Žalostni glasi o uspeliih liberalne nravnave gruntnega davka. (Izv. dopis iz št. Vida nad 'VValdekom,) Pustni torek nam ni Ie prinesel novega snega, marveč tudi nove cenilne izpiske našib zemljisč. A kako smo debelo gledali, ko smo videli, koliko naša zeruljišča sedaj več nesejo od poprej. Poprejsnji čisti donesek je bil pri mojem zemljišči 98 fl. 28'/a kr. av. velj., a novi — (ne prestraši se preveč!) 172 fl. 60 kr. a. v., tedaj celib 74 fl. 47Vs kr. več od poprej. Radoveden se podam v srenjsko pisarno videti, ali je tudi drugim posestnikom pust prinesel tako lepa darila. Najdem tam župana, in pregledujeva posatnesne pole. Hitro vzamem svinčnik in zapisujem, koliko znaša po novi cenitvi čisti donesek 65 posestnikov katastralne srenje sv. Vida. Najdem lepo svoto 4181 fl. 87 kr. av. v. med tem ko je poprejšnji čisti donesek znašal za ravno to katastralno srenjo 2623 fl. 15 kr. a. v. Evo nGospodai" tako je naše zemljišče zboljšano za 1558 fl. 72 kr. dobodkov na leto; in če bodo dačni procenti ostali stari t. j. 26%i 00 samo naša majbna srenja plačevala 410 fl. 26 kr. več; potem pa še vse mogoče doklade! Alj nam bo kaj pomagala reklamacija? Imam malo upanja. Na pepelnico, ki nam je prinesla tolike zamete, da ie bližnji sosedje niso mogli v cerkev priti, sem začel račuuiti, kako bi napravil reklamacijo, da bi saj blizo pri starem donesku ostalo. Ob treh popoldne je bil račun gotov, ki mi je pokazal, da bi bil čisti znesek mojega zemljišča, ki obsega 39 parcel: 107 fl. 3374 kr., ako se mi posreči, da pri vsaki parceli kultnro za eno vrsto nižej spravim. Ta svota bila bi pravična, kajti toliko več bi znašali pri mojem zemljišči od dobe starega katastra zboljšane kulture. Ali bom pa to pri pritožbi dosegnol, pokazala bo še le skuinja. Pa kakšno delo bo to! Prvi pot bo sedaj, da dobim izgledne kulture za vsako vrsto. A da jih človek ložej dobi, so na pogled postavljene eamo pri okrajnem pogla^arstvu ne pri srenji. Čemu ta potrata časa? Če jih grem iskat v Slovenjgradec, zamudim cel dan in potrošim novcev, med tem ko bi jih pri županu v eni uri brez vseb potroškov pogledal. — Če bom imel izgledne kulture zapisane, potem jib pojdem še le iskat, a poprej mora sneg skopneti, da vidim kakšua je zerolja ali je moji podobna, ali boljša kakor moja, ki je v tisti kulturni vrsti. Moje njive, travniki in pašniki so razdeljeni v kulturne vrste cd4—7; gozd v 3. in 4. Kje bom najšel izgledno kulturo za njivo 4. vrste? Morebiti v Šmarskej soseški pri kakem kmetu blizu sv. Tomaža. Moram jo iti gledat, kakšna je, da spoznam ali je nioja slabeja ali ne, da vem ali mi je reklamirati ali ne. Kje je potem izgledna kultura za njivo 5., 6., 7. vrste? Za 5. morebiti v Zavodnem soštanjskega okraja, za 6. v bribib blizu Mahrenberga, za 7. Bog si ga ve kje. Če vse te kulture poiščem, potem itnam še le gradivo za reklamacijo pri njivah. Potem pojdem zopet iskat razne kulture travnikov, pašnikov in gozdov. Koliko potov, koliko truda in denarja bo to stalo! Kako bo zamogel kmet to storiti, ki bo ravno v času reklamacije imel najve5 dela s setvijo itd.; kdo inu bo vse 'pisal, kje bodo dobili vsi na enkrat mape, iz kterih še le razvidijo, ktero parcelno številko ima ta ali una njiva, travnik, pašnik itd. Bojim se, da bode reklamacija toliko truda, dela in novcev stala, kakor poprej napačua cenitev, samo s tem razločkom, da bo moral vsak, ki boče reklamirati, stroške sam v kratkem času plačati, med tem ko so cenilni možje poprej svojo dobro plačo iz državne blagajnice prijeinali. Iu po vsem tem je še le vprasanje ali mi bo reklamacija kaj pomagala? Ali mi bodo verjeli, da je moja njiva, moj travnik itd. slabeji, kakor so rekli ceniini možje? Morebiti še ravno tisti možje, ki so mi že krivo cenili, še enkrat na moje stroške pridejo k meni gledat kultare vse, da presodijo ali je moja reklamacija resnična? No potem smo itak zgubljeni! Zakaj težko jim utegne biti, da so se motili, in bodo bržčas svojo staro trdili, da moia vse ostati kakor so prvo pot presodili. Iz vsega je tedaj očitno: 1, da jib bode le malo število reklamiralo, 2. da še tistim, ki bodo reklamirali, malo upanja ostane, da bode kaj pomagalo; 3. kmet, ki je sedaj s dačami preobložen pa bo piišel na boben. Potem pa naj gredo liberalni poslanci obdelovat njive; gotovo se bodo v kratkem času prepričali, da zemljišča še več nesejo, kakor so nam sedaj izračunili. Kako nam je pomagati? Sklicujruo tabore in protestirajmo zoper visoke tarife, katere nam je libeialna deželna komisija v Gradci napravila. Tarifa 5. mora biti 4., 6. mora biti 5. itd. Le po tem potu bomo pri.šli do resnice in bo v naiih planinskih krajili, ki so že itak bili preobloženi, saj pri starem ostalo, ne da bi nam bilo treba reklamirati. J. Tombah.