^ev. 5 PTUJ, 8. f&bruarja 1957 Letnik x. Glasilo SZDL ptuJsKega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 186, NB Ptuj »Stev, 643-T-206 — Ure- juje urednižki odbor — Odgovorni urednik Antoo Bauman — Rcdcopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Obletnica smrti dr. Franceta PreSerna - kulturni oraznik vsega slovenskega naroda Naj zgrudi smrt človeiui, človeštvo ostane; z ,njim do poznega še veka živi, kar zanj storim. » (Prešernov nagrobni napis pri- jatelju E. Korytku — v Zupan- čičevem prevodu) Današnji dan, 8. jehruar, dan smrti dr. Franceta Prešer- na, slovenskega književnega genija, je Predsedstvo Sloven- skega narodnoosvobodilnega sveta že 1945. leta proglasilo za kulturni praznik slovenskega naroda. Teden, v katerem se spominjamo dneva, ko je prenehfilo utripati srce velikega pesnika in človeka, je posvečen slovenski kulturi, katere osrednje žarišče in temelj so njegove pesmi. V nfih se je pri nas do danes najlepše, napopolneje odrazil smisel za obliko- vanje lepe, pesniške besede, s katero je plemeniti, trpeči pesnik razodel svojemu ljudstvu in človeštvu najintimnejša doživetja, najostrejša čustva, obenem pa izpovedal revolucio- narne misli o naši bodočnosti, o slovanski in o bodočnosti vseh svobodoljubnih narodov. Zato nam je vedno znova, kadar prebiramo njegove pesmi, tako blizu, tako doinač, tako človek v najpolnejšem pomenu te besede. Ko danes, v spremenjenih družbenih razmerah, ubiramo nova pota, ko skušamo naši današnji kulturi ustvariti svoj- stveno vsebino m obliko, se vedno znova vračamo k njego- vemu duhovnemu izročilu. Zavedamo se, da zdrava rast našega kulturnega življenja požene lahko le iz živega, čistega vrelca njegovih naprednih misli. Veseli smo, da živimo v času, ko je uresničena že marsikatera njegova preroška be- seda, še bolj veseli, pa bi bili, če bi z njegovimi besedami že lahko nazdravili svobodni, bratski skupnosti narodov vsega sveta, v katero verujemo, kot je veroval pesnik v najtežjih dneh predmarčne reakcije. 'Jako skupnost bodo ustvarili do- bri, pošteni ljudje, ki jim pesnik nazdravlja v zadnji kitici svoje »Zdravljice«, ljudje, ki jim bo lastna resnična, globoka, res človečanska kultura, taka, kot jo je v svojem času in na svoj način tistvarjal tudi Prešeren. Brez popolne soicaJne in politične svobode pa ni prave, resnične kutture. Zato je boj zanjo boj za lepši, boljši svet, kakršen se poraja kljub r>semu iz današnjega družben ega vrenja. Slov>enci smo lahko samo ponosni, da se je tak svet že pred dobrimi sto leti odražal tudi iz umetniško dovršenih po- dob in ritma Prešernovih pesmi. Zato se upravičeno vsako leto zno7)a ob obletnici Prešernove smrti za hip ustavimo na st;o/i kulttirni in človeški poti' in ob spomhiu na pesnikovo delo pretehtam,o in precenimo svoje. Prešernov dan je naš kulturjii praznik, ki nas povezuje z velikim izročilom pre- teklosti in nam daje novih sil za rast v bodočnost. Mm 'e poliim in MHA M! Mm\ Sekretariat okrajnega odbora Socialistične zveze je sklenil na- praviti analizo in pTe«:ledati sta- nje v Slovenskih goricah, pred- vsem v občin j Juršinci in D«- stemik z ozirom na izredno sla- bo politično situacjo v teh pre- delih. 2e več let tj predeli vidno zaostaiaio za ostalimi predeli našega ckraja na vseh področ- jih družbene dejavnosti. Priču- joča analiza naj bi služila usme- ritvi prizadevanja okrajnega od- bora SZDL, da bi se odklonili eventualni razlogi, ki povzročajo takšno stanje. STANJE GOSPODARSTVA Na tem področju živi okoli 9335 prebivalcev na 11.150 ha zemljišč, kar pomeni, da odpa- de na pirebivalca 1,20 ha zem- lje. To je ravno tolikšna nase- ljenost kot v občini Videm, s katero se po mnenju selcretar- riata da ta predel kolikor toli- ko primerjati. Od tega ima pod- ročje Slovenskih goric kmetij- skih površin 7313 ha, medtem ko ima občina Videm 7986 ha, ali v Slovenskih goricah odpct- dte na 1 prebivalca 0,74 ha, v občini Viodatkov. ki kažejo podobno sliko. TR2NI VISKI V letu 1956 so kmetijske za- druge na področju Slov. goric odkrmile kmetij sikih pridelkov v višini 107.787..500 din. ali na kmečlio gospodarstvo 51.816 din V Vidm.u pa 97 678.000 din ali 51.700 din na gospodarsitvo. Ce tudi te podatke vzarr^^emo v od- nosu na katastrski doinodek. potem so kmetje Slov. goric od- dali v svoje zadruge pridelke v vrednosti 630/0 od katastrskega dohodka, kmetje v Vidmu pa so oddali pridelkov v \'rednosti 81 "/o od katastrskega dohodka. Upotštevajoč. da približno isti artikli gredo prel^ kmetijskih zadrug v obeh predelih in da ti sitih pridellko^^ ki so jih nava- jeni prodajati preko kmetijskih zadrug v glavnem drugam, ne prodajajo, ootem se iz teh po- datkov vidi dvoje: prvič, da so kmetje v Halozah v večji nveri blagovni proizvajalci kot v Slo- venskih goricah, drugič pa, da je katastrski dohodek vsekaltor nerealno ocenjen, kajtj ob takš- ni strukturi proizvodnje sta oba odstotka z ozirom na doma«čo potrošnjo previsolco ocenjena oziroma katastrski dohodek je odmerjen prenizko. Drugo je se- veda vprašanje odstot-ka obdav- čitve na katastrski dohodek in davčne politike sploh, kar naj ob tej priliki ositane ob stra.ni. Ce bi namreč katastrslti doho- dek realnejše ocenili, ni nujno, da bi morali tudi davke zvišati. . stanje Živinoreje Splošno gos.podarsko etanje nekega kmetijskega področja lahko vidimo tudi iz števila ži- vine, ki Se redi v posameznih predelih. Prav taiko je to šte- vilo lahko tudi odvisno deloma od dobre ali silabe davčne poli- tike. Zato navajamo tudi nekaj teh podatkov. V Slovenskih goricah je 5522 glav goveda ali 0,75 glave na Iha kmetijske površine. V ob- čini , Videm 4332 ali 0,54 glave na 1 ha kmetijske površine. v celotnem okraju pa 38.392 a'5 0,65 glav na 1 ha kmetijske po- vršine. Prašičev redi.jo v Slov. goricah 7654 glav ali 1.04 na 1 ha kmetijske površine. V ob- čini Videm 4609 ali 0.57 glav na 1 ha kmetijske površine, v ce- lotnem okraju pa 55.064 glav ali 0.93 glav na 1 ha kmetijske po- vršine. Tudi te številke so do- kaj ugodne za Slovenske gorice. Vzemimo še perutnino, ki .>e redijo v Slov. goricah 15.538 komadov, ali 7,4 glave na kmeč- ko gospodarstvo, v občini Vi- dem 13.291 aili 6,5 na 1 gospo- darstvo. V celotne mokraju 154 tisoč 148 ali 9.6 na 1 gospodar- stvo. PRORAČUNI OBCIN Dobro je še pogledati, kakšni so biili proračuni in kaiko so boh Id realizirand v teh občinaih. Ob- čina Destrenik jei mela pLanira- ni proraCun na 14,080.,000 dim, Jvtršdnci pa 15,659.000 din, sku- paj torej 29,677.000 din. Ti po- datki nam kažejo, da lid prav- zaprav morali biti proračuni slovenjegoriških občin nekoliko višji v primerjavi z Videmsko občino, vendar je to težiko do- ločiti na osnovi čisto objektivi- ziranih pokazateljev, kajt^ kon- kretno so oni odvLsT^i cd tega, kako so šole zasedene, pi-edvsem l>a od potreb prebivalstva po socialnih in zdravstvenih pod- porah. Izvršeni so bili namreč ti proračunski izdatki sledeče: Desternik 12,624.000 din ali 90 odst., Juršinci 14,446.000 a.li 92 odst., Videm 25,789.00 din aii 80 odst. Občini Desternik in Jur- šinci .s^kupaj 27,070.000 din ali za 1.281.00 din več kot v občini Videm. Občina Juršinci namreč zda- leč ni dosegla proračunskih do- hodTsov v višini iizvršenih izdat- kov in ima najnižji odsitotek do- seženih dohodkov v okraju, to je 77 Vo, medtean lio je občina Desternik dosegla dohodke 91 odfit., Videm pa 78 c-<^„ in je torej v ' tem pnimeru 7. 1 odst. boljša od Juršinec. Prav zaradi tega ima občina Juršinci tudi največji primanjkljaj, in sicer 2,119.000 din. Tafco stanje je na- stailo zaradi slabe izterjave do-' hodniine in občinskih doklad, saj je tudi v tem pogle^Ki z 79 odst. realizacije na zadnjem mestu v okraju. PotrtrVmo bo storit, ustrezne ukrep-s, da se stanje p>opravi, ker v naeprc>t- nem primeru ne bo mogla pra- vi!«io izvrševati svojih funkcij. Občina Deste-mik je znatno boljša; tu so dohodnino itn do- klade izterjali s 96 odst. do 31. dec. 1956, kot so vzeti ti podaki, ter se je s tem uvrstila na dru- go mc 'o v okraju. Zelo značilno je, da sta obe občini skupaj imeli v letu 1956 planiran investicijski sklad na 8,323.000 dinarjev, medtem ko je občina Videm imela le 3,520.000 dinarjev, taiko da $0 pred tcrni občinami samo še občina Ormož in Ptuj. Tudi ta podatek nujno kaže na dokajšnjo gospodarsko moč teh predelov. Stanovanjski skladi teh dveh občin pa so izredno nizi^, saj imata obe občini skupai komaj 1,980.000 dan; od tega odpode na povsamecmo 50 odst. in so s to vsoto na zadnjem mestu v okra- ju. Vide mirna 2,112.000 din celo občina Središče ima 1,360.000 din kot najmanjša občina v okraju. LE SUBJEKTIVNI RAZLOGI Kot smo že "zgoraj omenili, vsi ti splošni, vendar dokaj ob- jektivizi-ani podatki ne morejo dati odgovora na izredno slabo politično situacijo v teh prede- lih, naroibe, na osnovi t^ po- datkov bi človek celo pričako- val nasiprotno. Kje je torej iska- ti odgovor na zastavljeno vpra- šanje. Po mnenju komisije za to obstaja več subjektivnih in le malo objektivnih razlogov Tehten objektivni razilog je prav edino poplavno področje Pesni- ce, v katerem, območju imata ti dve občini nekaj svojih zem- ljišč. Občina Juršinci ima tu 1000 ha, občina Desternik pa 8 sto ha zemljišč in sicer največ- ji del travne in pašne po\TŠine. Na tem ozemlju raste kisla in bla.tna krma, od kartere ni pri- čakov|i1i dobre proizvodnje, po- sebno pa je to stalni viir metilja- vosti. ki močno ogroža zdravje živme. Ker torej te ix)vršine predstavljajo 24 odst. vseh kme- tijsikih površin na tem pod- ročju, je razumljivo, da povzro- čajo poplave Pesnice celotnemu gospodarstvu dobršen del ško- de. Toda stnokovnjaki ugotav- ljajo, da se ta škoda da v pre- cejšnji meri odkloniti z rano košnjo, kajti Pesnica poplavlja šele v juniju. Poleg tega imajo na više ležečih njivsikih površi- nah le 5 odst. ornih površin pod krmsikimi rastlinami in le 8,6 odst. pod strniščnimi krmnimi rastlinami. Obstaja pa možnost, da ta odstotek dvignejo na 20 do 25 odst. površin. Tako bi bilo možno pridelati več in boljše krme za živino, ki mora pred- Sitavljati poleg sadjarstva glav- no gospodarsko panogo in glavni vir dohodkov za te predele. Mi smo pa ugotovili, da je kvali- tetno stanje živine izredno sta- nje, da se na tem področju vo- dijo pod molzno kontrolo le 103 glave goveje živine in da jc mlečnost krav izpod okrajnega povprečja za dobrih 200 litrov. Skupno pa so prodali le 408 000 litrov mleka aCi 171 litrov po kravi, čeravno je okrajno po- vprečje 535 litrov po kravi. Podobna je siituacija tudi v sadjarstvu, ki je močno priza- deto od ameriškega kaparja, ta- ko da je okoii 80 ha poVT.šin sadovnjakov samo ■ v občini (Nadaljevanje na 2. strani) Republiški družbeni plcm sprejet Ljubljana, dne 7. februarja. Včeraj .se je v dvorani Ljudske skupščine v Ljubljani nadaljevala razprava o predlogu družbenega plana, ki jo je vodil predsednik Miha Marinko. Razprava o nekaterih vpra- šanjih p>oljedelstva in gozdarstva, kakor tudi o delitvi proračunskih sredstev republiških fondov na okraje in občine je bila zelo živa. Pred zaključkom včerajšnjega zasedanja sta se sestala ločeno republiški zbor in zbor proizvajalcev Ljudske skupščine ter gla.sovala o predlogu družbe- nega plana po poglavjih. Z večjimi ali manjšimi pri- pombami sta oba ločena zbora z^lasovala družbeni plan. Aktivnost zbora proizvajalcev Čeprav je bilo z^ veliko go- vora o nekaterih vprašanjih že na skupnih sejah, so člani zbo- ra proizvajalcev na svoji ločeni seji pri glasovanju vendarle iz- menjali še vrsto misli in pri- pomb. V zvezi z industrijo so spre- jeli priporočilo, da bd v namenu povečanja produktivnosti dela predlaga'li okrajnim odborom naj svojo dejavnost usmerijo v vključevanje delovne inteligen- ce v organizacijo proizvodnje in da bi po okrajih, vsaj kjer je nujno in so za to pogoji, usta- novili biroje za pospeševanje proizvodnje. Prav tako so siprejeli neka- tero pripombe k fx>glavju o kmetijstvu. K poglavju obrtništva so predložili spremembo teksta v toliko, da se zabranjuje uvoz onih proizvodov, ki jih izdelu- jejo doma in da se sredstva v te namene koristijo samo za uvoz potrebnih surovin in dru- gega materiala. Član izvršnega sveta se s tem predlogom ni strinjal in je o njem ponovno razpravljal go- spodarski odbor Zbora proizva- jalcev. Na skupnem zasedanju obeh zborov se ie samo včeraj vrstilo 45 govornikov. Zadnji govornik je bil podpredsednik Izvršnega sveta tov. Viktor Avbelj, ki je med drugim sporočil poslancem, da so nekatere pripombe že od- dali v razpravo odborom Skup- ščine. To je zlasti vprašanje gozdarske službe in davkov na katasjter. Kidričevo in električna energija Med govorniki je precejšnje zanimanje povzročili poslanec Janez Petrovič, ki je obrazložil problem v Kidriče\'em. Odvze- manje električne energije temu velikemu obratu, v katerega vloženo veliko družbenih sred- stev, Je po niegovem mnenju nepravilno. Predlagal .ie, naj bi Izvršni svet ponovno proučil to vprašanje, kajti zmanjšanje (Nadaljevanje na 2. strani) izrael se Se vedno ne umakne Generalna skupščina OZN je zadnje dni še vedno razpravlja- la o vprašanjih Bližnjega vzho- da. Najtežavnejše vprašanje po- vzroča v tem predelu izraelsko obotavljanje glede umika svojih sil z egiptovskega področja. Da bi končno pospešili popo- len umik izraelskih sil, je nekaj držav (med njimi tudi Jugosla- vija) predložilo resolucijo, kate- re sprejem in uveljavitev bi po- menila popolen umik napadal- nih izraelskih sil iz Egipta m zagotovila mir na mejah obeh dežel. Ta resolucija zahteva, da naj Generalna skupščina po umikti Izraelcev poskrbi za po- miritev položaja in da v ta na- men naj sile OZN potrulirajo vzdolž demarkacijske črte. V razpravo je posegel tudi ju- goslovanski delegrt, ki se je za- vzel za to. da se izreče Izraelu zadnji opomin za umik sil, ker je le-to edini pogoj, da bi se pozneje lahko stanje normalizi- ralo. nova splošna stavka v AL2IRU Poročali smo ie o splošni stavki v Alžiru. ki so jo iranco ske oblasti z vsemi mogočimi ukrepi zadušile. fToda kmalu za tem je stavka ponoimo izbruh- nila ter ohromila vse življenje v Alžiru. Ttidi ta stavka je izbruhnila v cilju, opozordi svet na alžirsko vprašanje, ki so ga prav te dni začeli obravnavati v Političnem odboru OZN. Kot je bilo priča- kovati, se je Francija uprla tej razpravi in francoski zunanji minister je na začetku razprave izjavil, da OZN ni pristojna raz- pravljati o tej zadevi. V Političnem odboru bodo se- veda nadaljevali z razpravo o tem vprašanju ne glede na to, da Francija izjavlja, da ne bo priznala tozadevnih sklepov. odgoden obisk pred- sednika tita V zda Ker so nekateri nazadnjaški krogi v ZDA sprožili gonjo v zvezi z obiski predstavnikov tu- jih dežel v ZDA, za sedaj ne bo prišlo do obiska predsednika Tita v tej državi. Vsekakor so to gonjo obsodili napredni krogi Združenih držav Amerike ter tudi sam predsed- nik Eisenhower. Kljub temu pa v Beogradu menijo, da čas za obisk ni dozorel. PTUJ, 8. FEBRUARJA 1957 Kakšno je politično in gospodarsko stanje v Slovenskih goricah (Nadaljevanje s 1. strani) JuETBiiinci popolnoma neprodiuk- tivnih. Podobno j€ stanje tudi v Desrtemiku, in to predvsem za- radi tega, ker je kultura obde- lovanja na izredno nizki, skoro popolnoma ekstenzivni stopnji. V tetilh pred vojno se je takšno gospodarjenje še dokaj obneslo, ker tega škodljivca nismo po- znali, poav tako pa Pesnica na poplavljafLa od leta 1938 pa vse do pred štirimi leti. Po našem mnenja ljudje paič vztrajajo pri prejšnjih navadaih ob drugah pogojih (večletne poplave, na- stop kaparja), to pa ponneni, da pridelajo precej manj, kot so biSjl navajeni, težijo pa za isto potrošnjo ter morajo nujno pri- ti v konflikt s stvarnostjo. MOŽNOSTI POVEČANJA NARODNEGA IKDHODKA Po izračunih strokovnjakov bi se narodni dohodek na tem področju lahko povečal za celih 128,000.000 din ali za približno 14.000 din na prebivalca, če bi ee brez večjih investicij izvedlii ukrepi, kot so pravilno gnoje- nje, uporaiba boljžega semena, asanacija sadovnjakov, poveča- nje površin pod krmskimi rast- linami itd. To so sicer ukrepi, ki pridejo v pošte v \'sepov£od v našem okraju, o čemer je itak govor na vseh sestanikih po terenu. Za te predele z ozirom na stanje kakTšno je pa še prav posebej lahlTO mirno trdimo, da je kultuira obdeilovanja zemlje v teh predelih še nižja kot v Ha- loczah. Gotovo je. da je zato tekati razloge v precejšnji od- maknjeniosti od kulturnih sre- Po^ed na Desternik e.sternitku umrtlo 15 % novo- rojenčkov, v JuTšincah 13 Vo. Takšno stanje le še samo v Le- sikovcu v občini Videm, kjer jih je umirlo 12 Vo. Drugače s« ta odstotek suče okrog 5 % v oikra- ju. >; :.■< POT>ITlCNE ORGANIZACIJE V teh predelih fenamo v ob- čLrri Destemiik 10 vaških odbo- rov SZDL, v občini Juršinci pa 11 va.ških odborov. Občina De- sternik bi po naših podatkib naj imela 38,5 % članov SZDL v odnosu na volivce, po akciji vključevanja novih članov pa 55 %. V občini Juršinci pa 23 »/•, po anketi pa se je članstvo dvig- nilo na 36,3 %. To samo po sebi ni ravno preveč slabo, vendar o nekem delu teh osnovnih or- ganizacij SZDL skoraj ne mo- remo govoriti. Splošno znano dejstvo je. da so vse pjolitične prireditve na tem področju po- vezane z izrednimi težavami in malim uspehom. Sicer pa je taikšno stanje več a*Ii manj pri vseh organizacijab, kar je te- mu odboru dokaj znano. Izjemo;; v tem pogledu je do nedE^mega predstavljrogramu Zveze komunistov Jugoslavije. I>elegati za kongres se bodo vdliM po ključu: na 400 članov ZKJ po en delegat. Plenum je potrdil sestavo ko- misije za izdelavo načrta pro- grama ZKJ, ki jo je predlagal izvršni komite CK ZKJ in v ka- teri so tovarLšii: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Moša PUade, Svetozar Vukmanovič, Djuro SalaJ, Vladimir Bakarič, Lazar Kcliševski, Cvijetin Mijatovič, Milentije Popovič, Veljko Vlaho- vič, Anka Berus, Boris Ziherl, Jovan Veselinov, Dobrica Cosič, Miltjan Neoričič, Predrag Ajtič, Janez Vipotnik. Plenum je prav tako izvolil komisijo za izpremembe in iz- popolnitve statuta ZKJ, v ka- teri so: Moma Markovič, Dobri- voje Radosavljevič, Otmar KreaČJč, Cvijetin Mijatovič, Vi- da Tomšič, Zvonko Brkič, Du- šan Petrovič, Krste Crvejikov- ski, Paško Romao, Mileva Pla- nojevič, Dragomir Nikolič. Razen tega je plenum pro- učil tudi nekatere pax>bleme s področja zvez ZKJ z drugimi komunističnimi partijami in odobril dosedanjo delavnost iz- vršnega komiteja CK ZKJ. O seitaviiiah vintkega mosta v vinskem moštu je 13 skupin različnih sestavin. Te skupine bodo v naslednjem naštete in njih najvažnejšo sestavine opi- sane odnosno obrazloženo. voda je nosilka i*^evilnih se- stavin grozdja in mosta in je za- stopana v vinskem moštu pov- prečno z 80%. ogljikovi vodani ali hi- drati, od teh najvažnfijša v vinskem moštu sta grozdni sladkor' in pa sadni sladlcor. Dasiravno je kemijska formula teh dveh sladkorjev ista, njih kemijski sestav ni isti in tudi njihove svojstvenosti niso ena- ke. Ti dve vrsti sladkorja nasto- pata vedno skupno in prevreta pod vplivom raznih kvasnic v etilni alkohol in pa v ogljikov dvokis. Obe vrsti sladkorja sku- paj imenujemo i n v e r t n i slad- kor, v grozdju je za časa nezre- losti več grozdnega sladkorja, za časa zrelosti je približno polovi- ca grozdnega sladkorja in pa polovica sadnega sladkorja, medtem ko je ob prezi-elosti grozdnih jagod v njih več sad- nega kot grozdnega sladkorja. Poudariti je treba, da tako- zvani trsni ali pesni sladkor, to je sladkor, ki ga navadno upo- rabljamo, ne more neposred- no prevreti. Tak sladkor mora prodno prevre encim saharaze — tudi encim invertaze imeno- van — ločiti v grozdni in sadni sladkor. Ker deluje imenovani encim samo za časa vrenja nam je jasno, zakaj smemo sladkati vino odnosno vinski mošt le ob vrenju, praviloma pred začet- kom burnega vrenja. Ce mora- mo iz katerega koli razloga sladkati vino potem ko je že povrelo, smemo to storiti samo s takozvanim invertnim slad- korjem. Trsni sladkor lahko spremenimo v invertni sladkor, če ga segrevamo po naslednjem vrstnem redu in po sledečem receptu: na 2.500 gramov (2.5 kg) sladkorja dodamo dobrega pol litra, točno 650 gramov, vode ter 35 gramov (3.5 dkg) vinske kisline in 35 gramov (3.5 dkg) glicerina. Vse se dobro meša do vrenja in ko 2;avre še pol ure med \Tenjem, vreti mora torej med mešanjem pol ure. Tako pripravljen invertni sladkor lah- ko dodajamo vinu, vendar pod nobenim pogojem ne več, kot 1 liter na 100 litrov vina. S tem dodamo vinu 0.7% sladkorja, kar je tudi maksimalno dovolje- na meja, če nočemo škodovati okusu vina. Od ogljikovih vodanov so v vinskem moštu še pentoze, pen- to2:ani, poleg tega pa še razne pektinske snovi. Ker pa kljub njih važnemu vplivu na vino praktični kletar — mišljen je tu manjši proizvajalec — z njimi ne računa, opuščamo njih opis. KISLINE povzročajo kislost mosta. Ločimo organske kisline in njihove soli ter kisle soli mi- neralnih kisliai. Najva&iejši organski kislini sta v vinskem* moštu vinska in jabolčna kislina, v sledovih pa nai demo tudi citronovo kislino. Neorganske ali mineralne ki- sline črpa vinska trta iz zemlje in so to razni sulfati, fosfati in silikati. Skupne kisline je v grozdja največ takrat, ko se začne grozdje mehčati. Ob mehčanju grozdja je skupne kisline do 36 gramov na liter, za časa dozore- vanja pa kislina pada, tako, da je v naših krajih ob časvi trga- tve od 5 do 14 gramov kisline na liter mošta, povprečno okrog 10 gramov na liter. Jabolčna ldslina je v rastlin- stvu zelo razširjena — posebno v jabolkah in hruškah '— ima pa tudi v grozdju najvažnejšo vlogo Ko viriska jagoda raste, raste tudi jabolčna kislina, pri zorenju x>a sama od sebe pada. Del te. kisline se namreč ob zo- renju z dihanjem jagod spreme- ni v ogljikov dvokis in pa v vo- do. Jabolčna kislina se nahaja redno v vsakem mladem vinu, se pa ob sodelovanju raznih bakterij spreminja v bolj milo mlečno kislino. Vinska kislina je značilna za grozdje, ker je v drugem sadju ni. V vinskem moštu gospodari vinska kislina v dobrih vinskih letinah, medtem ko gospodari jabolčna kislina v slabih vvn- skih letinah. z rastjo grozdnih jagod raste tudi svobodna vin- ska kislina in pa vezana vinska kislina. Ko se grozdje zmehča, vinska kislina več ne raste, pa tudi n e pada^ kakor jabolčna. z dozorevanjem grozdja se veže vinska kislina na kalij, tako, da vsebuje sok zrelih jagod le vin- ski kamen, svobodne vinske ki- sline pa ne. Vinska kislina se ne izgubi tudi v popolnoma ju-elem — ce- lo suhem grozdju. Le če prodre v vinske odnosno grozdne jago- de plemenita plesen, trosi v večji meri vinsko kislino. Citronova kislina je sestavni del grozdja in s tem pristnega vina. v "^"inu je približno ' 's gra- ma na liter te kisline. J. Z. Kai vse ovira gradnjo stonovaniskih hiš? »Delavska enotnost« je v svoji 52. šte\'. od 21. decembra ugoto- vila, da je stanovanjsko vpraša- nje delavcev in uslužbencev v sedanjih okoliščinah eno naj- važnejših problemov njihovega življenjskega standarda. List pravi, da premajhna gradnja stanovanj ob hitrem gospodar- skem razvoju in stalnem nara- ščanju prebivalstva v mestih in industrijskih krajih vse bolj otežkočuje stanovanjski položaj ne samo delavcev in uslužben- cev temveč sploh vsega prebi- valstva. Zato predlaga, da bi bili lokalni faktorji, zlasti občine, organizatorji m nosilci graditve stanovanj ter da bi v večji meri vzpodbujali tudi zasebnike, da bi si gradili stanovanja. »Delav- ska enotnost« našteva nešteto tega, kar bi bilo storiti, da bi se začele čimprej graditi stano- vanjske hiše, da bi se omilila stanovanjska beda. Občine kot lokalni organi, ki pač imajo največji interes na tem, da se stanovanja gradijo, se sicer tega v polni meri zave- dajo in dajejo tudi privatnfkom gradbena dovoljenja, ker vsaka nova hiša, četudi samo za eno družino, pomaga lajšati stano- \ia.njsko bedo, ki jo bodo kon- cem koncev morale na \'se zad- nje itak rešiti samo občine. . Med kraji, kjer je največji problem glede stanovanj v na- šem okraju je gotovo Ormož. Do sedaj se je tam radi omilje- nja stanovanjske krize storilo zelo malo, dasi je bilo med voj- no uničenih na Lenti 15 stano- vanjskih hiš z vsemi gospodar- .skimi poslopji vred. Danes, ko je v Ormožu občina z mnogo- številnim uradniškim osebjem, je vprašanje stanovanj zanj še hujše. Uradniki se vozijo s ptuj- ske in ljutomerske strani vsak dan v Ormož na službo — eden invalid od Miklavža celo s ko- lesom — ker prač tam ne morejo dobiti stanovanja. Tudi novi 'zdravnik z družino še nima sta- novanja in zobni tehnik pa itak oditi, če ne bo mogel obdržati stanovanja, ki ga ima. Stano- vanjska stiska bi se v Ormožu sicer malenkostno omilila, če bi mogle družine oficirjev za svoji- mi možmi, ko je iz mesta odšlo vojaštvo, toda to ne bi niti mno- go zaleglo, ker je na stanovanj- ski komisiji več desetin prošenj za družinska stanovanja. Kakor smo izvedeli, se je v Ormožu nedavno potegoval nek upokojenec za stavbno parcelo, da bi si sam zgradil malo stano- vanjsko hišo, ker tudi nima pri- mernega stanovanja. Občina bi mu sicer parcelo odstopila četu- di na kraju, ki ni v skladu z njenim urbanističnim načrtom, toda arheolog pttijskega muzeja se je temu odločno uprl, češ, da je dotični teren arheološko za- ščiten. Ce je to res ali ne, mi mislimo, da bi se mogoče kljub temu mogla najti zadovoljiva rešitev. Prizadeti upokojenec naj bi se zavezal, da bo kopal te- melje za hišo pod nadzorstvom arheologov, ali pa da bi muzej sam, kakor hitro bo na pomlad mogoče dotično parcelo čimprej preiskal, da si imenovani lahko postavi na njej hišo. Posredova- la bi naj eventualno občina ali Socialistična zveza delovnega ljudstva, ker mora biti nam vsem na tem ležeče, da se brez odlašanja in brez ovir čimprej gi'adijo stanovanjske hiše tudi s strani privatnih interesentov in tako z združenimi močmi omiljuje stanovanjska beda. Eventualni arheološki oziri, ki z vsakdanjim življenjem in njego- vimi potrebami nimajo prav no- bene zveze, bi pri vprašanju terena za stanovanjske hiše v kakem kraju sploh ne .smeli pri- ti na razgovor, kaj še, da bi gradnjo celo ovirali. Sprejet družbeni plan (Nadaljevanje s 1- strani) obratovanja te tovarne povzroča skupnosti velike izgube. Poslanec Franc Rogl iz Mur- ske Sobote je govoril o potrebi, d» se nvede socialno zavarova- nje kmečkega prebivalstva. La- ni, je dejal, da je zlasti v tem okraju, kjer je 71 odst. kmeč- kega prebivalstva, to zelo pe- reče. Od lanskih skupnih 707 milijonov dinarjev proračunskih sredstev je okraj moral plače- vati samo za bolniško zavaro- vanje 121 milijonov dinarjev, kar predstavlja za okraj veliko breme. Kaj bo z lesnim kombinatom v Limbušu Zelo obširno je o nekaterih problemih Štajerske govoril po- slanec FVanc Rand, in sicer o potrebi, da bi se v kmetijstvu porabljalo več umetnega gnoji- la, da bi se v vsakem večjem okraju napravil perspektivni na- črt komunalne gradnje, pred- log, da bi v i^publiškem me- rilu postavili določen normativ za cene gradbenih storitvam in tako preprečil; drago razkošno gradnjo itd. Med drugim Je omenil tudi lesni kombinat v LimbuSu pri Mariboru, ki Je ostal sredi gradnje in v kate- rega .ie xe vloženih nad 150 mi- lijonoT dinarjev. Predla«ral Je, da bi bilo potrebno končati ta obrat, ki bi lahko s svojo Pro- izvodnjo pocenil izdelke in po- večal racionalne.iše izkoriščanje vseh odpadkov ter hkrati omo- gočil boljšo politiko predeloval- ne lesne industrije \ maribor- skem bazenu. Potrebe in možnosti o stanju nekaterih komunal- nih obratov v ptujskem okraju je govoril poslanec Mirko Bra- čič. Zlasti je omenil šolstvo. Kidričevo 6e danes nima šole, v nekaterih krajih pa so v šo- lah tri izmene, a poleg tega mo- rajo ti prostori služiti še v dru- ge svrhe. Za šolske prostore so začeli uporabljati gasilske do- move in skupne prostore, s Či- n>er pa težave nikakor niso od- pravljene. O prosvetnih problemih je govoril tudi posilanec Pirkovič iz Novega mesta, poslanec Milo Vizintin iz Nove Gorice in drugi. Predvsem pa je seveda vpra- šanje možnosti, ki so manjše od potreb, kar je treba vskla- diti. kot je danes omenil pod- predsednik Izvršnega sveta Vik- tor Avbelj. Skupščina se je danes sestala ob 9.30 na skupnem zasedanju obeh zborov, kjer je predvide- no končno glasovanje o tekstu družbenega plana Slovenije za leto 1957. D. M. PTUJ, 8. FEBRUARJA 1957 Stran 3 Andrej Kovač, bibliotekar; Ptuj in okolica v pesmi in povesti u nadaljevanje) Razmere v Ptuiju v obdobju po pavi svetovni vojni obrav- nava Herman Pirich v romanu »Južnoštdjerska obmejna deže- la«, ki je izšel v Salzburgu leta 1939. Ziaščitni ovoj te knjigie krasi znana Kazimirjeva radi- ranka Ptuja, in sicer je to sli- kovit pogled od današnje pošte proti Florijansikemu trgu. v začetku povesti beremo hvalnico obdravskemu mestu: »Kdor pozna Ptuj, ga mora lju- biti s smehljajočo dobroto, ki vse.razume in vse odpušča. L£- ži med deročo Dravo in strmim grajskim hribom ter se zdi ne- izmerno pridno in ubogljivo kot otrok, ko hoče svojim staršem v vsem ustreči.« Opis govori dalje o strehab, porastlih z ma- hom in o ulicah, po katerih bujno raste trava... In 6e ro- poče voz po tlaku iz kamenitih glav, tedaj pogledujejo ljudje radovedno izza oken ... Pisec omenja lokalni časnik, ki je nekoč izhajal v Ptuju. — V mislih ima naonreč prvi ptuj- ski časnik »Pettauer Wochen- blatt«, ki je izhajal v Ptuju od 10. pa do 29. febr. 1878. Ured- nik temu tedniku je bil Zid Ja- kob Schon. Zaradi premajhnega števila naročnikov in prazne vsebine pa je list kaj kmalu prenehal izhajati. Ta lijst, pravi pisatelj, je imel mo.go5nega tekmeca v mestnih čenčaih, ki so bile hitrejše kot vsak rotacijski stroj, kolikor ga je mali čajsnik sploh imel. Ce si kaj želel ali pa ne želel izve- deti, vse to si la-hko silišal zgo- daj zjutraj, pri nakuipovanju na mdlsikem trgu. Nato so se novice ^v zaupnih krogih komentirale in včasih so se iz njih sipletli celi romani V tem pogledu je bila najboljši reporter stara Je- iinek, ki je samo zato pogosto hodila k sipovedi, da bi kaj uje- la na uho in videla kolikokrat m kdo vse Cdlaga v cerkvi svo- je grehe. Dejanje v romanu se odvija v glavnem v skromni trafiki Ane Kruipnikove, kjer se spletajo razne ljubezenske niti. V to mre- žo se zapleta nekaj časa tudi županov sin Anton, seveda na veliko jezo svojega očeta Se- bastijana Flucherja, bogataša, ki je imel pri ptujskem mostu tudi pekarno (gre verjetno za peka Lozinška, ki je bdi nekaj časa tudi ptujski župan). Nem- ci ga v pričujoči povesti sma- trajo za odpadnika, ker se je znašel v novih raizmerah. Tudi policist Stekelj (Stockl), ki se je prej čutil Nemca, je sedaj, PIwbUu Urmuku 19, februarja 1862. — Novo šolo v Leskovcu zidajo že deset let, pa je še danes ni. Imeli so že pripravljen les, pa so ga pro- dali, da jim ne bi propadel. Le- skovčani imajo sicer »vrlega slovenskega učenika, gospoda Ignaca Petriča, ki je že marsi- kakega nem;škutarja osramotil,« todai namesto šole imajo »pravo podrtijo«: »Pod njo ima krčmar svojo konjsko štalo; na levi ,strani se je krčma drži, streha ji VSa visi proti severu; zid je na vse kraje spokan, in stopnic, po katerih se v njo gre, vsake druge ali tretje manjka; če pa v učenikovo sobo stopiš, vidiš na sredi hiše velik steber, ki ga je neki tesar postavil, da ne Li se tako naglo ta podaiija na učenika in njegove otroke po- drla. To vam je les'kovška Kola! Zdramimo se, pa pomagaj vsak, kolikor moreš, saj je zadosti ve- lika fara in še letos je lahko gotova. Spominjajmo se lahko lepega našega prigovora: „Zmo do zrna pogača, kamen do kam- na palača", pa kmalu bo druga.« 15. februarja 1877. — V ptuj- ski čitalnici se je vršila velika maškarada. Seme so bile sikoz in skoz dostojne, šale in smeha veUko, veselje občno. Sploh naj iz tega, če se o naši čitalnici v poslednjem času malokdaj be- re,-nikdo ne sodi, da čitalnica ptujsika hira. V pustnem času je imela čitalnica osak četrtek in vsako nedeljo zabavne večere s plesom »kar naši plesoljubni mladini posebno ugajaevci, ki žive v enem ali drugem mestu, temveč učitelji- pevci, ki izvršujejo svoj učitelj- ski poklic sirom po celi Slove- niji, od Solkana do Štajerske in Prekmurja. Program si naštudi- ra vsak pevec sam, ob redkih priložnostih se pa sestanejo za skupno vajo. Tak način študira- nja opravičuje določeno skepso, vse kar se tiče izenačenosti, di- namičnih efektov, ki nujno za- htevajo skupno delo, medseboj- no prilagoditev v zvočnih efek- tih vseh glasovnih skupin, do- ziranje dinamike itd. Vendar se je izkazalo, da je bila vsaka skepsa neutemeljena. Doživeli smo pravo presenečenje. Slišali smo zbor, ki vzorno izvaja ne samo to, kar je napisano v par- tituri, temveč tudi tisto, kar se napisati ne da in kar lahko pre- bere in potem dn.igim posredu- SE ENKRAT: SE NISMO VARNI PRED POŽAROM 21. januarja 1957 je ob 0.30 izbruhnil požar v otroškem vrtcu v Ormožu. Kljub hudemu mrazu in pozni vu-i je uspelo do- mačim gasilcem, da so v naj- krajšem času ogenj omejili in pogasili. Obvarovana so bila stanovanjska in gospodarska poslopja, ki se dotikajo obgore- lega objekta. Na drvarnici ni bilo večje škode, ker je pogo- relo le delno ostrešje, škoda bi bila lahko mnogo večja, če bi se požar razširil na sosedna po- slopja. Gasilcem, ki so s hitrim in pravilnim posegom uspeli po- žar pogasiti oziroma omejiti, gre vsa zahvala. Podatki v članku v prejšnji številki »Ptujskega tednika« niso bili popolnoma preverjeni in je zaradi tega priš- lo da netočnega obveščanja gle- de dela gasilskega društva Or- mož v navedenem primeru. 2. M. IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NA^ Letni zbor OGZ Cirkovce v nedeljo, 27. januarja, je bil v Cirkovcah občni zbor občin- ske gasilske zveze. Bil je dobro pripravljen. Iz poročil je po- sneti, da so se gasilci včlanjenih društev mnogo trudili za dvig gasilstva. V preteklem letu je bilo na občinskem področju 9 požarov, od katerih so jih dva zanetili otroci, dvakrat je gorel gozd, dva požara sta bila podtaknje- na, enega je zanetila strela, dva pa sta nastala zaradi slabe električne instalacije. Člani društev so se v preteklem letu udeležili II. rep. gasilskega fe- stivala, • pripravili razne prosla- ve ter prenesli Titovo štafeto. PGD Jablane je v preteklem letu zgradilo gasilski dom, PGD Gorica pa ga je adaptiralo. V minulem letu sta bila razvita dva gasilska prapora: v Gorici in v Mihovcu. Letos bo razvilo prapor PGD Sikole. Ciani društev so opravili lani okrog 500 ur na požariščih, kjer so obvarovali za 34,081.400 din imetja ter preko 3000 ur pri prostovoljnem delu. Delegati so mnogo govorili o pomanjkanju finančnih sredstev ter opreme v društvih, kar je največkrat vrok neuspeha pri g'ašenju. Govor predsednika RGZ tov. Haceta so delegati sprejeli z aplavzom. I^ razprave predstav- nikov OGZ je posneti, da je ta gasilska zveza ena najboljših v okraju. • Zastopnik občine je obrazložil delegatom finančno pomoč ga- silski organizaciji in poudaril, da bo občina kljub težavam podprla gasilstvo. Delegati so sprejeli sklep, da bodo še preostalih 20 odstotkov članstva pritegnili v vrste So- cialistične zveze delovnega ljud- stva. Letos bodo izvežbali v društvih, kjer so za to pogoji, ■po eno žensko desetino v tro- delnem napadu, društva pa bo- do poslala čimveč svojih članov v podčastniško šolo. BA IZ HUMA V začetku preteklega decem- bra se je priče*! pouk II. letni- ka Kmetijsko gospodarske šole na Humu. Kmetijsko gospodar- sko šolo obiskuje 12 fantov in deklet. Število je majhno, ker večina obveznih letnikov še ob- iskuje gimnazijo ali je vklju- čena v obrt. Obiskovalci šole zelo pridno slede pouku, ga redno posečajo in kažejo veliko zanimanje, posebno za polje- delstvo, živinorejo in sadjarstvo, ter so predavatelji z njimi zelo zadovoljni. Enako sta se v decembru pri- čela še tečaja, in sicer kuharski tečaj, katerega obiskuje 19 de- klet, in to v dveh izmenah, in tečaj RK s predavanji iz zdrav- stva in o negi dojenčka ter ob- enem tečaj krojnega risanja s krojenjem. Največ veselja imajo dekleta s kuhanjem. Tedensko trikrat se zberejo v šoli, kjer imajo skrom- no urejeno kuhinjo, marljivo slede predavanju o zdravi in •sodobni prehrani, ki jo tudi po predavanju pri praktičnem delu pripravljajo. Zene in dekleta, vključena v tečaj RK, se seznanjajo z raz- nimi nalezljivimi boleznimi, njih povzročitelji ter o borbi pmoti njim, dalje o negi in pra- vilni prehrani dojenčka. V tečaju krojnega risanja in krojenja se uče dekleta risanja in krojenja raznega p>erila za dojenčka, dalje ženskega in mo- škega ter posteljnega perila. Ker je znanje o pravilni se- stavi in pripravi hrano, še zelo pomanjkljivo, je vsekakor nuj- no, da se žene in dekleta še vnaprej pridno vključujejo v kuharske tečaje, da si bodo pri- dobile potrebnega znanja in bo- do lahko naše delovne ljudi zadostno in zdravo prehranje- vale. IZ CIRKOVC Pred nedavnim so vaščani iz Dragonje vasi podrli ob cesti med Dragonjo vasjo in Cirkovci veliko Upo, obsega na spodnjem delu debla 4,60 m, ki se je po- sušila verjetno vsled svoje staiTOsti nad 115 let. Pri odko- pavanju so našU v globini okrog Im človeško lobanjo, ki se je poškodovala pri delu, ker nihče ni računal s tem, da bi utegnili p>od tako starim drevesom nale- teti na ostanek človeškega oko- stja. Dela sta vodila vaščana Franc Draškovič in Ignac Pod- goršek. Glede na kraj Upe — stala je T.ri vaški kapeli na polju — sklepajo vaščani, da se je mo- rala kdaj na tem mestu pripe- titi kakšna večja nesreča, na mestu katere so vaščani ali svojci žrtev postavili kapelo in posadili lipo. VEČ SOČUTIA do bede starih! V Ormožu živi že nekaj let v leseni lopi, obiti z deskami, ne- ka starejša ženska T. Z. Iz nje- ne sobe se vidi skozi pod v dr- varnico, ki je pod njo. Pozimi je izpostavljena najhujšemu mrazu in če brije sever, se ne more v štedilniku kuriti. Ce pa si zakuri, se ji v sobi tako ka- di, da mora vrata imeti stalno odprta, od česa si je že pokva- rila oči. Iz stropa v sobi kap- lja na tla voda, ki jo povzroča kopnenje snega na strehi. Žen- ska se preživlja s priložnostnim zaslužkom od krpanja perila. Uživa tudi neko podporo od ob- čine. Pokojnine nima, dasi je nekdaj delala mnogo let na Madžarskem. Pod nemško okupacijo j>a je imcfla tobačno trafiko in je tedaj napolnila nekaj na- hrbtnikov z raznimi tobačnimi izdelki za partizane, za kar ve B. K. Poleg sebe nima nikogar, ki bi ji stregel v bolezni. Nekoč so jo našli v kuhinji, ko je le- žala bolna na zofi in brez po- strežbe. Pred nekaj dnevi si je izpahnila levo ramo, ko je šla zvečer po zledenelem snegu domov m padla. Vso noč je prebila v najhujših bolečinah in mrazu popolnoma sama, pri- hodnjega dne pa si je morala prav tako sama hoditi na občino po ubožni list, da so jo odpra- vili v ptujsko bolnišnico. Ko se je čez nekaj dni z ramo v mav- cu vrnila domov, leži zopet sa- ma v mrzli, nezakurjeni sobi brez vsake postrežbe. Lopa, v kateri ta ženska sta- nuje, ie last mestnega stavbe- nika Rojsa, ki ima pod njenim stanovanjem svoja drva. Tov. Rojs ima v svoji hiši nekaj sob in bi eno lahiko odstopil tej ženski. Sosedje želijo, da ji k temu pripomore urad mestne občine za socialno skrlDstvo. IZ MAJSPERKA Industrijsko prostovoljno ga- silsko društvo Tovarne volne- nih izdelkov Majšperk si je po- stavilo nalogo, da vsi člani in članice, ki še niso imeli izpita izprašanega gasilca, obiskujejo strokovni tečaj in napravijo iz- pit. Odbor društva je organizi- ral tečaj, ki ga je obiskovalo 16 gasilcev in 14 gasilk. 25. ja- nuarja so bili izpiti in vsi kan- didati so izpit uspešno opravili. Komisija je bila nad znanjem presenečena. Društvo je lahko z uspehom ponosno, saj ima sedaj včlanje- nih 31 izprašanih gasilcev, 14 izpražanih gasilk. 3 podčastnike in 2 podčastnici. Vsi sestavlja- jo 5 operativnih desetin in stro- kovno obvladajo vso gasilsko dejavnost. MV IZ TRNIC Odkar pomnijo ljudje, v na- ših trgovinah niso nikdar pro- dali toliko kruha kakor v zad- njem času. Mnogi namreč ne morejo peči kruha doma zaradi slabih drv ter so prisiljeni kruh kupovati. Vaščani v tem času mnogo čitajo. Malo je hiš, kjer ne bi '. imeli knjig Kmečke knjige ali : Prešernove zbirke. Nekateri pa i si celo iz knjižnice v Mariboru i sposojajo knjige. \M ilMMM f PIlljU Prejšnji mesec je krožila po Ptuju prav vznemirljiva vest o tatvini dragocenega zgodovin- skega predmeta v muzeju, ki ga je ukradel mladoletnik. Poleg te kraje je bilo še več tatvin, ki so jih zakrivili nekateri ptujski mladoletniki. IZ MUZEJA JE ZGINILA POZNOANTICNA KRSTA Med zelo redkimi poznoantič- nimi grobovi, ki so sploh ohra- njeni, je bila v januarju ukra- dena svinčena krsta iz našega muzeja. Krsta je dokument kra- tkotrajnega bivanja Gotov v razrušenem mestu Poetoviju, v petem stoletju po našem štetju, ker so Goti tako p>okop>avali svoje pokojne. Ta redka priča preseljevanja narodov v našem muzeju, je po- stala plen mladoletnika, ki je splezal na podstrešje nekdanje cerkve in skozi podstrešni strop vlomil v mvLzejsko skladišče z željo, da bi našel kaj primer- nega za prodajo. Svinčeni grob se mu je zdel kaj dobičkanosen, zato si ga je izbral. Da bi pri »Odpadu« ne postali prozorni na vrednost tega predmeta, je svinčen© krsto raz- bil na kose in zagotavljal, da je bil svinec med smetmi, ki so jih vojald navozili k Dravi. Tako je dobil za dragoceno zgodovinsko krsto okoli 1800 din. In v muzeju? Muzej hrani da- nes mnogo dragocenih predme- tov v skladišču, ker čaka na iz- selitev mizarja Potrča, da bi po- tem v celotni stavbi uredil skladišča in razstavne prostore po določenem načrtu. Skladišče je bilo le redko obiskano in prava sreča je, da je nekaj dni p>o tatvini, bilo je 6. januarja letos, tatvino odkril muzejski preparator tov. Gojkovic. Muzej se je takoj telefonično pozani- mal pri »Odpadu«, če je kdo v zadnjem času prodal svinec in tako zvedel za ime storilca. Kakšna neprecenljiva škoda bi nastala, če bi v muzeju ne odkrili tatvine sedaj, ampak še- le čez nekaj mesecevj v takem primeru bi krsta bila že v to- varni prelita, muzej pa bi bil težko oškodovan, saj se tak predmet skoraj ne more oceniti s številkami. Tatvina, ki jo je zakrivil mla- doletnik, je tatvina posebno dragocenega kulturnozgodovin- skega predmeta in bi moral biti krivec temu primemo kazno- van. Tudi način tatvine je bil drzen; vlom skozi i>odstrešje ze- lo premišljeno vlomilsko deja- nje, ki vzbuja resno zaskrblje- nost, kakšna bo nadaljnja pot tega mladoletnika. Muzej je svinčeno krsto dobil » v zdrobljenih kosih nazaj. Pre- ► parator tov. Gojkovič jo je spet • z veliko težavo sestavil, a žal je L za vedno izgubila svojo gladko ! površino, ker so na njej vidni koščki, iz katerih je sestavljena, NOVE TATVINE NA GRADU V januarju so ne glede na to, da je Ljudska milica ostro pri- jela ugotovljenega storilca, dru- gi mladoletniki, kradli naprej. Vlomili so v dva grajska stolpa. Iz enega so sneli celotno okno s . podboji vred, ker je bila na oknu železna rešetka in splezali v shrambo, iz katere so odnesli zalogo hrane. V zadnjem tednu pa so polo- mih železno grajo, ki nujno va- ruje predvsem otroke, da ne- premišljeno ne stopijo na rob grajskega obzidja in zdrknejo po 20 m visoki steni — v smrt. Enajst delov močnih železnih ogr-ajnih drogov so mladoletniki zruvali, jih nalomili in prodali »Odpadu«. Oskrbnik na gradu je takoj zjutraj po nočni tatvini stopil k »Odpadu« in spet našel dele ukradene železne ograje. Zvedel pa je tudi za imena mla- doletnih storilcev. Zanimivo je tudi, da je bil eden med njimi tako predrzen, da se je »Odpa- du« predstavil pod drugim ime- nom. »ODPAD« NAJ KUPUJE LE OD ODRASLIH! Mladoletnike, ki so odšli na slabo pot, bo j>otrebno zelo stro- go prijeti za izvršena kazniva dejanja in poskrbeti, da se bo- do zavedali odgovornosti, ki jo imajo za svoja dejanja pred skupnostjo. Misliti pa je potreb- no tudi na vse drug'^ ukrepe, ki so potrebni, da bodo mladolet- niki krenili na pravo pot. Med prvimi takimi ukrepi je najnujnejši ta, da »Odpad« in druga podobna podjetja prene- hajo takoj kupovati od mlado- letnikov. Vsakdo, ki prinese predmet v prodajo, mora poka- zati osebno izkaznico, da jo podjetje kot evidenčno številko z imenom vpiše v p>os!ovno knji- go. S tem ukrepom bo otrokom odvzeta možnost prodajanja in s tem v zvezi tudi možnost, da bi denar izdajali za nevredne ali celo škodljive predmete, ka- kor so cigarete, alkoholne pija- če in podobno Skrbimo za zdravo telesno in duševno rast naše mladine, ki je temelj bodočnosti naše drža- ve, zato naj še prosvetno peda- goški forumi z vzgojnimi ukre- pi, posebno v primeru omenje- nih mladincev, skušajo odstra- niti v kolikor je možno tisto, kar je do danes oviralo te mla- dince, da niso v vrstah poštene mladine. V. R. stran I PTUJ 8 FEBRUARJA 1957 ŽeljeDrave'' so se uresničile Nogometna tekmovanja so za- kijučena. Tudi v mariborsko- celjski nogometni ligi so šele pred kratkim potegnili črto pod lačuni. Velika afera Drava : Aluminij je končana. Kako je do tega prišlo? Zato danes ne- kaj besed o prvaku mariborske- celjske nogometne lige »Dravi« iz Ptuja. Verjetno se še mnogi spoird- njajo preteklosti nogometnega kluba. Drave. V stari Jugoslavi- ji sta v Ptuju obstajali dve dru- štvi, in sioer nemški klub »Ptuj« in slovenski klub »Drava«. Bor- be na zelenem poiju so se stal- no menjavale, tekme so bdle po- vprečne, igralci »Drave« so več- krat tudi zmagali. Ustanovitev nogometnega kluba »Drave <: po osvoboditvi pomeni preporod ptujskih nogometašev. Seved'aj, kakor v večeni krajev, je tudi v Ptuju nogomet šport Številka ena. Moštvo Drave nastopa v pTvenstvnih tekmovanjih že precej let. Uspehov ni bilo pre- več, moštvo se je vedno vrtelo nekje na koncu lestvice in .je celo izpadlo iz \'zl-iodne sloven- ske lige. Dnevni s{Mwed /-a nedeljo, dne 10. lebruarja 1957. 6.00—7.00 Z veselimi domačimi vila- mi v prijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska na- poved. 7.00 Napoved iasa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- leda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski kole- dar in prireditve dneva. 7.35 Zabavne melodije izvajajo orkestri Kostelanetz, .VSaiitovani, Ray Martin, hrank Polken, Adalbert l.ntter, Adalbert LBcrkovifsky, Norrie Paramor. 8.30 Otroška predstava — Markus Polder-Mitja Meiak: Pevsko tekmovanje j-ajcev na Goljavi (ponovi- tev). 9.20 Pisan spored slovenskih narod-^ nUi pesmi. 9.45 Se pomnite tovariši — Tone Vldraar-Luka: S pohoda XIV. di- vizije na Štajersko. 10.15 Nedeljski sim- fonični koncert. 11.15 Oddaja za BeneSke Slovence. ll.:t5 Lahek opoldanski glas- beni spored. Armando TrovajoH: Nočni preludij — Victor Ilerberl: Tri serena- de. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spoied. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes rekalmc. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame, leli ste — poslušajte! —- vmes ob 15.00 —15.15 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in obvestila. 16.00 Silvo Ma- telič: Od Tribuše do Lokev (reportaži). 16.30 Glasbeni mozaik (skladbe A. Dvofa- ka, F. Chopina, G. Verdija, F. Griega in I-'. Liszta). 17.30 Radijska igra — Wey- rauch: Japonski ribiči. 18.15 Melodije za dobro voljo. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 7abavn3 glasba, vmes reklame. 20.00 Malo 0(1 tu in ma?o od tam (javna za- bavna glasbena oddaja Radia Ljubljana z dne C. februarja); sodelujejo; Angele Durand. Zlata Gašperšič. Ivo Robič, kvin- tet Jože KampiC, zabavni in plesni orke- ster Radia Ljubljana p. v. Bojana Ada- miča. 21.00 Kulturni razgled;. 21.15 Noč- ni koncert. L. M. Skerjanc; Koncert za fagot in godalni orkest&r s harfo forl:«- ster Slovenske {ilbanr.onije, solist Ivan Turšič dirigent Bogo Leskovic); iJroS Krek: Sirafcnietta (orkester Slovenske f;lharmor!ije. diri?ent Samo Hubad). 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dati. 22.1.") No^'osti iz našega arhiva za- bavne glasbe. 22.55—23.00 Poročila. 22.15—23.00 UKV program; lazz-coctail. 23.00—24.00 Oddaja" za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). Mestni kino Ptuj predvaja od 8. do 10. februarja 1.1. francoski film »Štirje brez postelje« in od 12. do 14. fe- bruarja 1.1. jugoslovanski film »Jubilej gospoda Ikla«. Mestni kino Ormož predvaja 8. in 10. februarja 1.1. ameriški film »Ropiarji Korzike«. Kino Središče predvaja 9. in 10. februarja 11. italijanski film »Nesmrtne me- lodije«. Kino Muretinci predvaja 9. i-n 10. februaria 1.1. jugos':ovanski film »Krvava pot«. Kino »Vedrost« Miklavž pri Ormožu predvaja 10. februarja t 1. nem- ški film »Niki«. OKRAJNO Gl Ff)AlJ" E PTUJ Nedelja, dne 10. febr. 1957, ob 20. un: B. Nušič: ^NARODNI POSL.ANEC.< — Premiera — Red: premierski in izven. Torek, dne 12. febr. 1957, ob 16. uri: B. Nušič: »NARODNI POSLANEC« — Red: I.MS - I. Četrtek: dne 14. febr. 1957, ob 20. uri: B. Nušič: >^NARODNI POSLANEC:- — Red: );B« in izrv&n. IZ LESKOVCA Rojstva: Ana Vodušek roj. Petrovič (1930) iz Vareče št. 2 je rodila Jožef o; Gera Vindiš roj. Vidovič iz Boriniaka št. 1 — Jo- žefa; Helena Mere (1912) iz Vel. Varnice št. 47 — Juliiiano; Bar- bara Vidovič roi. Skok (192.3) iz Vel. Varnice št. 71 — Franca; Jožefa Vidovič roj. Hrnčič (1926) iz Renišča št. 1?, _ Jožef o; Ju- stina Mere roj. Podgoršek (1932) iz Strmca št. 27 — Janka. poroke: Avguštin Vidovič (1932) iz Vel. Varnice 76 in Ju- liana ToDolovec (1931) iz Ve". Varnice 12; Jane^ Mere (1933) iz Strmca 56 in Justina Podgor- šek (1932) iz Strmca 27; Janez Vidovič (1921) iz Vel. Varnice 24 in Amalija Topolovec (1930) iz Velike Varnice 23. Smrti: Antonija Vreg roj. Bre- zo vnik (1866) iz Zg. Lesko^^ca 2; Katarina Topolovec roj. Cerni- vec (1884) iz Skorišnjaka 45; Franc Gabrovec (1901) iz Belav- šeka 34: Janez Petrovič (1875) iz Vel. Varnice 16; Amalija Ko- zel (1881) iz Vel. Varnice 62; Anton Kmetec (1911) iz Vel. Var- nice 96. Milko je prišel prvikrat z ma- terjo v menažerijo. Pred kletko divje svinje pravi mati: — Vidiš, Milko, to je svinja. — Zakaj? \-praša Milko, kaj ti je pa naredila? -leisk! prf ak 1956 Za osvojitev prvega mesta mariborsko-celjske nogometne lige, čeprav le v jeseni, pomeni za nogometni klub Drava velik uspeh. Minulo je že nekaj me- secev od zaključka prvenstve- nih nogometnih tekem. Ves čas telvmovanja so se vodilni klubi >>Aluininij«, »Drava«. »Kovi- nar«, »Svoboda« borili za čim- boljši uspeh, ob koncu pa jo do- segel zmago Aluminij. Zmiagal je šele v zadnji odločilni tekmi z Dravo v Kidričevem. V tej tekmi sta za Aluminij nastopa- la igrailca iz beograjskega »Rad- nički« Korda in Raškovič, ki pa pri mariborski podzvezi nista bila pravilno reglstriraina za no- gometni klub Aliiminij. Na pod- lagi protesta NK »Drave« in raiznih priloženih potrdil je tek- movalna komisija razveljavila tekmo z Aluminijem in registri- rala 3:0 v korist »Di'ave«. Toda nihče ne more reči, da bo »Dra- va« še spomladanski p^rvak. Klub ima danes velike težave. V prejšnjih letih so se prema- lo zanimali za miladino, ker so usmerili svoje delo samo v prid prvega moštva. Tako jim je zmanjkalo za mladinsiko moštvo mladine in niso mogli nadome- ščati igralcev prvega moštva z mla-dimi močmi. Pionirjev i>a je vedno več, mladi naraščaj z ve- seljem prihaja na igrišče in tudi kaže precej nadarjenosti za nogometno igro. Pipin Brzotumir Šahovskega dru- štva Ptui za mesec februar bo v torek, dne 12. t. m. v novem društvenem prostoru v posebni so ibgostUne »Slovenske gorice« (prej Kox-ošec) s pričetlš^om ob 19. uri. Vabljeni so vsi ljubitelji šahovske igre, da se udeleže te prireditve, kaor tudi da obisku- je jo šahovske večere, k; so ob torkih in četi'tkih. Sindikalna grupa OLO Ptuj je gostovala v Kidričevem in odigrala prijateljski dvoboj v namiznem tenisu s tamkajšnjim NTS-ALUMINIJ. Moška ekipa OLO je bila poražena z rez.ulta- tom 5:1. Rezultat je tako viisok, ker je v ekipi Aluminija igral trener — najboljši igralec ma- riborskega prvalca Kovinarja, ki je dobil vse igre. Ženska ekipa Aluminija je prav tako premagala ekipo OLO z rezultatom 3:1. P. A. Karba Marija, Carovec 26, je rodila Silvo; Jakob Elizabeta, Cirkulane 46 — Anico; Zupanič Ida, Ptuj, Znidaričeva 4 — Mila. na; Ilešič Angela, Ptuj, Dražen- ska 8 — Mirana; Lozinšek Kri- stina, Brstje 37 — Franca; Šo- štarič Marija, Ptuj, Miklošičeva št. 6 — Janjo; Slekovac Magda- lena, Vurberg 145 — Bojana; Markovič Teodora, Mihalovci 52 — Borisa; Filipaja Neža, Ptuj, Prešernova 29 — Danico; Božič- ke Rozina, . Tržeč 46 — Ivaiia; S-alamun Jožefa, Nova vas 47 — Silvo; Gerečnik Matilda, Marje- ta 70 — Marijo; Svenšek Julija- na, Kidričevo 15 — Jožefo; Jo- žefa Vogler, 2etale 18 — Jožico; Kostanjevec Marija, Sobotinci št. 38 — Maj do; Pilinger Marija, Zabovci 8 — Mileno; Pavlinič Marija, Ormož — Zdravka; Krajnc Alojzija. Hajndl 5 — Mi- lana; Plajnšek Frančiška, Maj- šperk 24 — Danico; Belšak An- tonija, Brezovec 2 — Marijo; Ce. ligo Angela, Sela 39 — Srečka; Slam.eršek Ana, Zg. Hajdina 26 — Janka; Sel Marija, Janežev- ski vrh 9 — Franca; Rudolf Eli- zabeta, Senežci 22 — Franca. SMRTI; Lenart Valent, Macelj Gornji, roj. 1926 + 1. II. 1957. Poroic ni bilo. V zadnjih dneh so se poško- dovali in se zdravijo "V ptujski bolnišnici; Nerat Franc, Dvorja- ne 41 (poškodba noge pri pad- cu); Puklavec Jože, Hum 104 (poškodba desne noge); Zelenik Marija, Janeževski vrh 49 (pasji ugriz); Babnik Ana, Ptuj (vre- zala se je v roko); Dovečar Vin- ko, Strejaci (nekdo ga je z no- žem zabodel); Dovečar Kristina, Strejaci (nekdo i o je vrgel in ji poškodoval nogo); Majcen Ivan, Mezgovci 54 (poškodba noge pri padcu); Znidarič Janez, Pavlov- ski vrh 53 (padec — poškodba desne noge); Rodošek Ivan, Vu- zenica (padec s kolesa — po- škodba noge); Bolcar Janez, Spuhlja 50 (padec — zlom noge); Topolovec Marija, Njiverce 40 (padec — poškodba leve roke). v sredo, 6. II. 1957 (za liter, kilogram ali kos): Čebula 80—100, česen 120, lu- ščeni fižol 40—60, hren 100, krompir 12—13, petršilj 60, rde- ča pesa 30, redkev 25, por 50, solata endivija 100, rdeče zelje 25, zelje v glavah 25, zelena 60, korenček 40—50, ohrovt 30, ko- ruza 35, pšenica 30, oves 30, pro. So 35. ajdova moka 60, koruzni zdrob 60, ajdova kaša 120—130, prosena kaša 80—90, surovo ma- slo 500, zaseka 300, mleko 30, smetana 140—160, sir 40—80, ko- koši 400—500, piščanci 300—600, purani 800—1400, jabolka 25— 30, jajca 16—18, kisla repa 30, kislo zelje 40—50, ječmenova kaša 80, domači kis 25, suho me- šano sadje 50. OBVESTIIX> Obveščamo vse odjemalce električne energije v Ptuju in okolici, da bodo v nedeljo, dne 10. februarja 1957, med 8. in 15. uro prekinitve električnega toka. Elektro Maribor-okolica, obrat Ptuj VABILO na REDNI LETNI OBCNI ZBOR Planinskega društva v Ptuju, ki bo dne 14. februarja 1957 ob 19. uri v dvorani Okrajnega ko- miteja ZKS v Ptuju z običaj- nim dnevnim redom. Udeležba m člane obvezna! ODBOR Ali znate same ^mpregnirati? Nepremočljivi plašči, vetrni jopiči, nahrbtniki in planinske torbice nam v deževnih spomla- danskih ali jesenskih dneh zelo dobro služijo. Ce pa smo te stvari že nekajkrat prale, na- vadno ne drže več vlage in so pravzaprav izgubile praktično vrednost. Zavreči pa takih stva- ri le ne kaže, če je blago še trpežno in celo. Praktična go- spodinja se bo opogumila svoj propustni dežni plašč sama im- pregnirati. F*oslušajte, kaj nam svetuje: Stvari, ki bi jih rade impi'eg- niraiO, najprej čisto operite, do- bro izplaknite in ne ožemajtc, temveč jih samo razprostrte obesite na vrvico toliko časa, da voda odteče. Medtem si pri- pravite milno raztopino — 7 litrov mlačne vode in 10 dkg pralnega mila — tako, da milo nastrgate v mlačno vodo, da se v njej raztopi. Ko se plašč od- teče, g.a i>otopiino v to raztopino in pustimo v njej 4 ure. Po tem času plašč vzamemo iz razto- pine in gia .spet neožetega raz- prostremo in obesimo na vrvico, da se odteče. Medtem pa pripravimo mlač- no galunovo raztopino — 7 li- trov mlačne vode in 10 dkg ga- luna v prahu — v katero poto- pimo plašč spet za 4 ure. Nato ga narahlo splaknemo v hladni vodi in neožetega razprostremo in obesimo, najbolje na obešal- nik, ga z roko lepo poravnamo, da ga ne bo treba likati in ga pustimo na vrvici, da se posuši. S tem je impregniranje oprav- ljeno in plašč ho gotovo spet držal vlago. Milo in galun se namreč spremenita v netopne DROBNI NASVETI Beljak stepemo v posebno trd sneg, če mu dodamo nekaj kap- ljic limono vega soka. Beliak mora biti tudi čimbolj ohlajen, zato ga ne puščamo v topli ku- hinji, temveč ga spravimo na hladno, dokler ga ne potrebuje- mo. Snega dobimo precej več, če na en beljak prilijemo pol žličke mrzle vede. Rumenjak ohranimo nekaj dni, ako ga denemo v skodeli- co in nali^emo nanj mrzle vode. Posodo postavimo v hladno shrambo. Prodno rumenjak upo- rabimo, mu odlijemo vodo. soli, zato postane na ta način impregnirana tkanina spet ne- pr^ustna za vodo. Priporočljivo je, da impregni-« ramo v večji posodi, da se tka- nina preveč ne mečka in da je osušene ni treba likati. Navedene količine zadostuje- jo za impregniranje enega pla- šča. Ce pa impregnirate več ali manj stvari, pazite dobro na so- razmerje dodatka, ker je od te- ga odvisen usp>eh vašega dela. Kako iisttma posodo iz o oiii^N ? v našem gospodinjstvu se vse bolj uporablja posoda iz alu- minija. Lepša je na pogled, lažja, kar je glavno, hitreje se v njej segrejejo jedi, ker alu- minij boije prevaja toploto. Vendar pa mora vsaka go- spodinja vedeti, da se alumini- jasta posoda ne čisti z istimi sredstvi kot ostala posoda, če hoče, da bo trpežna in da se ne bo pokvarila. Za čiščenje alu- minijaste posode ne smemo uporabljali sode, pa tudi solna kislina ne sme priti na posodo, ker vse te stvari razjedo alumi- nij. , Ce posoda iz aluminija ni zelo umazana, jo očistimo s toplo vodo in nato do suhega zbriše- mo s krpo. Ce pa so se jedi zelo prijele na posodo, je treba dati vanjo vroče vode in pustiti, da se ostanki jedi zmehčajo, nato pa zdrgniti s ščetko in kakšnim nevtralnim čistilnim praškom. Ce je posoda zunaj črna od saj, jo najprej očistimo s starim ča- sopisnim papirjem, nato pa prav tako kot znotraj s ščetko in čistilnim praškom ter vročo vodo, lahko pa uporabimo tudi tanko žico, ki jo zadn''a leta prodajajo v vseh drogerijah. Ce boste tako ravnale s svojo aluminijasto posodo, bo dolgo lepa in se bo svetila kot nova. TUDI PRESITE ODEJE LAHKO PERETE Ce nimate primernih prevlek za prešite odeje, se vam tudi te umažejo in snažna gospodinja gotovo ne bo trpela umazanih odej na posteliah. Pripravite si precej veliko posodo (čeber), da se odeja lahko v njej potopi. Nalijte vanjo mlačne vode. Na vsako vedro vode dajte 5 dkg salmijaka. Ko se je odeja že nekaj časa namakala v tej vodi, preglejte, kje so naibolj zama- zani deli odeje in le-te še na- milite in narahlo pomencarte. Odejo boste izpirale v prav tako mlačni vodi, kateri boste na ve- dro dodale pest soli. Sol prepre- čuje da vata v odeji ne otrdi. Ko je voda že čista, vzamite odejo iz posode in jo neožeto posušite v senci. Naibolie je, da prihaja zrak na odejo od vseh strani, zato jo sušite na več vzporedno napeljanih vrveh, ki na morajo biti precej močne. Odeja bo po takem pranju iz- gledala kot nova in tudi vata ne bo šla v kupčke. Zaprarso belo perilo spet po- beli, če zadnji izplakov^alni vodi primešamo četrt litra špirita in 10 gramov čistega terpentinove- ga olja. Perilo naj ostane na- močeno čez noč. Ce imate veli- ko žehto, vzemite dvojno koli- čino. Zjutraj perilo .še enkral izplaknite in obesite. Dosti lepše bo^ perilo, če ga posušite na son- cu. ZAKAJ GOSPODINJE MANJ JEDO? Nedavno je ameriško ministr- stvo za kmetijstvo napwravilo anketo, kako se hranijo Ameri- čanke. Rezultati ankete so po- kazali, da gospodinje ne skrbe dovolj za svojo prehrano in da je v neštetih primerih potrebno, da se njihova prehrana iz]x)lj- ša. Na osnovi statističnih po- datkov je potrjeno, da so ma- tere povprečnih ameriških dru- žin najslabše hranjene. Najbo- lje so hranjeni otroci, nato mo- ški in nato mladina v razvoju. Na koiicu te množične ankete je utemeljeno, da mnoge ženske jedo mnogo manj, kakor jim je potrebno. Vzrok ni v tem, da drže nesmiselne diete za shujše- vanje, ampak to, da na tek vpli- va kuhanje, delo v gospodinj- stvu, vstajanje od mize med ko- silom, serviranje in pospravlja- nje z mize ter mnogo drugih opravkov, ki jih mora gospodi- nja-opraviti vsak dan._