135 štev.
Y Ljubljani, v četrtek 4. decembra lb?9.
Letnik VII.
Inseratl se sprejeumjo iu ve'¡i tristouna v rs'k :
4 kr.. če a» tiska Ikrat.
IV	4
*- ii n «i i» ■ n
10 11 i) ii ii ^ ii
Pri večkiutnem tiskanj muu priniurno zmanjša.
R ok o pi si
se ue Ttarajo, nefrankovauA pisma se ne sprejemajo.
N ročnino prejema opravništvo (HdminiHtraeijH) in nkapedicija na Dunajski cesti št. 15 v Mediju-ovi Liài, II. nadstropji.
Politi Cen list n slovenski narod.
Po poiti prejemar velia :
Za ceio ioto . . to -- kr. m buiieta . .	_
n
ta četrt ¡ei»	J ., 50 „
V administraciji velja: Z rt celo it-ro . . v ¿i. H» r r.a poi lct'\	x , 'Ju
f.eut n-tii	"i „ „
V Ljnbljani iih r.orn pošiljan vi-lia 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je v Medijatovi hiši, itev. 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto.
Zaupnica Krolu lfoliciin artu.
(Po včerajšnjih ..Novicah '.)
,,Vaša Preuzvišenosti Ko smo uriano podpisani Vas, preuzvišeni Gospod! 24. junija 1.1-za svojega zastopnika sogiasno volili v državni zbor in ste Vi našo volitev uljudno sprejeli, navdajalo nas je popolno prepričanje , da smo si izbrali rodoljuba za svojega zastopnika, ki ne bode samo ponos nam volilcem, temveč tudi mož zaupanja vseh norodov Habsburške monarhije, ki ves čas, kar je Avstrija postala ustavna država, hrepenijo po tem, kar v ustavnih državah vsem narodom gre , česar pa oni do danes še niso dosegli.
In ki.kor se je posrtčlo naši deželi, da je slovenski narod poslal možake v državni zbor, kteri želijo miru in sprave med narodi avstrijskimi, tako se je ta blagi namen posrečil tudi drugim deželam vsaj toliko, da v zbornici poslancev imp. zdaj tista stranka večino, ktera želi, da Avstrija po zadovoljnosti svojih narodov postane tudi navzunaj mogečna in ve-ljavua v vrsti evropskih držav. In le po taki večini bilo je mogoče, da je iz poslanike zbornice pred jprestol našega presvitlega Cesarja prišla adresa, ktera razodeva vsa sredstva, po kterih se dado zaceliti brtike rane, ki jih je mnogo let gospodujoča centralistična stranka sekala narodom nenemškim in vlado zanikala na pogubno pot, iz ktere državo rešiti more le po vse drugačna sistema , da na mesto brezverstva stopi žive vere svetinja, ua mesto neenakosti narodnih pravic narodna ravnopravnost,
na mesto zgodovini Hubsburške monarhije nasprotnega centralizma pa ona decentralizacija, ktera deželam pusti, kar deželam gré, državi pa, kar je njenega.
In prav ta adresa ua prestolni govor Njega Veličanstvu poklonjena in po Vaši Preuzviše-nosti osnovana ter v adresini debati tako izvrstno zagovarjana, vzeta ¡e iz dna naših src, ki nas silijo, najtoplejšo zahvalo Preuzvišenosti Vaši tem več zato izreči, ker iz Najvišega odlikovanja, ktero je Vam došlo po sklepu Njegovega Veličanstva 8. dne novembra t. 1., radostni spoznavamo, da to, kar adresa razodeva, se popolno sklada s preblagimi intencijami presvitlega našega Cesarja.
Dvojni nagib je tedaj, ki nam je narekoval to pismo, ktero od ene strani je izraz najtoplejše zahvale Vaši Preuzvišenosti za ravno tako modro kot energično postopanje o adresini debati, — od druge strani pa izraz navdušenega čestitanja o odlikovanji, ki je Preuzvišenosti Vaši došlo od Njegovega Veličanstva, presvitlega našega Cesarja in Gospoda.
Blagovolite v tem dvojnem smisiu sprejeti od nas to ponižno pismo, ktero sklepamo z navdušenim klicem:
slava, slava, slava našemu velečastemu zastopniku, prvaku zbor-n ce poslancev, visekorodnemu grofu K aro I u Hohenwartu!
Volilci gorenjskih kmetskili občin 30. novembra 1879.
Še nekaj besedi o sprejemu našega polka.
Minoli so oni žalostni časi, ko se je Slovenec sramoval svoje lepe domovine, svojega lepega jezika. Naj je bil Slovenec še tako izvrsten človek, vešč svojemu poslu, plemenitega duha, spoštovali so ga le tako dolgo, dokler je z nemško govorico zakrival svoje rojstvo; brž pa, ko so zvedeli, da je „Kraner" ali pa „Bindischer", bilo je vse spoštovanje proč, z rogljivim posmehom so se spogledovali in njegova soc jalna veljava bila je vn čenn. Ni čudo potem, da so Slovenci, ki so z lastno močjo dospeli do kake bolj častne stopinje, zatajevali svojo narodnost, ki je nosila znamenje brez-častja. Šlo je to tako daleč, da se niso sami Slovenci na tujem sramovali, povedati Bvoj rodni izvor, še celo Slovenci v domovini sami, ki so bili vendar vselej v večini nasproti tujcem , zatajevali so svojo narodnost, nsjrajše so nemški govorili, ter so komaj pr čavovali, kdaj ae bo poslednji kmet nemški naučil, da bi se oprala iz prebivalstva te dežele grda maroga slovanstva. Kar so bili iz početka prisiljeni storiti, nadaljevali so potpm prostovoljno, postali so n e m š k u t a r ji. Oj, koliko zaničevanju, preziranja, nnsilstva je naš narod v tej dobi prestal! Bodimo veseli, daje za nami!
Začeli so namreč vstajati možati, plemeniti, duhoviti domačini, in začeli popraševati: zakaj se bomo sramovali našega jezika, naše narodnosti? zakaj bi Slovenec ne smel vživati istih pravic, istega spoštovanja, ko drugi na-
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek Čas.
XXXIX.
Moj namen ni vseh teh krajev uatančneje popisovati, omenim le, da so mene očarali ravno tako kakor vsacega druzega, ki ima občutek za lepoto in veličastnost narave. Ko so oči moje zagledale Blejsko jezero z otokom in cerkvijo na njem, sem bil dolgo zamaknjen v vse to in brž sem storil sklep, tukaj ostati ta in še drugi dan, saj sem imel cvenka. Počasi se toraj pomikam dol proti Malnarju, ob vsakem koraku zagledam kaj novega, čeravno Bled takrat ni bil še senca sedanjega, zato pa tudi bolj kakor ga je Bog vstvaril. Po poti srečujem razno gospodo, kakor se nahaja po toplicah, ki vsa tuje jezike govori, še nemška beseda je redka; ker pa nisem bil še olikan, jej grem h pota ali pa zrem v jezero in ua grad. Kalmi zatisne po dijaški navadi nekdo od zadej oba očesa in veli s popačenim zamolklim glasom
.,Ugani!"
Jaz ugibam in ugibam , tipljem roke ter onega po životu, pa ne uganem pravega imena; ali on me ne spusti, marveč me napelje do tpga, da zaupijem:
„Preširen si, Gabrijel Preširen.'-
Na to me spusti in jaz pogledam v smehljajoči se obraz tega svojega do tje najboljšega prijatelja, s kterim sva že v Ljubljani marsiktero dobro iu slabo vdela.
,,Kaj pa delaš tu?" — me praša po pozdravu.
„Kaj pa ti ?' — mu dam jaz vprašanje nazaj.
,.Jaz sem tu doma, tam le" — in pokaže mi lepo hišo ob bregu jezera z napisom „Lui-senbad".
„Da je to tvoja — vaša hiša? Beži no! Nikar ne bahaj!"
„Le z mano pojdi, boš pa videl!" — reče Gabrijel, me prime pod pazduho in me vleče v hišo. Tam me pelje naprej v kuhinjo, kjer me, čeravno se mu trgam z rok, kakor sramožljivo dekle, ktero vleče fant v krčmo na ples, prav po salonski predstavi veliki, ponosni in lepi gospe j z besedami:
„Mama, tu vidite mojega najboljšega prijatelja in sošolca z Ljubljane. Fest kerlc, kaj ne? Samo malo boječ je. pa to bo od tod, ker je prišel peš z Bohinja in je zdaj gotovo lačen in žejen."
Krasna gospa, kteri si upam komaj v oči pogledati, se nasmehne, potem pa reče:
„Le tje h kaki mizi ga pelji, Gabrijel, vama bom že kaj poslala, da bo bolj pogumen postal."
Na to greva, jaz držim svoj klobuk še zmiraj v roki, a prašam Gabrijela:
„Kaj ta gospa je tvoja mati?"
„Se ve da, saj si videl. Ali ti ni všeč?"
Meni to nikakor ne gre v glavo, da bi moj prijatelj imel mater tako gospo, da si jaz z njo še govoriti ne upam, zato mu rečem, da idiva raje kam drugam, ker nisem navajen take gospode, a on me zopet prime za roko in reče:
„Zdaj te bom pokazal še očetu. Nič se ne boj, te ue bo snedel. Temu pokaži tudi svoje spričevalo, saj ga imaš seboj, ne?"
Jaz prikimam, greva v sobo, v kteri zagledam najprej veliko skladovnico knjig, potem pa šibkega postaranega mož čka, kteri se obrne do uaju z vprašanjem, kaj je.
.,Moj najboljši prijatelj z Ljubljene, ki še ni nikdar Bleda videl. Jaz sem ga vjel tam le zunaj, ko je hotel iti memo naše hiše."
„Tako ? Ej no, sošolec ali več ?" — vpraša gospod prijazno.
„Sošolec" — odgovori Gabrijel — „več pa je, ker je bolje izdelal ko jaz."
rodi, saj stori svojo dolžnost, kakor drugi? Ker ponemčevalci niso vedeli pravega, pametnega odgovora na to vprašanje, začela se je misel slovenskega rodoljubja hitro š riti med narodom, kmalo je postala na Kranjskem narodna stranka tako močna, da se je že za-mogla vspešno boriti z nemškutarsko inteligenci jo.
Danes je narodna zavest prodrla do uaj-nižih krogov, danes že delavec, že težak, že hlapec, že prosti vojak, ki ne zna brati ue pisati, vendar ve, da je Slovenec, ue sramuje se več svoje krvi, svoje domačije, ampak s ponosom gleda na te lepe pokrajine, in pravi: „tukaj je moja domovina I"
In ravno zato je dobro in prav, da so bili naši vojaki povsodi na slovenski zemlji tako lepo in prisrčno sprejeti, — vsaj bodo vedeli, kje so doma, vedeli bodo ceniti svojo domovino, spominjali se je bodo s ponosom in ljubeznijo , in kedar slečejo vojaško suknjo, po stali bodo domoljubi, prihiteli bodo z veseljem nazaj v naročje mile Slovenije, in vedno jej zvesti ostali, kajti spominjali se bodo vojaških let, ko so bivali med mrzlimi tujci, in ko jih je domovina j>o vsih potih spremljevala s svojo ljubeznijo, spominjali se bodo prisrčnega sprejema na Slovenskem, in rekli bodo navdušeni: „Da tukaj je moj dom, tukaj moj rod, tukaj se govori moj m li jezik !"
Včasih, če je Slovenec dolgo pri vojakih služil, da se je nekoliko nemški naučil, posebno pa, če je bil celo šarž , prišel je nazaj kot „star soldat" in zagrizen nemškutar. Hotel je več veljati, ko drugi ljudje, in to je hotel prisiliti s tem, da je nemški govoril. Danes je vse drugače. Danes se celo častniki ne sramujejo več slovenskega jezika, kakor smo na banketu slišali, podčastniki pa so razuri Ko-čevarjev vsi iskreni in navdušeni rodoljubi.
Saj bi bilo tudi abotno trditi, da vojak ne sme svoji domovini zvest biti. Slovensko domoljubje nikakor ni nasprotji z zvestobo do cesarja, ker Slovenci nismo nobeni izdajale, in ne škilimo nikamor, tudi ne v Rusijo, kakor so nas nasprotniki hudobno obrekovali. Ruse imamo za svoje slovanske brate, — kri ni voda, kri se ne more zatajiti, — pa mi si pod ruski absolutizem nikakor ne želimo in če bi Rusi še tako srečno živeli, mi osta nemo pri Avstriji, kjer smo že tako dolgo po
Božji previdnosti, — vse naše težnje merijo le po enakopravnosti z drugimi narodi. Če so nadvojvode Albrecht, Kari Ludvik in Ludvik Viktor, tedaj cesarjev stric in cesarjeva brata, v gosposki zbornici glasovali z našo stranko, potem bo pač tudi častnik ali prosti vojak smel prištevati se k nam I
Da se tedaj domovinski duh med našimi hrabrimi vojaki ohrani in okrepča, to je dobro in hvale vredno, in bo vojaka moralično le ojačilo. Kdor je zvest sebi, domovini in narodu, kdor je značajen mož, on bo zvest tudi cesarju, on bo tudi v ognju gledal smrti brez bojazni v obraz, kajti kdor ima čisto vest in pošteno srce, njemu je lahko umreti, on se v nevarnosti ne trese.
Dokazano pa je, da so ravno izdajice, breznačajniki, petolizniki in kruhoborci največi strahopetci, in s takimi vojaki bi bilo cesarju malo pomagano. Zato pa tudi slovenskega rodoljubja pri vojakih ne izganjajo tako, kakor na pr. pri naših učiteljih , ker menda vojaška uprava sama uvidi, da bi s tako sistemo polk moralično škodo trpel, da bi se znala s slo venskim rodoljubjem vred zatreti tudi iskrenost in hrabrost.
Ne bomo se motili, če rečemo, da so naši slovenski vojaki toliko lože premagali Turka, ker so že z nekim navdušenjem šli v boj zoper tega ostudnega okrutn ka , o kterem so že v mladih letih toliko grdega slišali, kako je pri nas ropal in moril. Vojak bo vedno več opravil, bo bolj hraber, če dobro ve za kaj se voj sku,e, in najslabši vojak je tisti, ki ga kakor vola v mesnico ženo v ogenj, ne da bi mu povedali, za kaj se gre. Bolj ko bodo naši vojaki zavedni domoljubi postali, s toliko večo hrabrostjo pojdejo v boj zoper Lahe ali pa zoper Pruse, ker bodo vedeli, da so to sovražniki celega našega naroda, ne samo nasproti stoji čega jim vojaka, ker bodo vedeli, da njih kri ne bo tekla zastonj ali za kratek čas ampak za korist in blagor mile domovine.
V tem oziru je bil slovesni sprejem naših vojakov popolnem na svojem prostoru.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 3. decembra. Uradna ,,W. Ztg." objavlja tri važne pre-membe oseb. Crsar je sprejel demisijo avstrij-
skega posla v Carigradu grofa Sicilija •
Kdo nastopi njegovo mesto, se še ne ve, govori se, da barou Švegelj. Grofu Zichiju je cesar podelil red sv. Štefana. Soluograški škof Della Bona je imenovan za trientinskega knezoškofa in častni kanonik in mestni župnik liCism v Inomostu za briksenskega škofa.
V drž. zboru je zdaj debata o vojni (»OMtavi. Ker so liberalci v svojem klubu sklenili glasovati za predlog Czedikov, da se število vojakov v aktivni službi zniža od 255.000 na 230.000, in če vlada tega ne dovoli, vladne predloge sprejeti, pa ne za deset, temuč le za tri leta, je veliko udov izstopilo iz liberalnega kluba, med nj mi baron Švegelj. Pričakuje se ojstra debata o vojni postavi, ker liberalci bodo zbrali vse moči proti vladi. Sliši se, da hoče vlada to postavo, če tudi ne dobi dveh tretjin večine , predložiti gosposki zbornici, ker ni ustavno vprašanje.
Zopet se govori o ministerski krizi na O^ersBicin. Opozicija hudo napada ministerstvo. Imenujejo se že razni nasledniki Tiszini, med njimi grof Andrassy.
Ker ogerski državni zbor še ne bo kmalo končal svojih sej, se ne morejo delegacije sklicati pred 14. decembrom.
Češki ustavoverci so sklenili Čeltnm ponuditi tri sedeže v delegacijah, sami jih ob-drže sedem, ker imajo za dva glasa večine. Da bi tak nudeni kompromis še ne bil popolnoma pravičen, je razvidno, ker število delegatov ne stoji v nobeni pravi razmeri s številom poslancev. Pravna razmera bi bila , če bi se 5 nemških ali k večemu šest nemšk h in štirje češki poslanci volili v delegacije. Vendar že to znači, da so ustavoverci malo popustili svoje trme in postali bolj popustljivi. Mogoče jc pa tudi, da se boje, da bi po slučijnem izosta-jenji treh ali štirih poslancev ne zmagali Čehi. Centralisti si mislijo, boljši je sedem gotovih maudatov nego deset negotovih.
Pražka „Politik" je prinesla dolg vvoden članek z naslovom: „§. 19." Nemški list češke strauke med drugimi piše: ,.Določbo : vsi na rodi so enakopravni in vsak narod ima pravico, gojiti in varovati svoj jezik, (član § 19) so gospoda radi sprejeli , ker v praksi nema nobenega vpliva in državi ne naklada nobenih dolžnosti. Pa nenpmška manjšina v ustavnem odseku je bila tol ko previdna,
V dokaz tega pomoli Gabrijel svojemu očetu moje spričevalo, ktero ta brž pogleda, poiem prijazno rtče:
„Lepo, lepo! Boste gotovo ostali vsaj nekoliko dni pri našem Gabrijelu, da si ogledata naš kraj? Saj tako nima česa početi."
Kaj mi je bilo ljubše ko to vabilo 1 Oče mojega prijatelja je prijazen gospod, samo mati. ta zelo gosposka mati me skrbi. Zato rečem Gabrijelu, ko sedeva na leseni hodnik zunaj k mizi:
„Veš Gabrijel, prav lepo je tukaj, tebe imam rad, tudi očeta tvojega se ne bojim, ali mati — taka gospa! Saj ne bodo pustili, da bi hodil s tabo jaz tak kmet, tako oblečen in neotesan."
„Beži no, beži!" — se togoti Gabrijel — „boš precej videl, kako si neumen."
S tem šine zkoz vrata, jaz začnem svoje reči, ktere Bem bil že odložil, skup spravljati, da bi kar potegnil, al predno vse naložim, se odpro vrata in v sobo stopi — gospa mati polnih rok lepo dišečih in kad^čih se jedi, za njo pa Gabrijel z vinom. Obraz gospe je kakor solnce prijazen, in ko je postavila na mizo, kar je bila prinesla, Bede sama k mizi, me
vljudno ogovori in začne nakladati mi jedil. Potem me izprašu;e po mojem potovanji], na-taka vina in — ko sem bil dobro najedel se m tudi par kozarcev po njenem prigovarjanji izpraznil, se mi gospa ni kar nič več strašna zdela; razvezal Be mi je jezik in pravil sem vse obširno, kar se mi je na popotovanji pri -godilo, pa tudi s šole kaj. Slednjič gospa vstane m reče :
„Zdaj se bota z Gabrijelom malo peljala po jezeru je li? Spala bota skup v sobi, to vama bo gotovo najljubše. Bom brž dala še eno posteljo postaviti tje."
To je bilo vse drugače, kakor 8em si mislil. D.) tje sem se vsake ponosne gospe bal in plašno šel memo nje. Ko sva z Gabrijelom v čolnu, kterega je on z vesli gonil, v sredi jezera, mu rečem:
„Saj tvoja mati niso tako zelo gosposka, kakor Bem mislil. Ali jim moram tudi reči ,.guaiige Frau" in „kiiss die Hand?"
,,Ne bodi no tako otročji I" odgovori Gabrijel — „govori, kakor znaš, moja mati ,se še zmenila ne bo za to."
Ta odgovor mi je bil zelo po volji, ker 'predno bi b i izrekel le eno gori omenjenih
besedi, bi bil rajši pobral svoja kopita in potegnil domu. Tako pa sem ua Bledu ostal celih štirnajst dni, ki so mi bdi le še prekratki. Po tem me vest ni pustila več, hiši svojega drazega prijatelja ,,škodo delati" iu nekega jutra me je zgodaj zmanjkalo, ker se ustmeco nisem upal posloviti in zahvaliti Be za vse. Rajši sem pustil pismo, v ktero sem s peresom položd vse, kar bi z jezikom tako ne bil mogel povedati. Gabrijel me je za to pač pozneje v Ljubljani dobro oštel , pa kaj sem si mogel jaz pomagati! Ali naj bi se bil pred odhodom starišem zameril z nevkretnostjo svojega jezika?
Ta Gabrijel Preširen pride še pozneje na vrsto, zato ga pustim zdaj in raje nadaljujem svojo daljno pot.
V Lescah sem jel premišljevati, bi Ii šel naravnost domii ali še dalje po svetu Pač bi bil rad pravil očetu dosedanje dogodbe mojega potovanja in kako so lepi kraji , ktere sem videl, ali kaj bom počel potem še dolge dneve dobrega meseca! Odločim se za „le naprej' in zavijem na gornjo s'ran, proti Brez-tnci. Lepa je bila ta pot, tudi ..viaticum" obilen, da se tacega nisem nadjal. Hodil nisem
da se 8 tem splošnim pojmom Di zadovoljila, a je zahtevala, da se narodui princip tudi v praktično življenje vpelje, in zahtevali in dosegli, da se je prvemu članu pristavil drugi, ki pravi: „Ravnopravnost vseh deželnih jezikov se od države priznava." To je praktična določba, ktere se je nam držati.
Nemškim ccntrali«t»iii, kakor ravno te namene sledujoči birokraciji, ni bilo nič mar vvedenje narodne enakopravnosti. Izpeljava je bila v njih rokah, in so si to prednost sebično in pristransko izkoristili. Oni se celo ne sramujejo izjaviti, da so v ustavi določbe, ki za zdaj morajo na papirji ostati. To je storil Unger, ki v eni leta 1868 izdani obravnavi „Ueber den Einfluss der Staategrundgese ze auf bsterreichische Gesetzgebung" temeljne zakone deli v take, ki so se brž v prakso vpeljali, in take, ki imajo le principe vtrditi. To obravnavo je Unger priobčil v „Allg. osterr. Gemeinde-Ztg.'. Mi bomo večkrat imeli, na daljuje Unger, opraviti mesto z realnimi temeljnimi pravicami le z idealnimi teoretičnimi načeli, ktera le kažejo pot postavodajalstvu, z lepimi obljubami in dobrimi sklepi. Če te besede izraz prav izluščimo, se pravi, da se ustave le toliko more izvršiti, kolikor neki stranki ugaja; drugo se pa more na stran kot „dobri skle^" poriniti. Ta nauk svedoči o zelo dvomljivi politični morali, a je centralistom ugajal, ker svedoči skušnja, kako so delovali.
Da bi tudi narodna enakopravnost po teoriji Ungerjevi morala le kot zvezda na nebu bleščati, a se ne vresniščiti, se lahko vgane. Ali časi so se spremenili. Danes državna sila ni več eni stranki na razpolaganje v zlorabo, in izgovor, da se ustava za vse, ki jo ne priznajo, ne sme vresničiti, se ne more več rabiti. Vse stranke so zdaj na temelji ustave in prejšnji nasprotniki ustave se z njenimi prijatelji morajo celo za popolno vresničenje ustave boriti. Svojo pazljivost moramo posebno obrniti na §. 19, kterega izpeljava bi zadovoljila vse avstrijske narode in pripeljala k skupnemu delovanju. Mi mislimo izpeljavo prvega člana splošnega principa, ki popolno pravico v vseh delokrogih obsega. Zato je treba trdn.h, v vse delokroge človeškpga življenja segajočih določb. Te nam mora dati narodnostna postava, ktera daje narodni enakopravnosti v državnih pravah
avstrijske države primerno mesto. Dokler se pa to ne izvrši, se moramo držati druzega člana §. 19, v kterem država priznava enakopravnost vseh jezikov v šoli in uradih , in jih je toraj tudi dolžna izpeljati. K temu namenu pa moramo vse privatne osebe, korporacije. srenje in društva ne le kot pravico, a tudi kot narodno dolžnost terjati spoštovanje enakih pravic obeh deželnih jezikov od strani državnih oblastnij, našo pravico v vsacem slučaji energično zahtevati, na odločnem mestu iskati pomoči, in čj treba, se celo obrniti na državni zbor. Če bomo povsod tako odločno in'dosledno postopali, bomo korak za korakom od vlade in njenih organov dosegli svoje pravice.
Vnanje države. Poljski časniki „Czas" je izvedil, da l{ii-sija vpelje reforme in jih objavi 2. marca bodočega leta v Moskvi v Kremlu z velikimi svečanostmi. Po besedah tega časnika bo pri ruski ustavi se posebno oziralo ua kmečko prebivalstvo, med tem, ko bi se mestain pra-v ce le malo razširile. Cesarjevič je baje zahteval splošno volimo pravičo, a njegov predlog ni našel popolnega odobrenja v viš h vladnih krogih. Zraven vvederija centralnega državnega zbora se bodo zemstvom ali deželnim zborom pravice razširile. Popolna neodvisnost sodnij se bo vpeljala. Davkovska sistema se bo premen la. Za državne dolgove se bo usta uovila posebna kontrolna komisija. Ministri bodo parlamentu odgovorni. Znani tretji od delek carske kauclije se odpravi. Časnikarstvu se bo podelila neodvisnost, če tudi ne popolna svoboda- Judom se pa ne bodo dovolile vse ustavne pravice. Ustava bo za evropejsko Ru sijo veljavna, za azijatsko se bo pa nastavil kak carjev brat za podkralja. Vse to je naj brže prazna časnikarska kombinacija. Da ne bo dolgo, da Rusija postane ustavna država j gotovo, to zahteva čas in kulturuo stanje 80 miljonega ruskega naroda ; a kakošnja bo ta ustava, tako natančno govoriti še ni mogoč<.
Na n (miš Bi <h8BB niso n č kaj vesel nemško-avstrijske zveze, ter se čut jo v nevar nosti, dokler bo Wadd gton nj h zunanjo po iitiko vodil, ker Waddiugton je kot rojen Anglež prijatelj Angležem in neče nič slišali o zvezi Francozov z Rusijo. Francozom pa zna
le edina ta zveza pomoči do prejšnje veljave, zato bi najbolje storilo, ko bi si oskrbeli druzega, boljšega ministra zunanjih poslov, nego je Anglež Waddington.
Na ŠpaiijHkeiii so našo princesinjo Kristino, bodočo kraljico španjsko, slovesno sprejeli. Kraljica Izabela je svoji sinahi podarila dva žlahtna kamna smaragda nenavadne velikosti in lepote; ta dva kamna sta bila v svoj čas laBtnina zadnjega mavronskega kralja Boagdila.
(■laristoiic je bil v Edinburgu na dveh taborih. Na enem teh taborov je ojstro govoril zoper vladno finančno politiko, jo imenoval krivično. Stroški v Afganistanu in Abesinji so se bili napačno proračunih, zato jih bojo skrivali do končanja novih parlamentarnih volitev. Tabor je bil od 5000 ljudij obiskovan. Na drugem taboru se je sešlo nad 17.000 ljudij in Gladstone je rekel v svojem govoru, da se hitro bliža čas, ko se razruši turško gospodstvo na Balkanu. Dedšina pa ne sme pasti v roke Rusom, Argličanom ali Avstrijcem, temuč se mora izročiti balkanskim narodom. Volilna agitacja je v polnem tiru v Angliji, liberalci slabo finančno gospodarstvo sedanje vlade in irske razmere vporabljajo v svojih agitacijah.
Izvirni dopisi.
Z Dunaj** 28. novembra. (Sloveusko literarno društvo.) Dne 26. t. m. imelo je slovensko literarno društvo na Dunaji Bvoj drugi glavni zbor. Gospod podpredsednik profesor Josip Hubad otvoril je sejo ter pozdravil navzoče ude. Omenil je, da je namen društva: gojiti ljubezen do domovine in maternega jezika, v preteklem letu so dosegel. Izrazil je tudi obžalovanje, da je umrl mož, ki je povsod časino zastopal slovensko domovino, daje zapusti! blagi mož, gospod grof Barbo, ta svet; inije pak so s tem izrazili sočutje, da so ustali. Na to prebere tajnik društva , g. Karlo Stre-Knlj, svojo poročilo. Iz njegovega zapisnika vidimo, da je imelo društvo 11 reduih sej (društvo je namreč začelo koncem neseca februarija svoje delovauje.) Bralo se je v društvu devet literarno filozofi^nh člankov, eden filozofično-Kritičen, troje filozofičnih, dva naravoslavna, 'rije lepozuanski. Razuu teh so brali v društvu
prenaglo, ker sem povsod vse ogledoval, in tako sem prišel še le drugi dan v Kranjsko goro. Ta kraj mi je bil posebno všeč in ker sem imel drobiža v žepu, stopim v prvo go-stilnico, pri Petacu se jej pravi. Tam pa dobim gospoda župnika, ki me po kratkem razgovoru povabi k sebi in tako sem bil tudi tu dobro preskrbljen. Prijazni gospod me je drugi dan celo spremil pod Koren , od tam sem jo pa mahal v Rateče, kjer mi je živel prijatelj z Alojzijevišča, prvi učenec v šoli, Janez Pint bah. Zopet sva se dobro sešla , nabasal mi je popotno torbo z raznimi stvarmi , posebno z mladim gorenjskim sirom, Spremil me je celo do Trbiža, kjer sva se poslovila. Ta blagi mla-deneč je postal duhoven, bil vodja šole v Čr-nomlji, a vzela ga je prezgodnja smrt.
Na tej poti slišal sem tudi prvič kmete govoriti nemški ali vsaj nemščini podobno, ker sem komaj polovico besedi razumil. To je bilo na Beli peči in v Trbiži. Zavoljo tega tudi nisem maral premč.ti v Trbiži, ampak napotil se proti sv. Višarjem, čeravno je bilo solnce komaj še nad gorami. V Žabnici pod goro bo ljudje že zopet govorci slovenski, pač nekoliko drugače, ko pri naB , a razumil sem jih. Tam, kjer kaže kip aDgelja na v.šavo, prašam
kmetiča, koliko je se do Višanj. Pogleda me, pa reče:
,,Toliko, da ti nocoj ne boš prišel gor!" „Zakaj ne? Saj lahko grem ponoči!" „Te bo strah !"
„Strah mene?! Saj volkov in medvedov ni, druzega se pa ne boj ni."
„Pa pojdi! Tukaj je pot, zgrešiti je ne moreš in če ne boš opešal, boš ob kakih desetih gori. Toda tema bo."
„Še le ob desetih svečer ! Saj je cerkev na vrhu tega hriba. Kaj, če bi jo vdaril naravnost kvišku I"
„Naravnost v vrh ? He he be ! To store le naši drvarji, pa podnevi, ponoči ne. Kaj boš ti, študentek, ali kar si!''
„No, bote videli, če ne bom še nocoj na sv. Višarjih ! Zdaj grem naravnost v vrh, ne po poti, nalašč!"
„Le pojdi, te bodo že enkrat našli mrtvega za kako skalo, če te ne bodo prej živali snedle."
To zasmehovanje moje telesne moči me je res tako razkačilo, da sem se spustil nalašč naravnost v breg. Pa res 1 Kaj sem že oblezel in oplezal, pa bi na vrh tega hriba ne prišel! Više ko na vrhu cerkev vendar ne bo stala iu ko pridem ua vrh, bom gotovo pri nji.
Skonca, dokler se je kaj videlo, sem še dobro ril kv šku skoz grmovje in dtuge naravne zadrege ; vse drugače je bilo pa, ko se je naredila temna noč brez meseca. To je bila res , božja pot", hvalil sem le Boga, da ni nad vse to poslal še dežja. Kako je bila gora visoka I Najmanj štiri ure sem že porival se kvišku, tu naravnost, tam na okoli, da sem bil vkljub hladu ves poien, pa gore še le ni konec, še zmiraj zemlja pod nogo, če jo vzdignem, ker videlo se ni nič, prav nič. Ves vtru-jen sedem v mah ali travo, in sklenem tu počakati dneva, naj bo karkoli, kar zasiišim prav blizo b strani zvonček. Na noge, to so sv. Višarje!
Iu res, komaj četrt ure še postrani skoz grmovje, pa sem pred cerkvico. Tu je par h š in vtč „šiantov", a vse že tiho še lučic ne več. Vkrenem jo toraj v cerkvico, ki je pa vsa polna ljudi na kamnitem tlaku sptčh iu smrčeč h, jaz pobegnem na „kor" iu tam ležem med orgije, kjer dobim nekoliko prostora, in zaspim. Pa to spanje ne traja dolgo, zbude me bolhe, ki so še veliko nadležieje, kakor so bile na Poreznu srbečice. Tu ni spanja več, kviško toraj in veu s tega zabuhlega in za-sopenega prostora na jutranji jasni dau!
Se 24 umetnih pesmi in nekaj narodnih. Iz tega poročila se lahko vsak prepriča, da se je društvo držalo svojega namena gojiti slovensko slovstvo ter skrbeti, da se v tem lepem društvu urijo in vadijo nove moči za slovensko literarno polje. Ni nam treba omenjati, da so se v društvu vsi spisi kritikovali ter se je zmiraj gledalo na lepo in pravilno slovenščino.
Vršila se je potem volitev. Za predsednika je bil izvoljen gospod profesor Josip Hu-bad, za podpredsednika drd. med. Jarc, za tajnika gg. Frauc Podgornik Danilo Majaron, za denaruičarja stud. jur. Škofic, za arhivarja akad. Janez Šubic, za odbornka Karlo Štre-kelj, za revizorje stud. jur. Gregorič, stud phil. Suhač in stud. jur. A. Hudovernik.
Bili so dnevnem redu tudi predlogi in interpelacije. Tako je sklenil zbor, naj se zniža zapisniua na 50 kr. iu mesečni donesek na 20 kr. Sklenilo se je tudi, naj se vsem gg podpornikom, ki so v preteklem društvenem letu društvo materijalno podpirali, izreče pre-srčua zahvala. Zarad prepozne ure v noči bo v kratkem še eden občni zbor, da se nadaljujejo stvari, ki spadajo v delokrog občnega zbora. Društvo je tedaj v preteklem letu krepko delovala; da bode tudi letos, ne moremo dvomiti. Oglasili so se že trije udje, ki hočejo v prihodniih sejah brati v društvu in sicer g. Karlo Strekelj v slovenskem čarodejstvu, g Subač nekaj košarjevih pesmi in g. Hudovernik nekoliko iz tradicijonalne literature slovenske in iz narodnega življenja.
Upati je tedaj, da bodo v kratkem pristopili še drugi slovenski rodoljubi kot pot-porniki k društvu, ter ga podpirali po svoji moči, da se preskrbi nekaj knjig, kajti znano je da vsak začetek je težak. Društvu pa za-kličemo: „Vivat, crescat, floreat!"
'it mulja, 30. novembra. (Sprejem Kuhnovcev.) Mrzlo jutro je bilo; kakor se navadno na Duuaji velika množica ljudi gnjete, bilo je tedaj vse še nekako tiho in mirno, kajti bila je še ponočna tema; nas pa je klicala dolžnost iu ljubezen do svojih rojakov tje na Matzleindorfski kolodvor, da dostojno pozdravimo slavne slovenske vojake, ki so prišli iz Bosne v stolico carstva, na beli Dunaj. Na kolodvoru bili so zbrani slovenski vseučiliščiki in drugi odlični Slovenci. Ob 3/47 pridrdral je vlak, ki nam je pripeljal slovenske vojake. Milo pa je donel iz vagonov slovenski marš: „Pridi Goren'c", ki se nam je glasil kakor jutranji pozdrav, ter nas spominjal mile slovenske domovine. Daleč okrog pa so se razlegali krepki „živio"- in „dobro došli-klici", vsaj so, če tudi na tuji zemlji, veljali junaškim slovenskim vojakom. Zbrana je bila na kolodvoru tudi generaliteta, med temi tudi fcm. Jovanovič.
„Slovenija" sklenila je v eni svojih sej. da sprejme in pozdravi „in corpore" svoje junaške vojake ter pripne lavorov venec s slovensko trobojnico in s črno rumenimi trakovi na zastavo hrabrega slovenskega polka. Za to je bilo treba dovoljenja presvitlega našega cesarja samega. Presvitli cesar blagovolil je dru štvu „Sloveniji" dovoliti, da pripne na zastavo lavorikov venec s slovensko trobojnico in črno rumenimi trakovi. S tem je gotovo naš pre-svitli ceBar pripoznal slovensko trobojnico, ko jo vendar nekateri c. kr. uradniki Lillegg-ove baže očitno zasramujejo in zaničujejo. O tem dovoljenji je tudi aviziralo vojno ministerstvo gosp. obersta Priegerja. Izročil je tedaj slavnostni odbor, na čelu mu predseduik „Slove .
nije" gosp. Pukelj polku lavorov venec ter ga pripel na zastavo.
Gosp. Pukelj nagovoril je g. obersta Pri-gerja ter omenil znauo hrabrost in junaštvo slovenskega polka. V znak veselja in srečne radosti izroče slov. vseučilišniki slavnemu polku lavorov venec, ki ga je gotovo zaslužil. Za-klical je potem še „slava slovenskim junakom in presvitlemu carju." Na to so zadoneli slava-klici. G. obrist Prieger odgovoril je v slovenskem jeziku rekoč : „Zahvaljujem se Vam v imenu svojega polka za Vaše domoljubje." Trakovi imeli so nap>s : „Slovenija junaškemu polku" in „Jajce, Rogelje, Livno". Tudi neka gospica izročila je lavorov ventc z napisom: „Den tapfern Kriegern."
Spremili smo potem vsi Slovenci, na čelu jim slavnostni odbor, polk v mesto. Godba vojaška pa je privabila tudi zaspane Dunajčane na okna, ki so čudno gledali, kaj to pomeni. Dan pa, ko smo pozdravili slovenske vojake na starem slovanskem Dunaji , ostal nam bo pač dolgo v spominu.
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 3. decembra.
Včeraj Klun krepko ugovarjal levičarjem, zdaj Horst izvrstno govori skoraj dve uri; govornikov nad 12; upamo sprejetja sklepa splošne debate, jutri pa vojne postave.
Domače novice.
V Ljubljani, 4. decembra.
(Zaupnico grofu Ilohenuartu) ktero pri-občamo danes na čelu lista, so podpisale vse obč ne njegovega volilnega okraja (radoljskega, kranjskega iu kamniškega); podpisani so volilni možje in tudi še odličnejši prvotni volilci. Podpisov je veliko čez tisuč. Krušen zavitek za-njo je uaredil tukajšnji bukvovez gosp. Hohn. Slava volilcem, ki odličnega svojega zastopnika tako časte!
(Deželni predsednik vitez Kallina) se je ta teden podal na Dunaj, od koder se se ui vrnil domu.
(Slikar g. šubic,) naš rojak, je bil od dunajskega društva za umetnosti poslan na Grško v Atene, da izdela tam dve sliki za grškega kralja.
(Vabilo) k besedi v narodni čitalnici v poudeljek due 8. decembra 1879. Program be sedi je: Sredstva ljubezni. Veseloigra v enem dejanji, po K. Treumauu, poslovenil Anton Je ločnik. Osobe: Milan pl. Radoljski, odvetnik gosp. Auton Jeločn.k. Olga, nečak.uja njegova gospa Dragica Jeločnikova. Dr. Belski, zdravnik, gosp. Dragotin Juvančič. Klara, bivša od-gojiteljica Olgina, gospica Pavlina Namretova. Josip, sluga pri Itadoljskem Dejanje se vrši ua posestvu pl. Radoljskega blizo Ljubljane. — „Pri meni b di." Burka s petjem v enem dejanji, nemški spisal C. A. Paul, poslovenil Jakob Alešovec. Godba od J. Conradija. Osobe: Ve-koslav Rogič, posestnik gosp. Anton Jeločnik. Mina, njegova soproga, gospa Dragica Jeločnikova. Gašpar Erjavček gosp. Peregrin Kajzel. Reza, Gašparjeva žena, gospica Namretova. Strežaj ^ * Dejanje se vrši na posestvu Ro-gičevem na deželi. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej besedi častite družbenike uljudno vabi
odbor čitalničin.
(Gosp. Ivan Zor,) telegrafski nadzornik, ki je pred letmi zavoljo svoje narodnosti bil prestavljen z Ljubljane v Černovice, potem pa v Bosni narejal telegrafsko napravo, je zdaj vrnil se z Bosne in se po kratkem mudenji v
Ljubljani poda nazaj na svoje mesto v Černo-vicah.
Razne reči.
—	Narodna čitalnica novomeška bo imela v nedeljo 13. dec. t. 1. ob 4. uri po-poludne svoj letni občni zbor, pri kterem se bo volil za pr hodnje leto nov odbor in tudi nov predsednik namesto umrlega čast. grcfa Barbo. Vsi čast. gg. udje so uljudno vabljeni, da se obilno vdeležijo volitve.
Odbor čitalnice.
—	U m r 1 je v Kranji notar gosp. Steiner, toraj je tudi to njegovo mesto razpisano. Ko ]e prišel pred leti v svojo domovmo nazaj, j« bil narodnjak, potem pa prestopil k uasprotni stranki.
—	„V č e 1 k a" se imenuje gospodarski ilustriran časopis za kmete, gozdarje, bučelarje itd, ki izhaja Vratkovem, ti kan v Jigiavi, po dvakrat na mesec, stane celoletno po pošti 5 gld. in se je v 1. tečaju českn-moravskim Slovanom že jako prikupil. Št. 5. in. 6, ki se je poslala našemu vredništvu. ima na čelu sliko sedanjega minstra Falkenhayna s kratkim ži-votopisom njegovim.
—	časništvo katoliško. Hvale vreden je katoliški časnik: „Deutscher Ilaua-schatz in Wort und Bild", ki s premijami izhaja v Reznu (Regeusburg) pri Friedrich Po-stet-u od oktobra do oktobra v 18 zvezkih a 40 penezov, prišel je na svetlo v VI. tečaju, in najnovejštmu 3. zvezku obsig je ta-le: Text: Das unheimliche Haus. Roman von Alfred Hugo (Fortsetzung). — Der Girl Robber. Em singhalesisches Abenteuer von Karl May (Fortsetzung und Schluss). — Ist „Kau-zelholz' gesundes Holz? Von Dr. J. A. Schilling (Schluss). — Voiüber! Gedicht von Ru-doli Rauch. — Das römische Amphitheater in Trier. — Die kleine Creolin. Dem englischen nacherzählt von Eugenie Metsch. — Der Dom zu Regensburg — Der Boer van het Roer. Ein Abenteuer aus dem Ki.ff.rnlande vou Kar May. — Der Monumental-Friedhof zu Mailand am Allerheiligenfeste. Von B. Kipper. — Der Friedhof im Schnee. Gedicht von Dr. Wilhelm Reuter. — Neues über Starr-ucbt und Somnambulismus. — Allerlei. — Illustrationen Aadreas Hofrr empfängt die kaiserlichen Geschenke in der Hofburg zu ¡Innsbruck. Gemalt von Franz Defregger. — Das römische Amphitheater in Trier. Reconstruirt von Franz Lohmeier. — Südlicher Seitenschiff im Regensburger Dom. — Der Dom in Regensburg. — Das Geschenk des Grossvaters. Gemalt von Papst. — Das königliche Lustschloss Linderhof in Oberbayern. — Kapelle und Cascade in Linderhof. — Hannibal's Uebergang über die Rhöue. Gemalt von II. Motte.
Telt-Krallciie drnarn«- een* 3. dccoinbr a.
Papirna rnnu 68.60 — rtreoerna r-Mit» 70.76 — >ilata renta 7o.'J6 — 18601etno driavn.) Dnsoiilo 130 25 -iwihin« akcije 841 — Kreditne akcije -81.25 - Lo.iaon 116 56 — — Ge«. kr. eekiui 5.63. — 20-frankov 9.a0.
Dobre, pravične, nepokažene
voščene sveče,
za katere dajejo poroštvo , iz najboljšega čistega cehelllfKn vosku, katere izvrstno lepo in prar počasi gore, prodajata po liajnižjej ceni
I*. & It. Seemann
(1)	v Ljubljani.
Valvazor
od nove Krajčeve izdaje je na prodaj pod roko. Več pove vredništvo „Slovenca".
uasleduiki V Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lladerlap.	J. BlilZUikOVi