 v
Mariboru in v močni konkurenci zasedli tretje
mesto.
Prav to jih je vzpodbudilo, da so prirejali v
občinskem merilu medsebojna srečanja z ekipami
Optyla iz Ormoža s katero so se pomerili petkrat,
nadalje z ekipo ŽHP (železničarji) prav tako iz
Ormoža enkrat, ter ekipo Hotela Ormož dvakrat.
Vsa ta srečanja so dala določene rezultate in tako so
v letu 1979 tekmovali Se na področnih tekmovanjih
v Ptuju, Ljutomeru in Murski Soboti. Na tek-
movanju v Ljutomeru so navezali prijateljske stike s
tamkajšnjim invalidskim društvom in imeli z njimi
prijateljsko srečanje.
Na povratnem srečanju v Ormožu 24. julija 1979
je bil prisoten tudi član komisije pri republiški zvezi
upokojencev Jože Brdnik iz Murske Sobote ter
povedal, da so v tem letu začeli s še bolj aktivnim
sodelovanjem z društvi invalidov iz ostalih občin.
Iz pogovora s predsednikom ormoških invalidov sem
zvedel o nadaljnji aktivnosti in problemih, ki jih
tarejo.
Ustanovili bodo strelsko in šahovsko sekcijo,
prijavili se bodo na tekmovanja, ki so predvidena v
tekmovalnem programu Zveze druStev invalidov za
rekreacijo in šport SRS.
Prav zaradi tako obširnega programa so si kupili
drese, tako, da je počutje članov — tekmovalcev
popolnejše. Nadalje si želijo zagotoviti prostor v
telovadnici osnovne šole Ormož, kjer bi se
pripravljali za tekmovanja.
Problemi, ki jih tarejo pa so: denarna sredstva,
klubski prostori, ter pritegniti čim več članov v
rekreativne dejavnosti.
Iz obsežnega programa, ki so si ga zastavili je
razvidna njihova velika aktivnost. Naj pri tem
naštejem tudi najbolj aktivne člane: Milan Hedžet,
Geč, Kondrat Zunec, Jože Rihtarič, Avgust Lah,
Mernik, Ivan Praprotnik, Marjan Skrinjar.
Janko Rihtarič
814JETNi JAKOB KAMBIISB( IZ STOPBtC
Delam, kolikor pač zmorem
Pred kratkim se je v našem
uredništvu oglasil 81 letni Jakob
Kamenšek iz Stoperc 20. Prišel je
zato, da sam poravna naročnino za
Tednik. In stekla je beseda.
Možakarju ni videti, da ima za
sabo že osem križev, vsaj po
zunanjosti in prijetnem kramljanju
ne. Pravi, da je že od nekdaj
zaveden Slovenec, pa Majstrov
borec in veliko zanimivih
dogodkov v zvezi s tem nam je za-
upal. Pa začnimo, kot po navadi
tam, kjer začenja življenje svojo
zgodbo.
Kje ste bili rojeni in koliko vas
je bilo takrat pri hiši?
,,Bili smo kmečka cjifužina v
Nadolah, kjer sem se rodil 24.
julija 1898. Pri hiši nas je bilo
vsega pet otrok, kar je za tiste raz-
mere bolj malo. Starše smo hitro
zgubili. Mati je umrla leta 1906,
oče pa leta 1915. No, dobili smo
mačeho in ta me je hitro napodila
služit. Bil sem pri župniku v
Slovenj Gradcu vse do leta 1916,
ko sem bil vpoklican k vojakom.
Bil sem v Gradcu, pozneje pa na
fronti v Galiciji. Tam so me ujeli
Rusi skupaj s tovariši. Pozneje, ko
je Avstrija razpadla so nas
Slovence izpustili in takoj sem se
javil v Mariboru kot borec pri
dragonskem polku, to je bil konje-
niški polk."
Kdo je bil vaš poveljnik?
,,Naš poveljnik je bil general
Majster. Takrat sem bil poveljnik
straž in večkrat nas je prišel
obiskat. Stražili smo pod mostom
in nad njim, moško kaznilnico in
drugo. Imeli smo velike težave,
morali smo preprečevati razne
štrajke, kot takrat v mestni kuril-
nici, kjer je bilo veliko Nemcev."
Se spominjate generala Maj-
stra,kakšen je bil na zunaj?
,,Kakc ne, visok je bil pa brkat
in edini ^^ --ne) ^ prijazen
je bil z vojaki. Spominjam se tudi
drugih starešin. Podpolkovnik
Cvim ie bil poveljnik mesta,
podpolkovnik Ozrinovec je bil
komandant ene čete, pri nas v
konjeniškem polku pa je bil
kapetan Pernat pa poročnik Ko-
vačič, poročnik Papež, tudi
ritmajstri Aljančič, Vesenjak,
Selnik in pa major Polanec."
Kakšen čin pa je bil to
ritmajster?
,,Mislim, da je to stotnik, včasih
smo rekli tud tudi hauptman. Pri
konjenici je pač bilo drugače, vsaj
takrat. Večinoma smo uporabljali
bolj nemške nazive."
Kaj pa konji, kako je bilo prej
na fronti?
,,Imeli smo velike konje. V Ga-
liciji smo se tepU pri Tarnopolju,
pri Len^^ergu. danes pravimo Lvo»
in Grodeku, tam jih je veliko
padlo."
Vas je spremljala sreča, ranjeni
niste bili, kajne?
,,Vse kar je bilo, da me je en-
krat zemlja zasula od eksplozije
granate. Ranila me ni. In četudi
me bi, doma sem imel mačeho, ki
bi me zlahka pozabila, bratje pa so
bili tudi na fronti, tako da bi bil
jaz hitro pozabljen. No, danes sem
še edini živ, vsi ostali so že
mrtvi."
Kaj pa druga svetova vojna,
kako ste jo preživeli?
,,Ja, za časa nemške okupacije
sem bil bolj doma, zapostavljen
sem bil, ker sem pač bil prej
Maistrov borec. Moj sosed je bil
,,zelfurer," vedel je, da sem bil za-
veden Slovenec in bal sem se, da bi
me ustrelili ali zaprli. Vseeno sem
kolikor se je dalo podpiral borbo
partizanov. Dal sem jim uniformo
nekdanjega financerja in
dragonarsko tudi, pozneje sem jim
dal še gasilsko uniformo in večkrat
še cigarete pa še kakšno malenkost
povrhu. Pozneje sem bil večkrat
bolan, išijas me je hudo mučil, pa
druge bolezni..."
Pa dandanes ste Zdravi?
,,Ja, hm, še kar, saj veste kako
je star človek. Pred dvema letoma
sem bil na operaciji, ko sem padel
s šupe sem si zlomil ključnico in
vse se je zakompliciralo. Sedaj je v
redu, poglejte, lepo lahko
gibam... Drugače pa redno berem
vse časopise, z očali sicer, pa vaš
Tednik imam najrajši, vse najdem
notri."
Pravijo, da ste še danes aktivni v
krajevni skupnosti, je res?
,,Malo še delam, koliko pač
zmorem. V krajevni organizaciji
Rdečega križa sem predsednik
nadzornega odbora, bil sem po-
veljnik gasilskega društva, pa Še
danes kaj pomagam, sa' sem ča-stni
član. Ze 27 let sem v nadzornem
odboru društva upokojencev. Sem
tudi v komisiji za socialne pro-
bleme, pa še kje kaj pomagam."
Živite -že 81 let, mnogo ste do-
živeli, kakšna je razlika med nekoč
in danes?
„Ta je pa res velika, ni pri;
merjave. Lahko smo le hvaležm
našemu dragemu Titu in partiji.
Kolikor poznam zgodovino se v
tisoč letih ni zgradilo toliko, kot
po drugi svetovni vojni. Na vseh
področjih mislim. Veste, bil seffl
fmancar v bivši Jugoslaviji
spomnim se kakšni so bili nekoi
davki in koliko jih je bilo.Ce fan'
ni bil vojak, je moral plačati voj-
nico, če se ni ženil je plačeval
samski davek, skratka veliko dav-
kov je bilo za vsemogoče, velik"
drugače. Takrat je bilo za ubogega
človeka hudo. Danes se nekatef'
niti ne zavedajo kako dobro P
gre. Premalo so hvaležni. Neko«-
so umirali na hlevih, zapuščeni i"
lačni. Ni bilo podpore, kot danes
Res je lepo."
Vse kaže, da ste zamerijali ^^
poklicev, kaj vse ste opravljali?
„To pa res. Ko sem bil m'^"
sem bil hlapec, skozi v hodnih
čah, v vojski sem bil podofic'^'
pozneje uradnik, pa financar, P^
še za kakšno delo sem prijel."
Imate kaj otrok?
,,Tudi poročen sem bil in otro\
sem vzgojil kot ostali. Prvi sin ^
je umri star pet let, dekle ^
hčerka pa je umrla stara 16
sin še živi, dela v Steklarni
Rogaški Slatini, doma pa ^^
kmetijo. Tudi jaz imam še 4 ha ^^
obdelovati, pomaga mi druS
hčerka, ki bo dobila za mano"- „
Pa še na mnoga zdrava let^- .
naorej bodite krepak	j
Jakob Kamenšek!	j
M Otf^'^
JAKOB KAMENŠEK danes —
kljub osmim križem zdrav in
krepak.
(foto: M. Ozmec)
■f CDNIK - 23. avgurt 1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
TAKO AU KAKO DRUGAČE
„CLOVEKNE SME IMETI PREVELIKIH
ŽEUA"
V Doleni sem ga srečal. Prvič
.,,1^0 blizu. Pred nastopom, Can-
karjcvega Hlapca Jerneja je reci-
tiral S tistim mogočnim glasom.
|,i ni kakor žamet, brokat ali svila,
(j;inveč možat, trden in zvočen.
Kaj kmalu človek ugotovi, da Jože
2upan ni samo recitator in igralec,
jtTipak tudi prijeten in imeniten
sogovornik. Skratka, izkušen
mož. Prevzame te njegova beseda,
niegov glas. Miren in prijazen je
y;jeti. tudi zagnan in krepak...
Sam je bil, prepuščen toplemu
[zaloškemu soncu in radovednim
očem. Veliko znancev mora imeti,
sem si mislil, toda ne , je zatrdil
Jože Zupan, ko sva tako načela
najin pogovor. »Gledališki igralec
iiria sorazmerno malo znancev in
prijateljev, ko pa igralec stopi
pred televizijsko kamero, se krog
znancev zelo poveča. V ljubljan-
ski Drami me je v enem letu vi-
delo okoli 120 tisoč gledalcev,
medtem koje pred televizijskimi
zasloni v enem večeru najmanj po
milijona ljudi. In prav zaradi na-
daljevank Ipavci, Poti in stranpoti
iul. sem postal nekoliko bolj znan
in si na ta način pridobil veliko
znancev. Tudi moj markanten
obraz in moje gube so tiste, ki sijih
človek zapomni.«
Pravi da mu je popularnost še
kar všeč. To dokazuje, da je nje-
gova igra ljudem ugaja. Držalo
bo. saj Jože Zupan vedno igra
takšne tipe, ki so ljudem pri srcu:
kmeta, delavca, naprednega člo-
veka. tudi duhovnika in tako da-
lje. Skratka igra ljudi, ki se borijo
za pravico in nimajo nobenega
političnega ali gospodarskega
madeža. In to .so simpatične osebe
v našem življenju, mar temu ni
tako.
Beseda je nanesla tudi na to. kaj
Jože Zupan meni o tako imeno-
vani poletni kulturni suši. Ni
dolgo razmišljal: »Poznamo več
kulturnih obdobij in prostorov.
Na vasi se kultura ustavi v aprilu,
ko se začno prva kmečka dela.
Začne pa se spet na jesen, ko na-
stopijo daljši večeri, ko je letina
pospravljena. Poleti pa časa za
kulturne dejavnosti za kulturna
dogajanja in početja zmanjka. Je
pa tudi v življenju tako. da človek
najprej gleda za svoj kruh. šele
potem za kulturo. Brez slednje se
da živeti, brez kruha pa ne. Zato
najprej skrb za kruh. šele potem za
smetano.«
Kaj dela Jože Zupan? Nastopa,
rccilira. največ pa je doma. na
domačiji, na Trebiji. Jože Zupan
je upokojenec in prav zaradi tega
vprašanje: kaj dela. snema, igra ali
kaj drugega. »V zadnjih mesecih
nisem dobil nobenega povabila za
snemanje ali igranje v teatru. Ig-
ralec sam ne izbira zaposlitve.
Odvisen je od tega. kar mu po-
nudijo. Na televiziji se malo dela.
kar se snemanja slovenskih dram
zadeva. Navsezadnje pa stari
ljudje niso zaželjeni na televizij-
skem ekranu, rajši vidimo mlade,
lepeobraze. S tem pa seveda ne
morem reči. da sem se »odpove-
dal« igralstvu. Morda se mi obeta
kakšno delo pri snemanju Draž-
goške bitke.«
Ko ga takole človek posluša,
tako ali drugače, si misli: pa ja se
ne misli posloviti od igralskega
poklica, najbrž še ni prišel čas, da
bi igro in kostum obesil na klin.
Uganil je misli in rekel: »Poslu-
šajte. če ste VI ključavničar, boste
to delo znali opravljati do konca
življenja in se od njega ne boste
zlahka ločili in poslovili. Podobno
je z igralcem, sploh če je ta začel iz
hobija. tako kot jaz. Najprej sem
delal v banki, potem pa začel ig-
rati in hobi kot poklic je najide-
alnejša oblika življenja.«
V življenju je veliko želja, ve-
liko je izpolnjenih, veliko neiz-
polnjenih. Zanimalo meje. ali se
jc Jožetu Zupanu uresničila nje-
gova največja želja, ki si jo je re-
cimo zastavil v mladosti, ali pa
sedaj na jesen življenja. Brez tis-
tega skromnega nasmeha ni šlo,
kar precej je povedal tisti nasme-
šek. »Takole vam bom povedal:
vse želje se nikomur ne uresničijo,
najmanj pa igralcu, če hočeš
srečno živeti ne smeš imeti pre-
velikih želja. Prevelike želje v
človeku zapustijo neko sled,
grenkobo, temačnost, razmišlja-
nje. takrat pa življenje ni več pri-
jetno.«
besedilo in slike: zk
Tudi smeh je življenje
Jože Zupan v družbi svojih prija-
teljev
Uspehi na Iculturnem
področju
Kulturno prosvetno društvo »Ernestek Golob — Peter« je na zadnjem
razširjenem posvetu svojih članov in njihovih sekcij razpravljalo o svoji
dejavnosti. Ugotovili so, daje pri društvu najbolj dejavna kino-sekcija,
ki že veliko let skrbi za kakovostne kino-predstave, ki so tudi dobro
obiskane.
Že več let pa pri društvu uspešno deluje tudi dramska skupina, ki vsako
leto naštudira eno izmed dramskih del. Tudi letos so naleteli z igro
»Profesor Klepec« na odlične uspehe, saj so jih povsod tudi dobro
sprejeli.	. .
Razpravljali so tudi o pripravah na literarno kolonijo pesnikov m
pisateljev, ki se že več let odvija v tem Slovenjegoriškem kraju. Kolonija
bo v začetku meseca oktobra, na njej pa sodelujejo avtorji republiške
prireditve srečanje pesnikov in pisateljev-začetnikov, ki so v Gradišču
vsako leto v mesecu februarju, izbrani za najboljše literarno ustvarjanje.
Skratka, uspehi na kulturnem področju v Gradišču so vidni. Za vse to
pa ima največ zaslug dolgoletni predsednik KPD v Gradišču Slavko
Štefanec, ki tudi sleherni prosti trenutek nameni tej dejavnosti.
Janez Lorber
Štipendije
iz Titovega
sidada
Na območju občine Slov. Bis-
trica je tekla akcija za podelitev
štipendije iz Titovega skfada v
okviru osnovnih organizacij
ZSMS. Glede na to, da so pogoji
za pridobitev te štipendije precej
zahtevni, so doslej zbrali le pet
kandidatov. O problemu je raz-
pravljalo tudi predsedstvo OK
ZSMS Slovenska Bistrica in ugo-
tovili. da živi na območju občine
prav gotovo več mladih, ki bi imeli
pogoje za pridobitev štipendije iz
Titovega sklada, zlasti še med
mladimi delavci, zato so sklenili,
da bodo z akcijo izbire kandidatov
za štipendijo podaljšali do prvih
dni v septembru.
V. Horvat
Program prireditev
AVGUST 1979
Ponedeljek, 20. avgusta ob 20. uri: Slavnostna otvoritev VII.
ptujskih kulturnih srečanj (letni prireditveni prostor Ptuj); ob
20.15: Slovenski in jugoslovanski ljudski plesi, folklorna skupina
„Sava" Kranj (Letni prireditveni prostor Ptuj).
PETEK, 24. avgusta: Pričetek dela XI. slikarske kolonije
,,Poetovio-Ptuj" (Grad Bori).
PETEK, 31. avgusta, ob 17. uri: Otvoritev razstave slikarske
kolonije ,, Poetovio—Ptuj, 1978. (Razstavni paviljon „Dušan
Kveder-Tomaž" Ptuj).
SEPTEMBER 1979
TOREK, 4. septembra ob 20. uri: Slovenske revolucionarne
skladbe — Simfonični orkester mariborske opere (Letni prireditveni
prostor).
SREDA, 5. septembra ob 17. in 20. uri: Zelena je vsa gora in
tudi majčkeno drugače — Satirični kabaret — Janez Hočevar —
Rifle, Marjan Kralj, Silvester Mihelčič (Gledališče Ptuj).
NEDELJA, 9. septembra ob 20. uri: Srečkova pesem — opereto
izvaja Akademija za glasbo (Gledališče Ptuj).
PONEDELJEK, 17. septembra ob 17. in 20. uri: Koncert —
Ljubljanski baročni trio (Glasbena šola Ptuj).
ČETRTEK, 20. septembra ob 17. uri: Otvoritev razstave
,,Upravna in ustavna zgodovina Ptuja skozi statute" — v organi-
zaciji Zgodovinskega arhiva Ptuj (Razstavni paviljon „Dušan
Kveder-Tomaž" Ptuj).
PONEDELJEK, 24. septembra: „Slovenski socialni pesniki med
vojnama" — otvoritev razstave — v organizaciji Ljudske in Studij-
ske knjižnice Ptuj (Studijska knjižnica Ptuj).
TOREK, 25. septembra ob 18. in 20 uri: Teden filma posvečen
partijskim jubilejem — KOMUNISTI JUGOSLAVIJE.
SREDA, 26. septembra ob 18. in 20. uri Teden filma posvečen
partijskim jubilejem — ŠPANIJA MOJE MLADOSTI.
ČETRTEK, 27. septembra ob 18. in 20. uri: Teden filma
posvečen partijskim jubilejem — STIRI DNI DO SMRTI.
PETEK, 28. septembra ob 18. in 20. uri: Teden filma posvečen
partijskim jubilejem — DEVETI KROG.
SOBOTA, 29. septembra ob 18. in 20. uri: Teden filma posve-
čen partijskim jubilejem — IZ OČI V OČI,
NEDELJA, 30. septembra ob 18. in 20. uri: Teden filma posve-
čen partijskim jubilejem — RDEČE KLASJE. Ob 10. in 16. uri:
NEVARNA POT.
OKTOBm 1979
ČETRTEK, 4. oktobra ob 17. in 20. uri: Klavirski koncert ~
Duo Dekleva (Glasbena šola Ptuj).
PONEDELJEK, 8. oktobra ob 17,30: „Slovenske gorice v be-
sedi" — Literarni večer — v organizaciji Ljudske in študijske
knjižnice Ptuj (Narodni dom Ptuj).
ČETRTEK, 11. oktobra ob 16. in 19.30: „Sčurki" predstava
Slovenskega narodnega gledališča Maribor (Gledališče Ptuj).
PONEDELJEK, 15. oktobra ob 19.30: Koncert pevskega zbora
iz Prage (Narodni dom Ptuj).
ČETRTEK^ 18. oktobra ob 16. in 19,30: '„Revizor" predstava
Slovenskega ljudskega gledališča Celje (Gledališče Ptuj).
SOBOTA, 20. oktobra ob 19,30: Akademija ob 60-letnici
DPD „Svoboda" Ptuj in zaključek VII. Ptujskih kulturnih srečanj
(Gledališče Ptuj).
Mladost v pesmi, besedi in spretnosti
•V osnovnih organizacijah ZSMS na območju
občine Slovenska Bistri a so začeli s tekmovanji pod
naslovom ,, ladost v pesmi, besedi in psretnosti".
Mladi iz bistriške občine si bodo tudi letos prizadevali
ponoviti uspeh iz zadnjega tekmovanja te vrste, ko so
na tekmovanju v Ptuju osvojili prvo mesto v
podravski regiji, na republiškem tekmovanju pa so si
delili četrto mesto.
Nosilec tega tekmovanja v občini je OK ZSMS
Slovenska Bistrica v sodelovanju z vojaki garnizije
Pohorski bataljon. Skupno z njimi bodo tudi letos
organizatorji regijskega tekmovanja, ki bo v
novembru v Slovenski Bistrici. Na letošnjem
tekmovanju bodo mladi posvetili največ pozornosti
znanju iz zgodovine in poznavanju razvoja SKOJ ob
njegovi 60-letnici.	V. Horvat
I_VIDA ROJIC_I
-=] UPORNE l=Z
SLOVENSKE GORICE
(110. nadaljevanje)
Žalna svečanost
'kurirji 15 TV postaje so pripravili 1. novembra 1944 žalno svečanost
"a grobu talcev v Cezanjevcih. V ta namen so prekinili telefonsko
v okolici, in prisilili nem.škega komisarja v Ribičevem mlinu,
kiileremu so Nemci poverili nadzirati grob, daje pristal na svečanost.
Mladinke iz okoliških vasi so okrasile grob s cvetje. Ob njem seje
zbral ves okrožni odbor OF Ljutomer. Govoril je Janez Ros—Jan,
^'■'kretar ljutomerskega okrajnega odbora OF. Partizani terenci .so
^^Peli žalostninko. kurirji pa izstrelili častno salvo.
Kmalu se je po okrožju razvedelo o žalni svečanosti ob grobu
alcev. ustreljenih 25. aprila 1944. kar so prebivalci toplo pozdravili.
Drago Novak: Prlekija v NOB).
•KOZAKI
,. Okupator je osvobodilno gibanje v vzhodnem predelu Sloveni-
'»kih goric močno prizadejal, ko je jeseni 1944 poslal v območje Ljuto-
in Radgone Kozake. Pripadali so III. eskadronu policijskega
jahalnega srbskega oddelka (Polizei Reiterabteilung Serbien). Povelje-
sta jim kapetan Shlidowski in poročnik Friemermann. Enote so
Razporedili po okrožju: V Ljutomeru, žrebčarni na Moti. Bučkovdh.
'"Tiu ob Ščavnici in v Gornji Radgoni.
Septembra 1944 jih je prispelo skupaj 346. Jeseni seje pomnožilo
^zhodnih Slovenskih goricah tudi število nemških vojakov in seje
^"'Zkušala vgnezditi še bela garda. Vojaštvo je nadziralo in pomagalo
gradnji utrdb vzdolž madžarske meje. Nemci so hoteli s Kozaki
^^^^arovati pripravljalna dela za bližajočo se fronto in dušiti osvobodil-
Žgodovina Kozakov, ki so izhajali iz enot izdajalskega ruskega
Vlasova. je v vzhodnih Slovenskih goricah povezana z ropi.
[, Jančevanjem. posilstvi, požigi, mučenjem in ubijanjem domačinov,
. delovali v osvobodilnem boju. Med Kozaki so bili tudi izdajalci
S^^^lovanskega rodu. razna svojat. od ustašev do raztrgancev.
l^ozakom so Nemci poverili svobodo pri obračunavanju s Sloven-
Jih dobro oborožili. Skupine po 15 do 20 mož so imele konjsko-
s težkimi strojnicami. Domačini so morali oskrbovati Kozake s
senom in zrnjem za konje, jim nositi vino, žganje, meso. Kljub temu so
Kozaki še plenili po hišah.
Na cestnih križiščih so Kozaki postavljali zasede. Zaradi pogostih
kozaških hajk je bil osvobodilni boj hudo oviran. Kozaki so ujeli več
aktivistov in jih ubili. Vendar so tudi partizani prizadejali Kozakom
boleče izgube. (Vir: Zločini Kozakov v Priekiji, članek Rada Pušenjaka
vTV 15; 8. MARCA 1979).
Drago Novak navaja v svoji knjigi: Prlekija v NOB, da so ujeli Kozaki
novembra 1944 v Veržeju partizana Dorča Babiča iz Lackovega
odreda. Po hudih mukah seje vdal in stopil v njihovo službo, kar je
privedlo do novih izgub v osvobodilnem boju, kajti Dorč je povedal za
bunkerje, kjer so se skrivali aktivisti in vojni ubežniki.
Spopad s Kozaki je bil 8. decembra 1944 v Podgradju pri Ljuto-
meru na kurirski javki pri posestniku Ignacu Lipovcu. Tu je padel
Alojz Vrbnjak, partizan Dušan pa je bil hudo ranjen, a vseeno so ga
Kozaki strašno mučili. Povedal pa jim ni niti svojega imena. V tem
spopadu sta se prebila iz kozaškega obroča Nande Magdič in Jurij
Dobrotinšek, a padla sta pozneje. Kozaki so z bajoneti ubili tudi
gospodarja Lipovca. Njegovo hišo so izropali in zažgali.
Kozaki so ustrelili decembra 1944 iz zasede kurirja Franca Poštraka in
Alojza Horvata. Na koncu decembra so odkrili Kozaki zemljanko v
Banovcih pri Stanku Topolniku. V njej so našli precej propagandnega
tiska OF. Zemljanko je pokazal Dorč. Stanka Topolnika so Kozaki
hudo trpinčili in nato ustrelili v gozdu pri Ljutomeru.
PO OF za Štajersko je poročal o Kozakih 25. januarja 1945 lOOF
(dokument 16223. arhiv CK ZKS). V poročilu beremo o glavnem
taboru Kozakov na Cvenu pri Ljutomeru, odkoder hajkajo na konjih
po okrožju. Kličejo jih nemški župani v svoje občine, da tam patrulji-
rajo in zasledujejo partizane in da silijo ljudi h kopanju jarkov ob Muri
in okrog nemških postojank. Kozaki tudi mobilizirajo v nemško
vojsko. Poročilo navaja, da so v kozaškem oddelku nekdanji Vranglov-
ci. ustaši, Slovenci in Ukrajinci. Pravih Kozakov je malo. Vsi pa so
konjeniki z avtomatskim orožjem, oblečeni v nemške uniforme. Zaradi
njihovega nasilja je ljudstvo prestrašeno in se boji hoditi na mitinge
OF.
DNEVNIK PARTIZANKE BREDE
Po ustanovitvi novega ljutomerskega okrožja jeseni 1944 je bila
poslana v pomoč osvobodilnemu boju v to okrožje Rozika Zorčič—
Breda (29). Doma je bila iz občine Pišece pri Brežicah. V partizane je
odšla aprila 1944. V ljutomerskem okrožju je pisala dnevnik, ki daje
pomembne podatke za zgodovino tistih dni.
Breda piše v svojem dnevniku, da so ustanovili okrajni odbor OF
Ormož 25. novembra 1944. Sekretar odbora je Izidor (Franček Kajnč),
člani pa Darko (vojni referent). Zlatko <za narodno zaščito in propa-
gando). Božo (za obveščevalno službo), Zvonko (za raziskovanje
zločinov okupatorja in izdajalcev). Tone (verjetno za gospodarstvo, op.
V. R ), Sonja (za socialno skrbstvo in SPŽZ) ter Zora in Zorko (za
ZSM). Dnevnik navaja, daje na vojaški kurirski |X)staji pet kurirjev,
okrajni odbor pa ima dva kurirja.
Koje Breda pisala dnevnik, je bilo v ormoškem okraju OF devet
občin: Ormož, Hum, Kog, Osluševci, Središče, Miklavž, Svetinje,
Tomaž in Velika Nedelja, kjer je delovalo trideset krajevnih odborov
OF.
Breda navaja svojem dnevniku, da delujejo odbori Zveze sloven-
ske mladine v Trgovišču, Senežcih, Lunovcu, Lačavesi in Vodrancih,
ter odbora Slovenske protifašistične ženske zveze — SPŽZ v Vitanu in
Vodrancih.
Za okraj Gornja Radgona navaja Rozika člane okrajnega odbora
OF,ki so: Pepek (sekretar), Oton (referent za propagando), Branko
(vojni referent), Benjamin (za socialno skrbstvo), Vojimir (za gospo-
darstvo), Kolja in Slavko(za raziskovanje zločinov okupatorja in
izdajalcev); Jelka (za SPŽZ), Metka in Mijo (pa za ZSM). »Na vojaški
kurirski postaji sta dva kurirja, dva kurirja pa sta okrajna«, piše Breda.
Okraj Radgona je imel tedaj pet občin: Radgono, Apače, Negovo,
Radence in Jurij ob Sčavnici. Zaradi nemških vdorov v organizacijo
Osvobodilne fronte, so mnogi odbori razpadli. Zato je na obširnem
območju, v 99 vaseh tega predela, navedla Breda v dnevniku le sedem
odborov OF (Zbigovci, Lastomerci, Radenci, Sratovci, Boračevo,
Dragotinci, Dragotinski vrh). Odbor ZSM je bil v Lastomercih, Bora-
čevem in Dragotinskem vrhu. Odbor SPŽZ pa le v Boračevem.
Ljutomerski okraj je zajel tedanje občine: Ljutomer mesto Ljuto-
mer-okolico, Cezanjevce, Malo Nedeljo, Križevce, Štrigovo in Veržej.
Na tem območju je bilo 69 naselij in okrog 22000 prebivalcev. Za
ljutomerski okraj navaja Breda le odbor OF v Rinčetovi grabi.
V Bredinem dnevniku beremo o desetih članih okrožnega odbora
OF Ljutomer. Sekretarje bil Viktor Stopar—Jan (31), strojni ključav-
ničar, r. v Trstu, član KP od avgusta 1944. V ljutomersko okrožje gaje
poslal POOF za Štajersko po ustanovitvi novega ljutomerskega okrož-
ja.
Ela Letonja—Atena (19), iz Šmartna ob Paki, hči gostilničarja,
članica K P, je bila referentka za propagando. Jakob Molk—Mohor
(30) iz Rovt nad Logatcem, usnjar, partizan od leta 1941 je bil vojni
referent in referent za narodno zaščito.
Rado Pušenjak (37) iz Cezanjevec, bivši vodja hranilnice, v
partizanih od septembra 1943 in član KP je bil referent za narodno
imovino. Ferdo Špelak—Lojze (24), delavec iz Šitarovec pri Mali
Nedelji, partizan od aprila 1942 in član KPje bil obveščevalec. Padel je
v začetku leta 1945. Janko Jurkovič—Jovo (38). pravnik iz Turjanec pri
Radencih je bil referent za ugotavljanje zločinov. Padel je aprila 1945 v
Očeslavcih. Ivo Bajgot—Savo. bivši trgovec iz Lenarta v Slovenskih
goricah je bil referent za gospodarstvo. Drugi člani .so bili še: Slava
Vlihalič. referentka za ZSM. Rozika Zorčič—Breda za socialno
skrbstvo in SPŽZ ter Albert Bračič—Miha. referent za Delavsko
enotnost in Rdeči križ.
Za okraj Prekniurjc navaja Breda sekretarja Dušana.
Okrajne sekretarke SPŽZ so bile: za Ormož Sonja, za Ljutomer
\1ira in za Radgono Jelka.
\ okrajnem odboru SPŽZ Ormož so bile članice: Sonja I. (sekre-
tarka). Sonja U.. Ru/ica in Kiinigunda.
Nadaljevanje prihodnjič
10 - NASI DOPISNIKI
23. avgust 1979 -
PRIOrTE NA
GOMILO
Na Gomili smo sicer lepo proslavili Dan vstaje. 22. julij, proslavo
smo združili z 80-letnico našega rojaka dr. Antona Slodnjaka, sloven-
skega pisatelja, književnika in slavista. 2al pa je morala od pasti zunanja
prireditev, ker nam je nagajal dež. Proslavo smo potem preložili na
soboto, 28. julija, vendar nam je tudi ta dan popoldne zagodel dež in
slavja na Gomili ni bilo v takem obsegu kot smo si zamislili. Skrbne
priprave številnih rok naših delavcev in sodelavcev niso dale tistega, kar
bi sicer dale, če bi bilo lepo vreme.
Vendar na Gomili ne mirujemo. V upanju, da bomo 8. in 9.
septembra imeli več sreče z vremenom, smo za ta dva dni pripravili pester
tako strokovni kot kulturni in turistični program. Prireditve btxlo na
Gomili, sredi naših čudovitih Slovenskih goric, organizatorji in izvajalci
programa pa so: Turistično društvo Gomila in skupnost trsničarjev in
drevesničarjev Juršinci. Program obsega:
V	soboto, 8. septembra bo ob 10. uri predavanje o kmečkem turizmu
in odnosu družbe do kmečkega turizma na vasi. To bo v dvorani
gasilskega doma pri Gomili, nato bo v zgodovinsko zaščiteni vinski kleti
(vinski klečaji) na Gomili strokovna komisija ocenjevala vinske vzorce.
Ob pol treh bo v istih prostorih začetek vinske poskušnje domačih vin in
šolanih vin družbenega sektorja. Sledilo bo srečanje predstavnikov
turističnih zvez Celja, Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Ob pol štirih
pa bo pričetek kulturno-turistične prireditve pri razglednem stolpu na
Gomili, v nadaljevanju pa piknik.
V	nedeljo, 9. septembra bo ob 10. uri strokovno predavanje za
naročnike trsnih sadik in sadnih drevesc. Govora bo predvsem o pripravi
zemlje, nabavi sadik, sajenje in nega sadik po saditvi. Takoj popoldne bo
sprejem gostov in izletniških skupin turističnih društev, včlanjenih v
turistične zveze Celja, Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Ob pol dveh
bo pričetek osrednje slovesnosti s kulturnim programom. Po kratkih
govorih posameznih predstavnikov organizacij in društev, se bodo
zvrstili nastopi pevskih zborov, recitatorjev, šaljivcev, harmonikarjev in
podobno. Zaželjeno je, da so nastopajoči iz vseh navedenih turističnih
območij.
Po končanem programu bo nadaljevanje poskušnje vinskih vz-
orcev, začetek turističnega srečolova in piknika. Gostje bodo postrežem
z domačimi specialitetami, za kar bodo poskrbele kmečke gospodinje iz
okolice.
Franček Holc
Šport in telesna
kultura
šport in telesna kultura sta danes v naši državi zelo razvita in sta
se uveljavila med širokimi sloji. Danes skoraj ni mladega človeka, ki se
ne bi ukvarjal s kakšnim športom, vsaj občasno. Sedaj imamo mnogo
boljše pogoje za ukvarjanje s športom in telesno kulturo, kot smo jih
imeli kadarkoli prej. Tam kjer ni dvoran in drugih objektov, ustvari
mladina s prostovoljnim delom ustrezne pogoje, naredi improvizirana
nogometna igrišča, trim steze ipd.
Tudi v prihodnje moramo razvijati množični šport in množično
telesno kulturo. Vse moramo podrediti temu, kajti telesna kultura in
šport sta danes človekova življenjska potreba. Z množično telesno
kulturo ustvarjamo pogoje tudi za vrhunske rezultate.
Mladina in mladinska organizacija se morata veliko bolj ukvarjati
tudi z odnosi v telesni kulturi, z negovanjem socialističnih in humanih
vrednot v športu in telesni kulturi. Tudi tam moramo krepiti samou-
pravne odnose. Razni problemi in izpadi, ki jih je danes opaziti zlasti v
nekaterih vrhunskih športih, so predvsem posledica pomanjkanja
samoupravnega odločanja. Tam kjer vladajo tehno-menagerske in
druge sive eminence, imajo pa mimogrede rečeno tudi veliko material-
nih in finančnih sredstev, je največ problemov. Pogosto slišimo pri-
pombe na račun mladine in mladinske organizacije, zakaj ta ne vzame
stvari v svoje roke, da bi bolj vplivala na te odnose, saj je prav ogromna
večina mladih ljudi v teh klubih in organizacijah.
Ni res, da ne želi mladinska organizacija vplivati na te odnose,
temveč je problem v tem, daje mladina potisnjena vstran. Mislim, da
si mora vsa družba bolj prizadevati, da bi v športu odločali tisti, ki se
ukvarjajo s športom.
B. Zupanič
V	počitniških dneh
tudi s krampi
in lopatami
<■
v času od začetka letošnjega junija do konca avgusta bo z območ-
ja občine Slovenska Bistrica, na zveznih in republiških delovnih
akcijah sodelovalo skupno čez 80 brigadirjev iz vrst študentske in
delavske pa tudi kmečke mladine.
Pri OK ZSMS Slovenska Bistrica, kjer deluje poseben štab mla-
dinskih delovnih brigad, ugotavljajo, da je letos odšlo na delovne
akcije v Sloveniji in Jugoslaviji še enkrat več mladih kot v 1978. letu.
Tako je prva brigada, ki jo je sestavljalo 39 brigadirjev, pod zastavo
Pohorskega bataljona, odšla na zvezno akcijo Suha krajina 79 že prve
dni junija. Na trasi je ostala mesec dni in tam osvojila vsa najvišja
možna ppriznanja ter odličja tako na področju udarnosti kot tudi
interesnih dejavnosti, ki so jim prav letos posvečali posebno pozornost.
Od začetka julija do prvih dni avgusta je 32 mladih Bistričanov v
okviru brigade Pohorski bataljon odšlo na republiško akcijo Kožbana
kjer so prav tako osvojili vsa možna priznanja, razen traka akcije, ki ga
niso mogli dobiti zaradi premajhnega števila brigadirjev.
Mladi iz bistriške občine so se aktivno vključevali tudi v mnoge
druge delovne akcije tako v okviru slovenske brigade pri obnovi na
potresnih območjih v Črni gori, v akciji Bratstvo in prijateljstvo in še
nekaterih.
Kljub nizki povprečni starosti brigadirjev iz bistriške občine, saj je
ta znašala v povprečju 19 let, so mnogi posamezniki prinesli, s seboj
značke udarnika in tudi druge pohvale, priznanja in trakove. Ob tem je
potrebno poudariti, da so se mnogi tokrat prvič seznanili z brigadir-
skim življenjem. Prav vsi pa so sklenili, da se bodo vrnili v brigado tudi
prihodnje leto.
V	občini Slovenska Bistrica so uspeli pritegniti v brigado tudi
nekatere mladince, ki so v vsakodnevnem življenju veljali za proble-
matične in so kazali slab odnos do dela. Že prve dni v brigadirskem
življenju pa so spoznali, da v takšni skupnosti ni mogoče »živeti« na
račun tujega dela ali stati ob strani vsem dogodkom. Po enem mesecu
brigadirskega življenja so se prav ti vračali z priznanji za delovne
dosežke na trasi.
Viktor Horvat
(trenutno najbolj aktualen)
Vsaka brigada si želi, da bi bila
uspešna na trasi, da bi bila norma
čim bliže 200 % in da bi bilo čimveč
biltenov, zidnih novin, dobrih kul-
turnih večerov, skratka čimveč naj,
čimbolj, čimviše... vse je odvisno
od tega, kako se angažira posame-
zna brigada. So pa stvari, katerih se
ne da prebresti. Npr. starostna raz-
lika med najstarejšim in najmlaj-
šim brigadirjem neke brigade.
MDB Stane Žagar ima v tem za-
vidljiv rekord — 37 let. Prav je, da
predstavimo ta dva naša,,skrajna"
brigadirja.
FRANCI ZVER — 12 let, rojen
23. februarja 1967, doma iz Lesc
sodeloval je na zvezni MDA Podri-
nje—Kolubara 78 v brigadi Stane
Žagar. Pridno je nosil vodo žejnim
brigadirjem, jim postiljal postelje,
ribal hodnike, plesal kozaračko
kolo, krampal na trasi, skratka po-
stal je star brigadir in ni mu bilo
težko vživeti se v svojo drugo
akcijaško preizkušnjo. Ni dvoma,
če tako nadaljuje, ga čaka lepa bri-
gadirska prihodnost.
Zgornjo mejo v letih pa trdno
drži naš ALOJZ SiSKO — 49 let,
rojen 14. maja 1930, doma iz
Radovljice. Sodeloval je na akcijah
Samac—Sarajevo 1947 (in zadnja
izmena), Sežane—Dutovlje 1948,
Frontna brigada v Kočevju 1949,
cesta Maribor—Trst 1953,
Titograd 1979. Takole je povedal:
,,Življenje na teh akcijah se je
precej razlikovalo od, današnjega
brigadirskega utripa. Delali smo 7
ur dnevno brez malice, na zadnji
izmeni akcije Samac—Sarajevo
smo delali celo v treh izmenah,'
torej tudi ponoči. Življenje v nase-
lju so izpolnjevali skeči, plesi, veli-
ko petja ob tabornem ognju. O
glasbi iz gramofona ni bilo govora.
Tudi na naslednjih akcijah, na ka-
terih sem sodeloval, je bilo delo
izključno ročno — edino minerji so
nam pomagali. Leta 1949 smo v ko-
čevskem Rogu pripravljali drva.
Biltenov in stenčasov tedaj še
nismo ustvarjali. Delo v vsaki izme-
ni na teh akcijah je trajalo dva me-
seca.
Po 26-ih letih sem si znova zaže-
lel brigadirskega življenja. Vlekli so
me prijetni spomini na prijatelj-
stvo, brigadirsko požrtvovalnost,
složnost, pesem, vse to me je znova
pripeljalo med brigadirje. Titograd
79 je moja zadnja akcija, na kateri
sem sodeloval."
Kakšna so tvoja občutja, ko
primerjaš akcije v 50 letih in letoš-
njim Titogradom, ko si po 26 letih
spet postal brigadir?
,,V času po vojni je bil dan po-
udarek skoraj izključno delu, kar je
bilo razumljivo, saj je bilo treba
čimprej obnoviti porušeno domovi-
no. Danes so kriteriji za uspešnega
brigadirja bistveno drugačni. Poleg
uspeha na trasi se pričakuje še
aktivnost v naselju, skratka mladi
ljudje naj bi se na akciji oblikovali
v čimbolj samostojne osebnosti. In
te lastnosti naj bi potem s pridom
uporabljali tudi kot mladinci v
,,civilnem" življenju. V tem vidim
tudi bistvo akcijaškega življenja."
Brigadirju Alojzu, ki je bil več-
krat udarnik, poleg številnih po-
hval, akcijaške želje še vedno ne
dajo miru. Dejstvu „brigadir osta-
ne brigadir" pritrjuje tudi Alojz, ki
je po akciji Titograd 79 na nekaj-
dnevni brigadirski pokušini na re-
publiški akciji Slovaške gorice 79.
UTRINEK S TRASE
,,Dejmo, dejmo" kruto zareže
hrapav glas Braneta Traseroviča
skozi tiho dornavsko jutro koruz-
nih prerij.
Brigadirji se po kratkih urah
spanja še vedno niso dokončno pre-
budili. Niti jutranja telovadba, niti
zajtrk, niti pot na traso ne uspejo
dokončno pregnati zaspanega duha
iz sicer fizično prisotnih brigadir-
jev. To uspe končno šele našemu
Trasku, ki s svojim očitajočim gla-
som odpravi še . zadnje ostanke
(skoraj) neprespane noči.
mi BRIGADIRJI
Predstavljamo vam občino
Radovljico
Radovljica leži na nadmorski višini 491 m. S
svojimi naravnimi lepotami predstavlja najlepši del
Slovenije, številne pa so tudi zanimive zg(^ovinske
znamenitosti iz daljne preteklosti in iz NOB.
Proti severu-zahodu se vzdiguje naS očak Triglav,
visok 2863 m, ki vsako leto privabi na svoje teme
dolge kolone planincev — ljubiteljev lepe narave in
zdravega planinarjenja. Prihod severnih vetrov v to
prelepo, sončno pokrajino pa ščiti planinska- veriga
Karavank z najvišjim vrhom Stol v višini 2236 m kjer
se tik pod vrhom nahaja Prešernova koča, kjer je
med NOV znani Prešernovi bataljon bil težke boje z
elitnimi enotami nemškega SS.
Samo mesto Radovljica ima zanimiv, pisani
položaj na veliki terasi, ki se vzdiguje cca 100 m nad
divom Save Bohinjke, ki s svojo kristalno čisto
vodo izpod očakov okoli Triglava osveži že nekoliko
onesnaženo Savo Dolinko. Prav v kotlini, kjer leži
Radovljica je izhodišče za potep v enkratne alpske
doline, ki se zažirajo v strme stene visokih gora in
vedno znova očarajo popotnike. Tu je svetovno znani
Bled, ki s svojim značilni jezerom z otokom in
gradom na strmi skali, vabi in nudi v okoliški prirodi
idealne pogoje za počitek.
Malo bolj stisnjeno pod strmine Julijskih Alp
stiska Bohinjsko jezero, Ičjer Je Pr^crnov Crtomif
spričo prelepe narave in veličastnega pogleda na prj.
rodo podlegal Bogomilinim čarom. Le kdo Sc nc vj
za Slap Savica, ki že stoletja prši iz žive skale ij,
napaja z vodo jezero. ViSe, na višini nad 1500 m j{
narava poskrbela za nenavaden čudež, ko je v dolinj
Sedmerih triglavskih jezer ustvarila ljubka jezerca,
na koncu teh pa ponosno vzdignila Triglav. Prelepa
je vsa ta narava in nobene besede je ne morejo prj.
čarati ored oči — treba jo je videti.
Čeprav je občina v glavnem turističnega značaja,
so nekatere industrijske panoge dokaj močno razvite!
Močna je tekstilna industrija (Almira, Vezeninej
Zapuže), znana je tovarna verig ,,Veriga Lesce" in
prav gotovo je tovarna ELAN znana po vsem svetu.
Taki so naši kraji in ljudje v njih so že dolgo
dolgo navajeni na trdo hribovsko življenje, na hude
zime, ki ne skoparijo s snegom, saj so tu številna
smučišča: Zatmik, Pokljuka in Vogel. Pridite tudi vi
kdaj pa kdaj k nam, saj vam ne bo žal.
Predstavljamo našo brigado
»Stane Žagar" iz Radovljice
Tako kot vsaka brigada je tudi naša iz Radovljice
nekaj specifičnega in zanimivega. V njej so se zbrali
različni mladinci, ki so sklenili, da bodo 21 dni pre-
živeli skupaj kot ena družina in vsak po svojih močeh
pomagali izpolniti zadane delovne naloge.
Nepisano pravilo je, da se dobra priprava brigade
pred odhodom na akcijo bogato obrestuje in pomeni
skoraj že uspeh na akciji sami. Zato smo letos v
Centru za MDA pri OK ZSMS Radovljica organi-
zirali številne lokalne delovne akcije v Kropi, Lescah
in celo na Pokljuki, kjer smo urejali planinsko pot
do koče na Lipanci. Delo na višini nad 1500 m je bilo
naporno, vendar nas delovni elan ni pustil na cedilu.
Na brigadnih konferencah smo analizirali eviden-
tiranje brigadirjev, uspehe in pomanjkljivosti
lokalnih delovnih akcij in izvršili idejno politično
pripravo brigadirjev. Vse to in še marsikaj drugega je
bilo vedno na dnevnem redu.
Na akcijo Slovenske gorice 79 smo prišli polni
upov na uspehe in v prijetno, nepozabno brigadirsko
življenje, vendar pa nam je že v začetku spodletelo
zaradi nekaterih posameznikov, ki se spričo vinje-
nosti niso znali zadržati in prišli v konflikt s krajani
Dornave. Zato jih je pet moralo zapustiti brigado,
ostali pa smo spet sproščeno zadihali. Kar verjeti
nismo mogli, da bi brigadirji, ki so v težkih pogojih
na Pokljuki, ko sta sonce in kamen zaman skušala
premagati mladi duh, popustili prav zdaj, ko gre
najbolj zares. Zbrani iz vseh krajev radovljiške ob-
čine (Radovljice, Bleda, Lesc, Gorij, Krope...)
različnih interesov in želja, vseh starosti bomo morali
najti pot iz težav in premagati vse tisto v sebi, kar nas
odtujuje od brigade in blati ime brigade.
V naši brigadi je 17 delavcev, 15 dijakov in 10
pionirjev ter 2 študenta. Najstarejši med nami je
veteran Lojz — Foter ali pa Stric, ki nam s svojimi
izkušnjami v mnogočem pomaga. Najmlajši, Franci
pa ima komaj 13 let.
DVE
BREZ
NASLOVA
Pokopališče sem
nekaj križev
in macesen
in veter sem zaganja
v razmajana vrata,
ki škripljejo
kot kolovrat stare mame...
in nekje grob neznane deklice
kije ljubila objem reke...
BREDA
Po poti blatni sama se sprehajam
nikogar ni,
le reka umazana iaiostna šumi.
Ni kriva reka,
da umazana zdaj teče,
nisem kriva jaz,
da več ne najdem sreče.
Reka teče,
na koncu v morju se izgubi,
iščem srečo,
najdem jo,
vedno mi zbeii.
SILVU A
ZGODOVINA MDB
STANE 2AGAR
Do leta 1977 se nismo udeležili nobene akcije s svojo brigado. Bili
smo vključeni v enotni gorenjski delovni brigadi z nazivom jeseniško-
bohinjski odred. Leto 1977 pa je rojstno leto MDB Stane Žagar.
Sodelujemo na MDA Kožbana 77. Naslednje leto, to je 1978. smo iia
akcijah Samac—Sarajevo in Podrinje—Kolubara. Obe sta bili akciji
zveznega merila. Na akciji Podrinje—Kolubara smo osvojili tr^
akcije, kot najvišje priznanje za brigado.
Letos pa je MDB Stane Žagar v julijski izmeni na akciji v Titogra-
du. Brigada je bila uspešna, saj seje znova vrnila s trakom akcije.
V času, ko poteka MDA Slovenske gorice 79 poteka na Poklju^
tritedenska akcija POKLJUKA 79. Na akciji sodelujejo brigadiiji ^
naše občine ter brigadirji iz pobratenih občin Svilajnac, Brus in Varaž-
din.
Komzni cmoki v
dornavski omaki
(MALE SKRIVNOSTI BRIGADIRSKE KUHINJE)
Potrebuješ: F>olento. golaž s fino omako, veliko skodelo malinov-
ca. sol in ostale začimbe po želji.
Priprava: najprej poješ meso iz golaža. Še prej izločiš polento od
golaža in jo daj v posodo pripravljeno za našo jed. Ko si pojedel meso
iz golaža, vzemi malinovec in zalij polento do roba posode. Poseli;
dodobra pomešaj in oblikovali se bodo fini koruzni cmoki. Nato dodaj
omako od golaža (kar ti je ostalo) in spet mešaj. Vse skupaj pusti stati
toliko časa, da vsi brigadirji zaključijo z večejo in nato tako pripravlja;
no jed malce ohlajeno serviraš Liljani ali Silvi, ki imata v kuhinj'
opravka s pomijami.
Pozabljam te
Sama sedim,
liho. popolnoma tiho je naokrog,
z mislimi nate se še ukvarjam,
a zaman, ni te... ni
Pozabljam te,
pozabljam tvoje oči,
v katere sem zrla in vztrepetala
oh tvojem pogledu,
pozabljam... poljub svoje samo
tmišljene ljubezni.
Ne jočem,
čeprav sta mi kanili včeraj dve solzi iz oči,
čeprav mi je iz notranjosti duše prišel
lihi vzdihljaj... Zakaj?... Le zakaj?
Danes, danes je nov dan,
ne sprašujem se več zakaj in čemu?
Danes je ostal nate samo .še spomin,
spomin..., ki se bo še dva dni poznal
in potem... potem bodo odšli tudi spomini.
Bolečina je zbežala,
čez noč je odšla z jutranjo zario,
ne prosim te, vrni se.
Odšla bom tiho od te, še tiše,
da boš tudi ti pozabil,
kako sem prišla za trenutek,
samo za trenutek
v tvoje življenje...
Silvija
f EDNIK - 23. avgust 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 11
Na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o samoupravni organiziranosti in
nalogah skupnosti pokojninskega in invalid.skega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS
11/78) in 261. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR
Sloveniji (Ur. 1. SRS18/78)je zbor delegatov v enoti skupnosti pokojninskega in invalidskega
zavarovanja v občini Ptuj, na seji dne 25. junija 1979 sprejel
Pravilnik o organiziranosti
in nalogah enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
v občini Ptuj
I. TKMKUNF DOLOČB F
1.člen
V skladu s samoupravnim sporazumom o samoupravni
oroaniziranosli in nalogah jc Skupnost pokojninskega in in-
va^id^l^t-^g'' zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
skupnost) samoupravna interesna skupnost delavcev, oseb, ki
opravljajo samostojno poklicno dejavnost in drugih oseb, ki so
na območju SR Slovenije pokojninsko in invalidsko zavarovane
(V nadaljiijcm besedilu: zavarovanci), ter upokojencev, v kateri
,,osi zagotavljajo pokojninsko in invaldisko zavarovanje. V njej
v la na^nien združujejo sredstva in na podlagi rezultatov mi-
nulega dela in po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo
sebi'in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti,
^nianjšanja ali izgube delovne zmožnosti, telesne okvare ozi-
roma smrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice
in dolžnosti.
[)a se v skupnosti zagotovi načelo sporazumevanja in do-
govarjanja in vpliv zavarovancev in upokojencev na delovanje
skupnosti ter da se omogoči neposrednejše odločanje na vseh
(isiih opodročjih. ki se ustrezneje rešujejo na ožjem območju, je
oblikovana v občini enota skupnosti, ki ima v skladu z dogo-
vorjeno enotno politiko na ravni skupnosti opredeljeno delovno
področje in pristojnosti.
2.	člen
Enoto skupnosti sestavljajo:
1. Zavarovanci, in sicer:
— delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in
delovnih skupnostih na območju občine:
—	delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v
lasti občanov na območju občine in so na tej osnovi pokojninsko
m invalidsko zavarovani;
—	drugi delovni ljudje, ki združujejo svoje delo na območju
občine in so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani.
2. Upokojenci s stalnim bivališčem na območju občine.
3.	člen
Zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja pravic in
smotrne uporabe sredstev zavarovanci in upokojenci v enoti
skupnosti:
—	izbirajo delegate in .so lahko izbrani v organe skupnosti
ali enote;
—	razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo svoja stališča o
vprašanjih, o katerih odločajo v skupnosti, zlasti pa o temeljnih
vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
kol so: obseg in pogoji za priznanje pravic iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, usklajevanje pokojnin in drugih
pravic, o obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev
pravic, ki so odvisne od samoupravno določenih prispevnih
stopenj ter o vprašanjih organizacije skupnosti;
—	postavljajo vprašanja in dajejo predloge organom
skupnosti.
Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in
predloge, ki jim jih dajejo zavarovanci in upokojenci. S sklepi in
Stališči o danih vprašanjih in predlogih mora biti seznanjen tisti,
kije dal predlog oziroma vprašanje.
4.	člen
Zavarovanci in upokojenci v enoti skupnosti samoupravno
in samostojno v mejah enotno dogovorjene politike na ravni
'ikupnosti zlasti:
—	uresničujejo pravico do rehabilitacije in zaposlovanja
invalidov v skladu s pravicami in dolžnostmi skupnosti;
—	se dogovarjajo in sporazumevajo z drugimi zainteresi-
ranimi dejavniki o prevenciji invalidnosti in sprejemajo ter
uresničujejo ukrepe za zmanjšanje invalidnosti in invalidskega
upokojevanja;
—	urejajo in spremljalo uveljavljanje pravic zavarovancev
'n upokojencev na svojem območju ter predlagajo potrebne
ukrepe;
. . — v okviru programa stanovanjske skupnosti v občini re-
■"ujcjo stanovanjsko problematiko upokojencev m invalidov ter
■"azporejajo sredstva stanovanjskega sklada.
5.	člen
Za uresničevanje svojih nalog in za razvijanje samou-
[^■"'ivnih družbenih odnosov enota skupnosti sodeluje z druž-
"cno — političnimi skupnostmi, strokovnimi organizacijami in
njihovimi združenji, s socialistično zvezo delovnega ljudstva, s
^'"^ikati in organizacijami ter društvi, katerih namen je varstvo
delavcev, upokojencev in invalidov ter samoupravnimi inte-
■"»■'snimi skupnostmi s sorodnim področjem dela. na območju
^^^^■ine. in to zlasti:
—	pri prizadevanjih za izboljševanje delovnih in življen-
razmer delavcev.
—	pri usklajevanju skupnih interesov po načelih družbe-
^ta dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja:
—	pri izbiri delegatov in zagotavljanju njihove dejavnosti;
j — na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidov in
^"^ alidskega varstva, zlasti preventivne dejavnosti in pri ukrepih
''preprečevanje in zmanjšanje invalidizacije;
1 . ~~ pri reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in
^'■'^^^nih invalidov;
~~ na drugih področjih v skupnem interesu.
6.	člen
f^-nota skupnosti deluje na podlagi ustave, zakona, samou-
sporazuma o organiziranosti in nalogah skupnosti,
"jrugih splošnih aktov in programov skupnosti ter
-l^^ga pravilnika in drugih splošnih aktov.
nii .	akti enote skupnosti morajo biti v skladu s splošni-
''kti skupnosti.
7.	člen
^•-'de/ enote skupnt>sii jc \ Ptuju.
L.nota skupnosti ima pečat, ki ima obliko kroga s preme-
rom 30 mm.
[\"čat ima naokrog izpisan napis:
»Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
SR Sk)\eniji.<' v sredini pa: »enota Ptuj«.
11 SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST F.NOTF. SKUP-
NOSTI
8.	člen
Organ upravljanja enote skupnosti je zbor delegatov,
(Mganiziran po delegatskem načelu.
Zbor delegatov enote zaupa določene izvršilne funkcije
svojim izvršilnim organom, ki so mu odgovorni za svoje delo.
1/vršilni organi in njihove pristojnosti so določeni v tem pravil-
niku ali v drugem splošnem aktu enote .skupnosti.
9.	člen
V enoti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovar-
janjem in sporazumevanjem ali z odločitvijo večine gla.sov
delegatov v zboru delegatov oziroma v izvršilnih organih.
f\)stopek dogovarjanja in usklajevanja ter odločanja se
določi v poslovniku, ki ga sprejme zbor delegatov enote skup-
nosti.
10.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti ima predsednika in njego-
vega namestnika.
Predsednik zbora predstavlja enoto skupnosti, sklicuje in
vodi seje zbora delegatov ter podpisuje samoupravne splošne
in druge akte. kijih sprejema zbor delegatov.
Kadar je predsednik zbora delegatov odsoten oziroma
zadržan, ga nadomešča njegov namestnik z vsemi pravicami in
dolžnostmi, kijih ima predsednik zbora delegatov.
11.	člen
Delegati v samoupravnih organih enote skupnosti so za
svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih
izvolili, in delegacijam, ki so jih delegirale.
Predsednik zbora delegatov in njegov namestnik ter člani
izvršilnega in drugih organov zbora delegatov so za svoje delo
odgovorni zboru delegatov, ki jih je izvolil.
12.	člen
Zavarovanci in upokojenci neposredno nadzorujejo dela
zbora delegatov in izvršilnih organov enote skupnosti.
Pri uresničevanju te pravice imajo zavarovanci in upoko-
jenci pravico in dolžnost, da .so seznanjeni z vsemi dogajanji v
skupnosti kot celoti in v enoti, s sklepi zbora delegatov ter z
delom strokovne službe skupnosti.
Zavarovanci in upokojenci se z zadevami iz prejšnjega
odstavka seznanjajo prek delegatov, glasila skupnosti in drugih
sredstev javnega obveščanja in preko delavcev strokovne
službe.
Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno in prek
delegatov pripombe in predloge, naslavljajo posamezna vpra-
šanja zboru delegatov, izvršilnim organom in strokovni službi.
13.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti sestavlja 75 delegatov, ki
jih delegirajo delegacije v temeljnih samoupravnih organizaci-
jah in skupnostih in njihove konference iz vrst zavarovancev in
upokojencev.
Način oblikovanja zbora delegatov, način povezovanja
delegacij v konference delegacij in druga vprašanja v zvezi z
delegiranjem delegatov bo zbor delegatov določil s sklepom.
14.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti skrbi za uresničevanje
pravic in nalog iz 3. in 4. člena tega pravilnika in v ta namen:
1.	sprejema pravilnik enote skupnosti, njegove spremem-
be in dopolnitve ter druge splošne akte;
2.	razpravlja, zavzema in usklajuje stališča o vprašanjih, o
katerih odloča skupščina skupnosti, zlasti pa o temeljnih vpra-
šanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja o
obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev pravic
ter o vprašanjih organizacije skupnosti in jih posreduje skup-
ščini skupnosti;
3.	samostojno ali v sodelovanju z drugimi skupnostmi na
ravni občine sprejema programe in ukrepe o prevenciji invalid-
nosti. rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov;
4.	voli in razrešuje predsednika zbora delegatov in izvršil-
ne organe zbora delegatov enote ter delegate za organe skup-
nosti;
5.	odloča o razporeditvi sredstev za reševanje stanovanj-
skih potreb upokojencev in invalidov na področju občine;
6.	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva, samoupravno
stanovanjsko skupnostjo in drugimi skupnostmi, organizacija-
mi in društvi na območju občine, ki obravnavajo skupna vpra-
šanja:
7.	sodeluje z enotami skupnosti na mestni oz. regijski
rav ni:
8.	sprejema letni program dela in finančni načrt enote
skupnosti:
9.	opravlja druge naloge iz pristojnosti enote skupnosti, za
katere v tem statutu oziroma v drugem splošnem aktu ni izrec-
no določena pristojnost kakšnega drugega organa enote.
15.	člen
l/v ršilni organi zbora delegatov enote skupnosti so:
—	i/vršilni odbor.
—	ktniiisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojen-
cev m
—	komisija za vprašanja borcev NOV
((ilede na posebej izraženo problematiko lahko enote
pred v idijo druge stalne izvršilne organe.)
Zbor delegatov lahko ustanovi tudi začasne komisije ali
druga delovna telesa za rešitev konkretnih vprašanj.
16.	člen
Izvršilni odbor ima 9 članov.
Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev
lina 5 članov. Komisija za vprašanja borcev NOV ima 5 članov.
( lane izvršilnih organov izvoli zbor delegatov enote skupnosti
i/med delegatov delegacij za štiri leta, lahko pa jih razreši še
pred potekom dobe, za katero so izvoljeni. Pri izvolitvi članov
i/v ršilnih organov upošteva zbor delegatov tudi razmerje med
številom upokojencev in zavarovancev. Člane komisije za
rcšcv anje stanovanjskih potreb upokojencev izvoli zbor delega-
tov v sodelovanju z društvi upokojencev v občini.
17.	člen
Izv ršilni odbor zbora delegatov skupnosti:
1.	skrbi za izvrševanje samoupravnih splošnih aktov zbora
enote skupnosti;
2.	predlaga, izvršuje in spremlja dogovore oziroma spora-
zume o programih in ukrepih o prevenciji invalidnosti, zmanj-
šanja invalidnosti in invalidskega upokojevanja;
3.	zasleduje organiziranost in učinkovitost strokovne
službe skupnosti, kije odgovorna za delo enote skupnosti;
4.	skrbi za povezavo zbora delegatov enote skupnosti z
/bori delegatov ostalih enot skupnosti, s skupščino skupnosti in
njenimi organi:
5.	imenuje delegate oziroma predstavnike enote skupnosti
v ustrezne delegacije oziroma v druga telesa v občini;
6.	predlaga razporeditev sredstev sklada za reševanje sta-
novanjskih potreb upokojencev;
7.	odobrava in kontrolira finančna sredstva, s katerimi se
zagotavlja delovanje samoupravnih organov enote skupnosti,
komisije za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in
skupnosti socialnega varstva;
8.	pripravlja predloge in stališča za zbor delegatov enote
skupnosti:
9.	opravlja tudi druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor
delegatov enote skupnosti.
18.	člen
Predsednik izvršilnega odbora oziroma njegov namestnik,
kadar je predsednik zadržan, pripravlja, sklicuje in vodi seje
izvršilnega odbora in .skrbi, da se sprejeti sklepi izvajajo.
19.	člen
Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev:
L vodi evidenco družbenih stanovanj, ki so zgrajena iz
sredstev sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev
in so namenjena za trajno rabo upokojencem v občini;
2.	ugotavlja stanovanjske potrebe upokojencev in sestavlja
prit>ritetni seznam upravičencev;
3.	sodeluje z drugimi dejavniki s področja stanovanjske
graditve v občini, posebaj s samoupravno stanovanjsko skup-
nostjci. SIS za socialno varstvo, društvi upokojencev in orga-
nizacijami združenega dela;
4.	daje izvršilnemu odboru zbora delegatov oziroma zboru
delegat(n predloge za razporeditev sredstev za reševanje sta-
niu anjskih potreb upokojencev;
5.	sodeluje s stanovanjskimi komisijami drugih enot
skupnosti in z upravnim odborom sklada za reševanje stano-
vanjskih potreb upokojencev;
6.	hrani dokumentacijo o stanovanjskih vprašanjih upo-
kojencev;
7.	opravlja druge naloge, ki ji jih poveri zbor delegatov
oni>tc ali upravni odbor sklada.
m SRF.DSTVA ZA DELOVANJE ENOTE SKUPNOSTI
20.	člen
Materialna sredstva za samoupravno delovanje enote
skupnosti zagotavlja skupnost. Višina potrebnih sredstev se
določi / letnim finančnim načrtom skupnosti na podlagi ov-
rednotenega letnega programa dela enote skupnosti.
IV OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN AD-
MINISTRATIVNIH DEL ZA ENOTO SKUPNOSTI
21.	člen
Strokovna, finančna, administrativno-tehnična in tem po-
dobna oprav ila za enoto skupnosti opravlja strokovna služba
skupnt^sii. Temelj organizacije, delovno področje, pravice, do-
lžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut skup-
nosti. sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni
spora/um o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih
med skupnostjo in strokovno službo.
Strokovna služba skupnosti mora najmanj enkrat letno
/bi>ru delegatov podati poročilo o svojem delu za zavarovance in
upokojence z območja enote.
Za enoto skupnosti v občini P t u j opravlja vsa dela, našteta
v prejšnjem odstavku tega člena, območna delovna enota
Maribor.
22.	člen
V posameznih primerih, ko bi bilo to racionalno, lahko
strc^kovna služba skupnosti v sodelovanju z enoto skupnosti
poveri izvrševanje nekaterih opravil skupnim strokovnim
službam /a SIS v občini Ptuj ali drugim strokovnim organiza-
cijam <)/iroma posameznikom.
Stroški, ki bi s tem nastali, gredo v breme strokovne službe
skupnosti.
V PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Ta pravilnik se objavi v glasilu »TEDNIK« občine Ptuj.
Veljati /ačne osmi dan po objavi.
24.	člen
Spremembe m dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na
enak način. ktU je bil sprejel pravilnik in pričnejo veljati osmi
dan po t>b|av i.
12 - DELEGATSKA SPOROČILA
23. avgust 1979 - XEDAII|(
Na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o samoupravni organiziranosti in
nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS
11/78) in 261. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR
Sloveniji (Ur. I. SRS 18/78)je zbor delegatov v enoti skupnosti pokojninskega in invalidskega
zavarovanja v občmi Ormož, na seji dne 20. junija 1979 sprejel
Pravilnik o organiziranosti
in nalogah enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
v občini Ormož
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.člen
V skladu s samoupravnim sporazumom o samoupravni
organiziranosti in nalogah je Skupnost pokojninskega in in-
validskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
skupnost) samoupravna interesna skupnost delavcev, o.seb, ki
opravljajo samostojno poklicno dejavnost in drugih oseb, ki so
na območju SR Slovenije pokojninsko in invalidsko zavarovane
(v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), ter upokojencev, v kateri
so si zagotavljajo pokojninsko in invaldisko zavarovanje. V njej
v ta namen združujejo sredstva in na podlagi rezultatov mi-
nulega dela in po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo
sebi m svojim družinskim članom pravice v primeru starosti,
zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, telesne okvare ozi-
roma smrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice
in dolžnosti.
Da se v skupnosti zagotovi načelo sporazumevanja in do-
govarjanja in vpliv zavarovancev in upokojencev na delovanje
skupnosti ter da se omogoči neposrednejše odločanje na vseh
tistih opodročjih. ki se ustrezneje rešujejo na ožjem območju, je
oblikovana v občini enota skupnosti, ki ima v skladu z dogo-
vorjeno enotno politiko na ravni skupnosti opredeljeno delovno
področje in pristojnosti.
2.	člen
Enoto skupnosti sestavljajo:
I. Zavarovanci, in sicer:
— delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in
delovnih skupnostih na območju občine;
—	delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v
lasti občanov na območju občine in so na tej osnovi pokojninsko
in invalidsko zavarovani;
—	drugi delovni ljudje, ki združujejo svoje delo na območju
občine in so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani.
2. Upokojenci s stalnim bivališčem na območju občine.
3.	člen
Zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja pravic in
smotrne uporabe sredstev zavarovanci in upokojenci v enoti
skupnosti:
—	izbirajo delegate in so lahko izbrani v organe skupnosti
ali enote;
—	razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo svoja stališča o
vprašanjih, o katerih odločajo v skupnosti, zlasti pa o temeljnih
vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
kol so: obseg in pogoji za priznanje pravic iz pokojninskega m
invalidskega zavarovanja, usklajevanje pokojnin in drugih
pravic, o obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev
pravic, ki so odvisne od samoupravno določenih prispevnih
stopenj ter o vprašanjih organizacije skupnosti;
—	postavljajo vprašanja in dajejo predloge organom
skupnosti.
Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in
predloge, ki jim jih dajejo zavarovanci in upokojenci. S sklepi in
stališči o danih vprašanjih in predlogih mora biti seznanjen tisti,
kije dal predlog oziroma vprašanje.
4.	člen
Zavarovanci in upokojenci v enoti skupnosti samoupravno
in samostojno v mejah enotno dogovorjene politike na ravni
skupnosti zlasti:
—	uresničujejo pravico do rehabilitacije in-zaposlovanja
invalidov v skladu s pravicami in dolžnostmi skupnosti;
—	se dogovarjajo in sporazumevajo z drugimi zainteresi-
ranimi dejavniki o prevenciji invalidnosti in sprejemajo ter
uresničujejo ukrepe za zmanjšanje invalidnosti in invaHdskega
upokojevanja;
—	urejajo in spremljalo uveljavljanje pravic zavarovancev
in upokojencev na .svojem območju ter predlagajo potrebne
ukrepe;
—	v okviru programa stanovanjske skupnosti v občini re-
šujejo stanovanjsko problematiko upokojencev in invalidov ter
razporejajo sredstva stanovanjskega sklada.
5.	člen
Za uresničevanje svojih nalog in za razvijanje samou-
pravnih družbenih odnosov enota skupnosti sodeluje z druž-
beno — političnimi skupnostmi, strokovnimi organizacijami in
njihovimi združenji, s socialistično zvezo delovnega ljudstva, s
sindikati in organizacijami ter društvi, katerih namen je varstvo
delavcev, upokojencev in invalidov ter samoupravnimi inte-
resnimi skupnostmi s sorodnim področjem dela, na območju
občine, in to zlasti:
—	pri prizadevanjih za izboljševanje delovnih in življen-
jskih razmer delavcev,
—	pri usklajevanju skupnih intere.sov po načelih družbe-
nega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja;
—	pri izbiri delegatov in zagotavljanju njihove dejavnosti;
—	na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidov in
invalidskega varstva, zlasti preventivne dejavnosti in pri ukrepih
za preprečevanje in zmanjšanje invalidizacije;
—	pri reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in
delovnih invalidov:
—	na drugih področjih v skupnem interesu.
b. člen
Enota skupnosti deluje na podlagi ustave, zakona, samou-
pravnega sporazuma o organiziranosti in nalogah skupnosti,
statuta in drugih splošnih aktov in programov skupnosti ter
svojega pravilnika in drugih splošnih aktov.
Splošni akti enote skupnosti morajo biti v skladu s splošni-
mi akti skupnosti.
7. člen
Sedež enote skupnosti je v Ormožu.
Enota skupnosti ima pečat, ki ima obliko kroga s preme-
rom 30 mm.
Pečat ima naokrog izpisan napis:
»Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
SR Sloveniji.« v sredini pa: »enota Ormož«.
11. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOTE SKUP-
NOSTI
8.	člčn
Organ upravljanja enote skupnosti je zbor delegatov,
organiziran po delegatskem načelu.
Zbor delegatov enote zaupa določene izvršilne funkcije
svojim izvršilnim organom, ki so mu odgovorni za svoje delo.
Izvršilni organi in njihove pristojnosti so določeni v tem pravil-
niku ali v drugem splošnem aktu enote skupnosti.
9.	člen
V enoti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovar-
janjem in sporazumevanjem ali z odločitvijo večine glasov
delegatov v zboru delegatov oziroma v izvršilnih organih.
Postopek dogovarjanja in usklajevanja ter odločanja se
določi v poslovniku, ki ga sprejme zbor delegatov enote skup-
nosti.
10.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti ima predsednika in njego-
vega namestnika.
Predsednik zbora predstavlja enoto skupnosti, sklicuje in
vodi seje zbora delegatov ter podpisuje samoupravne splošne
in druge akte. ki jih sprejema zbor delegatov.
Kadar je predsednik zbora delegatov odsoten oziroma
zadržan, ga nadome.šča njegov namestnik z vsemi pravicami in
dolžnostmi, kijih ima predsednik zbora delegatov.
11.	člen
Delegati v samoupravnih organih enote skupnosti so za
svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih
izvolili, in delegacijam, ki so jih delegirale.
Predsednik zbora delegatov in njegov namestnik ter člani
izvršilnega in drugih organov zbora delegatov so za svoje delo
odgovorni zboru delegatov, ki jih je izvolil.
12.	člen
Zavarovanci in upokojenci neposredno nadzorujejo dela
zbora delegatov in izvršilnih organov enote skupnosti.
Pri uresničevanju te pravice imajo zavarovanci in upoko-
jenci pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi dogajanji v
skupnosti kot celoti in v enoti, s sklepi zbora delegatov ter z
delom strokovne službe skupnosti.
Zavarovanci in upokojenci se z zadevami iz prejšnjega
odstavka seznanjajo prek delegatov, glasila skupnosti in drugih
sredstev javnega obveščanja in preko delavcev strokovne
službe.
Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno in prek
delegatov pripombe in predloge, naslavljajo posamezna vpra-
šanja zboru delegatov, izvršilnim organom in strokovni službi.
13.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti sestavlja 30 delegatov, ki
jih delegirajo delegacije v temeljnih samoupravnih organizaci-
jah in .skupnostih in njihove konference iz vrst zavarovancev in
upokojencev.
Način oblikovanja zbora delegatov, način povezovanja
delegacij v konference delegacij in druga vprašanja v zvezi z
delegiranjem delegatov bo zbor delegatov določil s sklepom.
14.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti skrbi za uresničevanje
pravic in nalog iz 3. in 4. člena tega pravilnika in v ta namen:
1.	sprejema pravilnik enote skupnosti, njegove spremem-
be in dopolnitve ter druge splošne akte;
2.	razpravlja, zavzema in usklajuje stališča o vprašanjih, o
katerih odloča skupščina skupnosti, zlasti pa o temeljnih vpra-
šanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja o
obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev pravic
ter o vprašanjih organizacije skupnosti in jih posreduje skup-
ščini skupnosti;
3.	samostojno ali v sodelovanju z drugimi skupnostmi na
ravni občine sprejema programe in ukrepe o prevenciji invalid-
nosti. rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov;
4.	voli in razrešuje predsednika zbora delegatov in izvršil-
ne organe zbora delegatov enote ter delegate za organe skup-
nosti:
fv odloča o razporeditvi sredstev za reševarije stanovanj-
skih potreb upokojencev in invalidov na področju občine;
6.	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva, samoupravno
stanovanjsko skupnostjo in drugimi skupnostmi, organizacija-
mi in društvi na območju občine, ki obravnavajo,skupna vpra-
šanja;
7.	jiodeluje z enotami skupnosti na mestni oz. regijski
ravni:
8.	sprejema letni program dela in finančrii' načrt enote
skupnosti;
9.	opravlja druge naloge iz pristojnosti enote skupnosti, za
katere v tem statutu oziroma v drugem splošnem aktu ni izrec-
no doU^čena pristojnost kakšnega drugega organa enote.
15.	člen
l/A ršilni organi zbora delegatov enote skupnosti so:
—	izvršilni odbor.
—	komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojen-
cev in
—	komisija za vprašanja borcev NOV
((ilede na posebej izraženo problematiko lahko enote
prcdv idij(> druge stalne izvršilne organe.)
Zbor delegatov lahko ustanovi tudi začasne komisije ali
druga delov na telesa za rešitev konkretnih vprašanj.
16.	člen
Izvršilni odbor ima 7 članov.
Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev
ima 5 članov. Komisija za vprašanja borcev NOV ima 3 člane
dane izvršilnih organov izvoli zbor delegatov enote skupnosti
izmed delegatov delegacij za štiri leta, lahko pa jih razreši Je
pred potekom dobe. za katero so izvoljeni. Pri izvolitvi članov
izvršilnih organov upošteva zbor delegatov tudi razmerje med
številom upokojencev in zavarovancev. Člane komisije za
reševanje stanovanjskih potreb upokojencev izvoli zbordelega-
tov v sodelovanju z društvi upokojencev v občini.
17.	člen
Izvršilni odbor zbora delegatov skupnosti:
1.	skrbi za izvrševanje samoupravnih splošnih aktov zbora
enote skupnosti;
2.	predlaga, izvršuje in spremlja dogovore oziroma spora-
zume o programih in ukrepih o prevenciji invalidnosti, zmanj-
sanja invalidnosti in invalidskega upokojevanja;
3.	zasleduje organiziranost in učinkovitost strokovne
službe skupnosti, kije odgovorna za delo enote skupnosti;
4.	skrbi za povezavo zbora delegatov enote skupnosti z zbori
delegatov ostalih enot skupnosti, s skupščino skupnosti in nje-
nimi organi;
5.	imenuje delegate oziroma predstavnike enote skupnosti
v ustrezne delegacije oziroma v druga telesa v občini;
6.	predlaga razporeditev sredstev sklada za reševanje sta-
novanj.skih potreb upokojencev;
7.	odobrava in kontrolira finančna sredstva, s katerimi se
zagotavlja delovanje samoupravnih organov enote skupnosti,
komisije za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in
skupnosti .socialnega varstva;
8.	pripravlja predloge in stališča za zbor delegatov enote
skupnosti;
9.	opravlja tudi druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor
delegatov enote skupnosti.
18.	člen
Predsednik izvršilnega odbora oziroma njegov namestnik,
kadar je predsednik zadržan, pripravlja, sklicuje in vodi seje
izvršilnega odbora in skrbi, da se sprejeti sklepi izvajajo.
19.	člen
Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev:
1.	vodi evidenco družbenih stanovanj, ki so zgrajena iz
sredstev sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev
in so namenjena za trajno rabo upokojencem v občini;
2.	ugotavlja stanovanjske potrebe upokojencev in sestavlja
prioritetni seznam upravičencev;
3.	sodeluje z drugimi dejavniki s področja stanovanjske
graditve v občini, posebaj s samoupravno stanovanjsko skup-
nostjo. SIS za socialno varstvo, društvi upokojencev in orga-
nizacijami združenega dela;
4.	daje izvršilnemu odboru zbora delegatov oziroma zboru
delegatov predloge za razporeditev sredstev za reševanje sta-
novanjskih potreb upokojencev;
5.	sodeluje s stanovanjskimi komisijami drugih enot
skupnosti in z upravnim odborom sklada za reševanje stano-
vanjskih potreb upokojencev;
6.	hrani dokumentacijo o stanovanjskih vprašanjih upo-
kojencev:
7.	opravlja druge naloge, ki ji jih poveri zbor delegatov
enote ali upravni odbor sklada.
111. SREDSTVA ZA DELOVANJE ENOTE SKUPNOSTI
20.	člen
Materialna sredstva za samoupravno delovanje enote
skupnosti zagotavlja skupnost. Višina potrebnih sredstev se
določi z letnim finančnim načrtom skupnosti na podlagi ov-
rednotenega letnega programa dela enote skupnosti.
IV. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN AD-
MINISTRATIVNIH DEL ZA ENOTO SKUPNOSTI
21.	člen
Strokovna, finančna, administrativno-tehnična in tem po-
dobna opravila za enoto skupnosti opravlja strokovna služba
skupnosti. Temelj organizacije, delovno področje, pravice, do-
lžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut skup;
nosti. sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni
sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih
med skupnostjo in strokovno službo.
Strokovna služba skupnosti mora najmanj enkrat letno
zboru delegatov podali poročilo o svojem delu za zavarovance in
upokojence z območja enote.
Za enoto skupnosti v občini Ormož opravlja vsa dela-
našteta v prejšnjem odstavku lega člena, območna delovna
enota Maribor.
22.	člen
V posameznih primerih, ko bi bilo to racionalno, lahko
strokovna služba skupnosti v sodelovanju z enoto skupnost
poveri izvrševanif' nekaterih opravil skupnim strokovnim
slu/Dam za MS V občini Ormož ali arugim strokovnim orga'
ni/acijam oziroma posameznikom.
Stroški, ki bi s tem nastali, gredo v breme strokovne službi
skupnosti.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
i a pravilnik se objavi v glasilu »TEDNIK« PtiXj-
Veljati začne osmi dan po objavi.
24.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo
enak način, kolje bil sprejel pravilnik in pričnejo veljati osm'
dan po objavi.
f EDNIK - 23. avgust 1979
TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
l^rk) Bužan — kljub poSkodbi prvi v HaJdoSah (foto B. Kode)
Irena Lavrič — zmagovalka med juniorjl (foto B. Rode)
Lovorov! venci Lavričevi, Omahnu in Bužanu
v okviru prireditev ob letošnjem
prazniku občine Ptuj je bila v ne-
deljo 19. avgusta na kartodromu v
Hajdošah prva dirka za državno
prvenstvo v kartingu. Potekala je v
slabem vremenu, dež je motil tako
^edalce, zbralo se jih je kljub te-
mu okrog 500, kot tudi tekmovalce
jn organizatorje.
popoldanske finalne vožnje so se
pričele po svečani otvoritvi, gledal-
ce in tekmovalce je v imenu po-
krovitelja, delovne organizacije
Agis, pozdravil Ivan Polanec.
Predstavil je AGIS in avtomoto
društvo Ptuj, ki že deset let prireja
tekmovanja v kartingu. V finalnih
vožnjah je nastopilo 45 tekmoval-
cev, ekip pa je bilo devet.
Najprej so startali juniorji v ka-
tegoriji do 100 ccm, med njimi dve
(AMD Ljubljana Moste) in Caba
Horbat(Subotica). Prvo vožnjo je
dobila Lavričeva, drugo pa njen
klubski tovariš Jure Bitenc. V tre-
tji, odločilni vožnji, je Biltencu
nagajal stroj, lovorov venec je kot
zmagovalka prve dirke prejela Ire-
na Lavrič, ki je premočno dobila
tretjo vožnjo. Drugi je Aleš Pepel
(Celje), tretji pa Jure Bitenc. Od
tekmovalcev AMD Ptuj je Arman-
do Hvala šesti, Erih Blaževič pa
osmi.
V kategoriji do 100 ccm smo ve-
liko pričakovali od lanskega dr-
žavnega prvaka Uroša Langerholca
iz Ptuja. Vendar tokrat ni imel sre-
če, saj mu' je v vseh. treh vo-
žnjah nagajal stroj, v tretji pa je
moral celo odstopiti, potem ko mu
je pot zaprl Baron iz Koprivnice. V
tej kategoriji je premočno zmagal
Ciril Omahen (Lj. Moste), ki je
dobil vse tri volčje. Drugi je Alojz
Prek iz Celja in tretji Drago Go-
renc z Vrhnike. Uroš Langerholc
je šesti, Dušan Korošec pa enajsti.
V najmočnejši kategoriji, torej
do 125 ccm z menjalnikom, kjer so
tekmovalci letos prvi startali z lete-
čim startom, je prvo vožnjo dobil
Karlo Bužan iz Celja, drugo pa
Tone Lavrič (Lj. Moste). V tretji
vožnji Lavrič ni startal, dobil pa jo
je z veliko prednostjo Bužan, ki je
edini od državnih prvakov osvojil
prvo mesto. Drugo mesto je osvo-
jil Mirko Živec (Lj. Moste), tretje
pa Slavko Dekleva iz Postojne. Od
tekmovalcev domačega avtomoto
društva je Raj ko Cartl 8., Stanko
Kores 9. in Darko Pulko 15. Pulko
se je v vseh vožnjah dobro držal,
vedno okrog petega mesta, vendar
so ga težave s strojem proti koncu
vsake vožnje oddaljile od vodilnih.
Vrstni red med ekipami je na-
slednji: 1. AMD Ljubljana Moste
106, 2. Celje 102, 3. Gorica 73, 4.
Ptuj 72, 5. Postojna 56 točk itd.
Pri republiških ekipah pa: 1. Slo-
venija 218, 2. Hrvatska 82 in 3.
Srbija 26.
Med tekmovanjem je bilo veliko
odstopov, vendar prav nobene po-
škodbe. Tekmovalci so vožnje do-
bro prilagodili razmeram na karto-
dromu, ki so bile vse prej kot do-
bre, saj je ves čas tekmovanja deže-
valo. Organizatorji so nalogo opra-
vili kot običajno, zelo dobro brez
zastojev. Čestitke zaslužijo vsi, ki
so v nedeljo bili na kartodromu v
Hajdošah, tekmovalci za dobre vo-
žnje, organizatorji za potrebne na-
pore, gledalci pa za vztrajno
spremljanje dirke. Druga dirka za
DP v kartingu bo 2. septembra v
Zagrebu.
1. kotar
NOGOMET
Aluminij:
Železničar
2:4(1:1)
v povratnem srečanju so nogo-
metaši Železničarja iz Maribora
premagali domači Aluminij in se
jim tako revanširali za poraz v
Mariboru. Domačini so nastopili
brez nekaj svojih standardnih
igralcev, ki so na dopustu in poško-
dovani. Igralci Aluminija so dokaj
dobro parirali razigranemu
nasportniku in tudi povedli z zadet-
kom Albina Dončeca, nekaj
trenutkov kasneje pa naredili
napako v obrambi; gostje so to
izkoristili in rezultat izenačili.
V drugem polčasu so bili gostje
veliko boljši nasprotnik in svojo
premoč izrazili v treh zadetkih.
Drugi zadetek za domačine je
dosegel Vindiš. Pred 100 gledalci
je sodil Spehonja iz Kidričevega.
Danilo Klajnšek
Uiiior:Aluminij
3:3
y Slovenskih Konjicah sta se v
Pnjateljskem srečanju moštvi
^"'orja in Aluminija razšli z
"eodločenim rezultatom 3:3.
^mačini so bili v prvem polčasu
°0'jŠi in dosegli dva zadetka pred-
po napakah obrambnih
'žralcev Aluminija.
* drugem polčasu pa se je obr-
""o, sedaj so bili igralci Aluminija
ki so narekovali tempo.
I ®JPrej je Vindiš znižal rezultat iz
" metrovke. Fruk pa je nekaj
L^enutkov kasneje izenačil,
^"janec je izkoristil napako
oniačega vratarja in povedel
^ogometaše Aluminija v vodstvo.
. zadnji minuti pa so domačini
J^oristili enajstmetrovko in rezul-
'^''zenačili.
Danilo Klajnšek
Aluminij:
Šmartno 2:2
Pr«"?' ^ prijateljski tekmi v
®Klem tednu so nogometaši
nj^mija zaigrali dobro in iztržili
j^ločen rezultat proti čvrsti ekipi
jj^ artnega. V deževnem vremenu
Prik^ opolzkem igrišču sta moštvi
dober nogomet. Povedli
Q^^Jprnači z zadetkom Vindiša.
re^J® so prevzeli pobudo in
ka- . izenačili, nekaj trenutkov
fj^l^je pa celo povedli. Domači so
^dMU^ 'zenačili v zadnji minuti z
Sref	Janka Vindiša.
Knrt ^^ je dobro vodU sodnik
iz Kidričevega.
Danilo Klajnšek
Drava v Lendavi, Aluminij doma
z Domžalami
v nedeljo 26. avgusta bodo s
tekmovanjem pričele mladinske in
članske selekcije v vseh skupinah
republiških nogometnih hg. Med
selekcijami v okviru Medobčinske
nogometne zveze Ptuj bo peta
selekcija NK Drava nastopala v
enotni, peta selekcija NK Aluminij
pa v vzhodni področni ligi, prav
tako tudi njihove četrte, torej mla-
dinske selekcije, zraven pa še četrta
selekcija NK Pragersko 75.
Tekmovalni sistem za prvenstve-
no sezono 1979/80 je bil znan šele
ob koncu preteklega meseca, zato
je za priprave bilo bolj malo časa.
V vseh selekcijah so se kljub temu
zavzeto pripravljali in odigrali
veliko prijateljskih srečanj. V tem
tednu odpravljajo zadnje pomanj-
kljivosti in sestavljajo moštva
oziroma postave za prvo kolo. V
prvem kolu se bo Drava v Lendavi
pomerila z domačo selekcijo,
prihodnjo nedeljo pa bo v Ptuju
gostoval Mercator. Za začetek je to
zelo težak razpored.
Nogometaši Aluminija, povrat-
niki v republiškem rangu tekmo-
vanja, se bodo v nedeljo popoldan
na svojem igrišču pomerili z
Domžalami, v predtekmi pa njihovi
mladinci z vrstniki Maribora.
1. k.
S srečanja Aluminij—Proleterec (foto B. Rode)
USPEH DANILA P0LAJ2ERJA
Mojstrski kandidat, šahist ŠD Izbira iz Ptuja.
Danilo Polajžerjez velikim uspehom sodeloval na
republi-škein članskem prvenstvu v Mariboru. S
prodornimi igrami, saj je le redko remiziral, je do-
segel delitev tretjega mesta s Pucem in si s tem
pridobil pravico nastopa na zveznih turnirjih
mojstrskih kandidatov.
1. k.
Posamično atletsko prvenstvo
Slovenije
(PTUJSKA ŠTAFETA TRETJA)
Minulo soboto in nedeljo je bilo v Celju posamično
atletsko prvenstvo SRS za člane in članice. Čeprav je
bilo to tekmovanje v dokaj neprimernem času, se ga je
udeležilo čez 300 atletov iz 17 atletskih organizacij
Slovenije. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Celja
in Velenja.
Atleti Ptuja so se udeležili prvenstva nekoliko okr-
njeni, saj ni nastopila niti ena atletinja, ki so pač za-
radi dopustov oz. počitnic mirovale in za tako zah-
tevno tekmovanje niso bile dovolj pripravljene.
Članska štafeta TVD Partizana Ptuj, je v postavi
Milan Zohar, Dušan Koren, Slavko Feguš in Miki
Prstec v teku 4 X 400 m osvojila tretje mesto s časom
3:34,9 in prejela bronasto odličje. Zmagala je štafeta
iz Novega mesta pred Kladivarjem iz Celja.
V	štafeti 4x400 m pa so Ptujčani v isti postavi pri-
stali na četrtem mestu. Miki Prstec se je uvrstil v teku
na 200 m v finale in zasedel šesto mesto. Ljubo Cuček
je v troskoku dosegel daljino 12,70 m in osvojil sedmo
mesto. V skoku v daljino pa je bil osmi. Maks Bračič
je sunil kroglo 11,95 m, kar je zadostovalo za sedmo
mesto. Dušan Koren je sicer preskočil 195 cm, kar je
bila tretja višina, vendar je zaradi večjega števila po-
prav pristal na sedmem mestu.
V	teku na l5.000 rii je Alofz Lebar s časom 33:53,4
osvojil dobro peto mesto.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, vendar je
v nedeljo celi dan deževalo, tako da so imeli tekmo-
valci zelo težke pogoje tekmovanja.
OP
Plavanje in rokomet
v soboto 25. avgusta sta v okviru praznovanj letošnjega občinskega
pra/nika in medrepubliškega sodelovanja na programu dve tradicio-
nalni Športni prireditvi. To sta tekmovanje pobratenih občin v plavanju
za pokal Ptujskih toplic in rokometni turnir ženskih reprezentanc.
PLAVANJE
Tekmovanje v plavanju pripravlja plavalni klub loplice pod po-
kroviteljstvom K K TOZl) Ptujske toplice in komisije za delavske
športne igr pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Ptuj, pričelo
pa se bo ob 7.30. Potekalo bo v odprtem olimpijskem bazenu in v
naslednjih disciplinah: 50 m kravi, 50 m hrbtno. 50 m prsno in v štafeti
4 krat 50 mprosto —tako v moški kot ženski konkurenci. V vsaki disciplini
lahko /a , losamezno ekipo nastopita dva tekmovalca ali tekmovalki in to
izključno delavke in delavci iz organizacij združenega dela, registrirani
tekmovalci nimajo pravice nastopa. Zmagovalna ekipa bo prejela pre-
hodni pokal Ptujskih toplic in pokal Ptujske toplice 79 v trajno last kot
letošnji zmagovalec.
ROKOMET
Rokometni turnir bo letos zelo kvaliteten, lahko mirno zapišemo,
najmočnejši turnir ženskih ekip v naši republiki. Nastopile bodo re-
prezentance Koprivnice, Čakovca, Varaždina, Krapine, Maribora in
Ptuja. V teh ekipah bodo igralke iz treh drugoligaških ekip (Podravka,
Koka in PP Drava) ter trije republiški ligaši (Zrinski, Zagorec in Mari-
bor). Turnir bo ob prireditvah v počastitev praznika občine Ptuj na-
menjen tudi praznovanju 30-letnice rokometa v ptujski občini. Pričel se
Prizor z lanskega turnirja	(foto B. Rode)
bo ob 8. uri z dopoldanskimi predtekmovar^i, ki bodo potekala na
stadionu RK Drava in igrišču pri OŠ Tone Znidarič. Ekipe so razde-
ljene v dve skupini. V prvi so Ptuj. Varaždin in Maribor, v drugi pa
Koprivnica. Čakovec in Krapina. Uvodni srečanji bosta Ptuj—Maribor
in Koprivnica—Krapina. Popoldan bodo na stadionu RK Drava finalna
srečanja za razvrstitev od 1. do 6. mesta.Pričela se bodo ob 16. uri s
srečanjem za peto mesto. Finale turnirja bo na sporedu ob 19. uri.
Organizator turnirja je rokometni klub Drava, zmagovalna re-
prezentanca pa bo prejela pokal Skupščine občine Ptuj.	1. kotar
Balkansko prvenstvo
v motornem letenju
Od 25. avgusta pa do 5. septembra, bo v romunskem mestu
Ploesti Balkansko prvenstvu v motornem letenju. Od treh ju-
goslovanskih parov, ki nas bodo zastopali na prvenstvu bosta
tudi slovenska predstavnika HOJNIK-VF.RBANČIČ.
Danilo Hojnik je član ptujskega Aerokluba. Oto Verbaneič
pa iz mariborskega. Uvrstitev v državno reprezentanco ne
predstavlja presenečanje. saj sta oba sloven.ska tekmovalc
/adnjc čase dosegala dobre rezultate. Priprave za Balkansko
prvenstvo potekajo v Vr.šcu že od 10. avgusta.
Tekmovali bodo v treh disciplinah in sicer: časovna točnost,
izvidniške naloge, točnost pristajanja.
Naši tekmovalci .so dobro in tudi optimistično razpoloženi.
Zato ne bo presenečenje, če bodo posadke Hojnik-Verbančič.
Ban-Trifunovič in Božič-Čavar dobro uvrščeni. Pripravljali so se
dobro, leteli pa bodo na letalih UTVA. kijih izdelujemo v na.ši
domovini. Piloti so se pohvalno izrazili o sposobnostih teh
novejših letal.	D. Klajnšek
Rujski jadralni piloti
na akciji preletov
Subotica 79
Takoj po državnem jadralnem prvenstvu se je v Subotici začela
akcija preletov z jadralnimi letali prvič v okviru ZLOS-a. Na tej akciji
so sodelovali skoraj vsi aeroklubi iz Slovenije, med njimi tudi ptujski.
Ker je ta akcija lansko leto pokazala, da je Subotica idealen kraj za
prelete jadralnih letal, saj so opravili nekateri klubi (Maribor, Ljublja-
na. Celje) mnogo 300 km preletov, ki so pogoj za zlato »C« značko, se
je Zveza letalskih organizacij Slovenije odločila, da letos organizira
podobno akcijo za vse sloven.ske aeroklube, da tako še bolj dvigne
kvaliteto slovenskega jadraisnega športa.
Tako se je na akciji zbralo prek 19 jadralnih letal in tri vlečna
letala. Tako kot med prvenstvom tudi v času akcije vreme jadralcem ni
bilo naklonjeno in je samo trem jadralcem uspelo preleteli 300 km
trikotnik. Ptujčani. ki smo letos prvič .sodelovali na tej akciji, smo se v
glavnem privajali na letenje v Vojvodini, kjer je poseben problem
navigacija.
Na akciji je sodelovalo sedem jadralnih pilotov Milan Trop.
Vinko Pi.šek, Janez Bezjak. Alojz Čuš, Boris Pungračič. Danilo Starčeic
in Branko Muršič. z dvema jadralnima letaloma. Akcija je trajala 14
dni, jadralci pa so se razdelili v dve skupini, tako daje vsaka skupina
prebila v Subotici en teden. Zaradi slabih termičnih pogojev v teh 14
dneh nismo uspeli opraviti niti enega 300 km preleta, vendar pa smo
pridobili na izkušnjah, tako da se bomo za drugo takšno akcijo bolje
organizacijsko in strokovno pripravili, kajti vsak začetek je težak. In
rezultati akcije: naleteli smo okrog 55 ur in preleteli 1184 km.
Janez Bezjak
14 - ZA RAZVEDRILO
23. avgust 1979 - TEPNlH
OGLASI IN OBJAVE - 15
TEDNIK - 23. avgust 1979
Folklorna skupina Iz Markovec
na 9. mednarodnem festivalu folklore
v Beltincih
Letošnji 9. mednarodni folklorni festival, ki
je bil v nedeljo, 12. avgusta 1979 v znanem
beltinskem parku, je tudi tokrat potekal pod
geslom »Pesem in ples družita narode«.
- Markovčani, ki z beltinsko folklorno sku-
pino tesno sodelujejo že vsa leta po vojni, so
tokrat že šestič gostovali na tej veliki medna-
rodni prireditvi. Poleg domačih folklornih
skupin iz Slovenije, Hrvaške in. Bosne, je bil
letošnji folklorni festival močno obarvan z
mednarodno udeležbos Nastopale so tudi za-
mejske skupine naših rojakov iz Sakalovec
(Porabje) ter iz Globasnice in Sel na Koroš-
kem. Letos je v Beltincih tudi prvič nastopila
skupina naših izsejencev iz Kanade »Torontski
nagelj«. Poleg vnetih plesalcev pa so letošnji
festival popestrili še ljudski godci in pevke.
Prizadevni Beltinčani, ki že vrsto let
uspešno prirejajo ta festival z mednarodno
udeležbo, so se tudi tokrat potrudili za ustrezno
napoved nastopajčih skupin. Povrh tega pa sta
tudi odlična napovedovalca spretno vpletala v
napoved prekmurske šege in verovanja v pri-
stnem domačem narečju, kar je dajalo prire-
ditvi še poseben čar.
Beltinčani so tudi po večletnem prizade-
vanju končno uspeli da je prireditev poleg
srečanju z ljudskimi godci, pevci in plesa ci ter
belokrajskega jurjevanja dobila podporo .in
značaj republiške prireditve in bo tako tudi
Zveza kulturnih organizacij Slovenije prispe-
vala svoj delež za pokritje stroškov te po-
membne prireditve.
Razveseljivo pa je, da bo, kot vse kaže naše
tradicionalno Ptujsko kurentovanje dobilo po
večletnem prizadevanju tudi potrebno pod-
poro pri omenjenih republiških institucijah.
flc
Markovčani na festivalu v Beltincih.
BRIGADIRSKI HO-RUK Z BRKINOV
Oglašam se z majhne vasi Tatre, kjer stoji
brigadirsko naselje MDA Brkini 79. V četrti
izmeni sodelujejo tri HDB in sicer iz Ptuja, iz
Trebnjega ter pionirji iz Kranja. V pionirski
brigadi je tudi nekaj brigadirjev iz krajev sirom
po Sloveniji, ki so sodelovali že v tretji izmeni.
V tej brigadi sodeluje tudi narodna herojka
Albinca Hočevar-Mali. Odnosi med brigadami
so zelo dobri, postali smo že pravi prijatelji.
Za nami je prva dekada, ki smo jo preživeli
dokaj pestro in za katero lahko rečem, daje za
našo brigado bila uspešna.
V prvi dekadi smo delali na izkopu vodo-
voda in sicer na odseku Tominje—Smije. Delo
je bilo precej naporno, saj je bila kategorija
zemlje II., IV. in celo pet. Kljub temu smo
normo v prvi dekadi presegli, saj je povprečje
dekade 139 %. Na udarni dan smo dali vse od
sebe in dosegli 196 % delovno normo. Kljub
temu z rezultati na delovišču nismo povsem
zadovoljni. Opozoriti moram tudi na to, da
imamo v brigadi 20 brigadirjev starih izpod 16
let in za 15 izmed njih veljajo kriteriji pionirske
brigade. V prvi dekadi smo za delo na delovišču
dosegli priznanji udarništvo dekade in udar-
ništvo udarnega dne. Obljubili smo, da bomo v
drugi polovici izmene še boljši.
Za področje interesnih dejavnosti lahko re-
čem, da smo tukaj naredili več kot na delovišču,
čeprav bi ob večji zainteresiranosti brigadirjev
na področju interesnih dejavnosti lahko storili
še več. Na področju interesnih dejavnosti so
letos na slovenskih akcijah mnogo strožji kri-
teriji in tudi določene spremembe. Tako smo
na področju informiranja, idjeno političnega
dela. kulture in tehnične kulture dobili najvišje
možne ocene, torej zelo uspešno, na področju
športa pa uspešno.
Glede na te rezultate smo v prvi dekadi
dobili tudi priznanje za družbene dejavnosti.
Samo življenje v naselju je dokaj pestro. V
okviru politične šole Edvarda Kardelja smo
poslušali že dve temi: Osvoboditev človeka —
samoupravljanja in aktualne naloge mladih po
10. kongresu. Imeli smo tudi razgovor z bri-
gadirko Albinco ter poslušali predavanja o
varstvu pri delu in organizaciji DS v TOZD-ih
in KS. Imeli smo športna srečanja, taborne
ognje, plese, skratka brigadirsko življenje je
zelo pestro.
Obiskal nas je tudi Marko Potočnik, ko-
mandant MDA Slovenske gorice 79. Primor-
sko dramsko gledališče iz Nove Gorice nam je
predvajalo igro Zagovor pred sodiščem.
Ob dnevu graničarjev je iz vsake brigade
odšlo pet brigadirjev na proslavo v Kozino in
Sežano, ogledali pa so si tudi karavlo Franc
Ravbar-Vitez. Trenutki, ki jih preživimo z
domačini so nepozabni, saj na vsakem obrazu
zasledimo hvaležnost teh ljudi za pomoč.
Kot vidite smo ptujski brigadirji na MDA
Brkini 79 v prvi dekadi bili uspešni in upamo,
da bomo tudi v prihodnje v teh krajih častno
zastopali našo občino še posebaj pa mlade, saj
imajo tukajšnji ljudje o ptujskih mladincih
dobro mnenje.
Z-D-R—A—V-0!
Diana Bohak
MDA SG 79
V soboto slovo
brigadirjev
V	naselju republiške mladin-
ske delovne akcije Slovenske
gorice 79 potekajo zadnji dnevi
letošnjega origad^irskega poletja.
Brigadirji zadnje — četrte izme-
ne letošnje akcije iz Radovljice,
Radelj in Sevnice so do sedaj
izkopali okoli 6(X) m jarka za
primarni vodovod od Dornave
proti Moškanjcem ter preko 2000
m jarka za sekundarni vodovod v
KS Dornava. Seveda je izkop
jarka za sekundarni vod precej
lažji, saj je jarek ožji in nižji. Zato
je tudi uspeh večji, kljub teži
zemlje tretje kategorije.
V	prvi dekadi so bile dosežene
naslednje povprečne norme:
-MDB XI. SNOUB Miloš Zi-
danšek iz Radelj ie dosegla
povprečno normo 144,8 odstot-
ka. — ta brigada je bila tudi
najuspešnejša na udarni dan, saj
je dosegla kar 208,7 odstotno
normo.
—	MDB Kozjanski odred iz Sev-
nice je v prvi dekadi dosegla
povprečno normo 135,8 odstot-
—	MDB Stane Žagar iz Radovlji-
ce pa je dosegla le 125,7 odstotno
normo.
V	soboto, 18. avgusta je v
brigadirskem naselju v Dornavi
potekal obrambni dan. Kot obi-
čajno v vsaki izmeni so tudi
tokrat brigadirji dokazali, da so
pripravljeni na vse. Nič jih ni
presenetil napad diverzantov v
naselju, pa pozneje desant letal
članov ptujskega Aerokluba.
Pravočasno so se umaknili na
dogovorjena mesta, za tem pa se
odpravih v ptujsko vojašnico,
kjer so se pogovarjali z vojaki in
si ogledali orožje. Popoldne so
streljeli z malokalibrskim orož-
jem ter se za tem odpravili še na
"krajši pohod do Mostja, kjer so
pred spomenikom SlovensKOgo-
riški — Lackovi četi imeli krajšo
slovesnost.
V	nedeljo, 19. avgusta so bili
brigadirji na izletu v Kumrovcu,
kjer so si ogledali dom borcev ij,
mladine Jugoslavije ter Titovo
rojstno hišo. v ponedeljek popol
dne. po napornem in delno
mokrem delu na tr^isi, so se
brigadirji odpravili v Zetale, kjer
so želeli na udarniški akciii
pomagati krajanom pri urejanju
bankin ob novoasfaltirani cesti
Zetale — Dobrina. Žal jih jp
zmoTil dež m zacTOvoijiii sO se 5
krajšim kulturnim programom v
tamkajšnjem prosvetnem domu
Te dni dajejo brigadirji četrte
izmene od sebe še zadnje moči
kajti v soboto 25. avgusta se bodo
morali posloviti. Najprej se bo v
novi osnovni šoli sestala na 6. seji
skupščina MDA Slovenske gori-
ce 79, kjer bodo izdelali dokon-
čno obliko poročila o izvedbi
programov del na delovišču in na
področju interesnih dejavnosti
na celotni akciji. Za tem pa bo
predvidoma ob 16. uri ob briga-
dirskem domu sklepna sloves-
nost na kateri bodo najzaslužnej-
šim brigadirjem in tistim, ki so
najtesneje sodelovali z njimi
podelili priznanja in udarniške
značke.
V štirih izmenah letošnje akci-
je sej je v Dornavi zvrstilo 465
origadinev iz 11 občinskih kon-
ferenc ZSMS v Sloveniji. Mladi
so izkopali okoli 8.0(X) m jarka za
primarni in sekundarni vodovod.
Delali so na več deloviščih in
sicer na trasi od Dolan proti
Cirkulanam, na trasi od Dornave
proti Moškanjcem in na območju
KS Dornava, kjer so kopali
sekundarni vod. M. Ozmec
CIRKOVCE
Nova
asf a tna
prev eka
V ponedeljek so v krajevni
skupnosti Cirkovce pričeli z mo-
dernizacijo nekaterih krajevnih
cest. Gre za tako imenovano
drugo asfaltno prevleko, ki je
potrebna zaradi boljše obstojno-
sti že obstoječe asfaltne osnove.
Izvajalec del so Slovenija ceste iz
Maribora, dela pa bodo veljala
1.320.000 dinarjev. Sredstva za
modernizacijo cest v Mihovcah.
Dragonji vasi. Jablanah, Šikolah
in Stražgojnci so prispevali obča-
ni. nekaj pa je tudi kreditnih
sredstev. Izvajalec del je obljubil,
da bodo dela končana še v tem
mesecu.	zk
Mišek z Marsa
sejeskrH
v krompir
Mati narava nam jo večkrat
zagode, še več njenih sadov pa
ostaja za vekomaj skritih. Tale
naš sad na shki je sicer krompir,
vendar si je našel svojevrstno
podobo — prinašalka Marica
Strgar iz Mestnega vrha 107 pri
Ptuju je povedala, da ga je
izkopala na vrtu staršev, ki žive
na Mestnem vrhu. Zaradi velike
podobnosti z Mišekom z Marsa,
mu je to ime ostalo. tekst: MG
Slika: zk
KANAL SREDNJA DRAVA DVA
VSE NEVARNEJŠI
Temeljno javno tožilstvo Mari-
bor — enota Ptuj je pred kratkim
naslovilo komisiji za zaščito inte-
resov občine Pu pri gradnji
hidroelektrarne Srednja l)rava
II posebno opozorilo, oziroma
predlog naj ta komisija čim prej
začne pogovore z investitonem,
glede načina kako bi izbonšali
zavarovanje kanala HE SD II.
Večkrat smo že poročali o
utopitvi divjadi v tem kanalu,
višeK pa je povzročila utopitev
10-letn^a Franca Celeča iz Mu-
retinc. Fant se je kljub prepovedi
zadrževanja 06 kanalu igral ob
nasipu in padel v kanal. Delavci
milice so našli sledove drsenja
rok in nog ob vodi. Ker pa je
obrežje izredno spolzko ni rešitve
tudi za najboljšega plavalca, kaj
šele neplavalca, kot je bil Franc
Celeč. Truplo pogrešanega so
našli nekaj dni pozneje pred
strojnico v Forminu.
Hidroelektrarna SD II je v
poskusnem obratovanju. Dovod-
ni kanal je od jezu v Markovcih
do strojnice v Forminu dolg 8,5
km. Globina kanala je 13 me-
trov, povprečni vodostaj pa 11 m.
Širina nasipa na vrhu je 2,20 m.
Notranje stene kanala so oblože-
ne z asf^altom, kije zaradi vodnih
rastlin in različnih odpadkov, ki
se nabirajo na površini zelo
tladek. Oprijemalnih drogov, ali
akšnega drugega pripomočka.
kjer bi se tisti, ki pade v kanal
oprijel ni. Zapora z ograjo je
samo ob mostovih, kje so name-
ščene tudi opozorilne table, daje
hoja po nasipu prepovedana. Na
ostalih mestih pa je kanal neza-
ščiten.
Ker teče v dolžini 8,5 km tudi
v bližini vasi in razen tega tudi v
bližini njiv. kamor hodijo na delo
vaščani z otroki, je tako podana
stalna nevarnost, da bi se kdo
padel v kanal.
Temeljno javno tožilstvo Mari-
bor— enota Ptuj predlaga, da bi
bila najprimernejša zaščitna
ograja, ce pa tega ni možno
storiti pa vsaj kakšni oprijemalni
drogovi ali jeklene mreže, name-
stitev vrvi na določenih presled-
kih ali podobno. O tem so
obvestili tudi skupnost za varstvo
okolja pri SO Ptuj in Osnovno
šolo Gorišnica. kamor zahaja
največ otrok iz okoliških vasi.
M. Ozmec
Asfaltna prevleka nasipa je izredno nevarna. Na sliki je mesto, kjer je
padel in se utopil 10-letni Franc Celeč iz Muretinc. (Foto: M. Ozmec)
V	dneh od 14. do vključno 21.
avgusta so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali le v
treh lažjih prometnih nesrečah, v
katerih ni bilo telesnih poškodb.
Eno nesrečo na našem območju —
pri Podlehniku je obravnavala
prometna milica iz Maribora. V
tej nesreči so bile lažje poškodova-
ne štiri osebe. Sicer pa sta za
posledicami prometnih nesreč iz
'prejšnjih dni v ptujski bolnišnici
podlegli dve osebi.
Miličniki so v preteklem tednu
ustavili kar 11 voznikov, ki so
vozili pod vplivom alkohola, vsem
tem so odvzeli vozniška dovolje-
nja. Seveda je bilo gotovo še več
voznikov, ki so vozili vinjeni, pa
jih roka pravice ni dosegla.
UMRLA ZA POSLEDICAMI
PROMETNE NESREČE
V	ptujski bolnišnici je v sredo
15. avgusta umrl Ivan Zorenč, ki
je bil kot kolesar udeležen v
prometni nesreči 5. avgusta v
Lancovi vasi.
V	soboto 18. avgusta pa je prav
tako v ptujski bolnišnici podlegel
Stanko Potočnik iz Maribora, ki
je bil kot voznik kolesa z motor-
jem udeležen v prometni nesreči
v pondeljek. 6. avgusta v Kungo-
ti pri Kidričevem.
- OM
Rodile so:
Bosiljka Jankovič, Ptuj, Kaju-
hova I — Tatjano. Slavica Han-
želič. Ormož. Ptujska c. 17 —
dečka. Marija Štumberger, Drav-
ci 7 — Renato, Otilija Petek,
Moškanjci 61/c — deklico, Mari-
ja Jerebič, Moravci 75 — deklico.
Poroke:
Branko Arnuš, Kidričevo 10 in
Marija Šef, Zg. Hajdina 196,
Anton Črnigoj. Črniče 5 in
Darica Mervič, Ozeljan 78, An-
ton Gabrovec Spuhlja 109/a in
Cvetka Kekec, Spuhlja 109/a,
Zlatko Planinšek, Medvedce 23
in Jožefa Serdinšek, Medvedce
23. Jože Drevenšek. Janški vrh
27 in Viktorija Rašperger. Gorca
38. Milan Klobasa, Stanetinci 10
in Stanislava Arnuš. Novinci 31.
Umrli so:
Jurij Borovšak, Ptuj, Zoisova
pot 7. roj. 1895, umrl 12. 8. 1979.
van Šnajder, Zgornja Bistrica
89. roj. 1914, umrl 12. 8. 1979,
Franc Jančič, Kicar 41, roj. 1911
umrl 13. 8. 1979, Mirko Lorenčič.
Orešje, Cesta kurirjev NOV 26.
roj. 1932, umrl 14. 8. 1979,
Franjo Huzjak, Ptuj, Gregorči-
čev drevored 5, roj. 1919, umrl
15. 8. 1979, Ivan Zorenč, Majski
vrh 33. roj. 1916, umrl 15. »•
1979. Ivana Ciglar, Ptuj, Čufarje-
va 3, roj. 1909, umrla 16. 8. 1979.
Marija Kramar, roj. Petovar.
Strnišče I, roj. 1923. umrla 17. 8.
1979.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radir
sko dejavnost RADIO—TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5. poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegil'
ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo"
da, direktor in glavni urednik M'"
HAEL GOBEC, odgovorni uredniK
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo J]
uprava Radio-Tednik telefon (062/
771-261 in 771-226. Celotna
naročnina znaša 200 dinarjev, z®
tujino 300 dinarjev. Žiro račun SD"^
RUJ 52400-603-31023. Tiska
ČGP Mariborski tisk. Na podlag'
zakona o obdavčevanju proizvod^
m storitev v prometu spada TED*
NIK med proizvode, za katere se n®
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.