Leto XLV. - Štev. 45 (2269) - Četrtek, 2. decembra 1993 - Posamezna številka 1200 lir glas Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Gruppo l°/70°/o - Autorizzazione DCSP/l/l/40509/91/5681/102/88/BU DEL 12.11.1991 Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 - Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: 34133 Trst - Trieste - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 TAXE PERQUE GORIZIA TASSA RISCOSSA ITALY Praznoverje V svetu, ki zavrača Boga, je veliko praznoverja. Praznoverje pa pomeni tako razpoloženje duše, ki ga nekdo usmerja k Bogu na nepravilen način, in k stvarem, ki tega ne zaslužijo. Iz praznovernega razpoloženja sledijo nepravo češčenje Boga, malikovanje, čaranje in vedeževanje. Govorimo o praznoverju tistih, ki so prepričani, da jih bo Bog avtomatsko uslišal zaradi določenega števila molitev. Praz-noversko se obnaša tudi vernik, ki misli, da bo zaželeno stvar dosegel samo z dotikom kipa ali drugega nabožnega predmeta. Pripisovati posebno nadnaravno moč predmetu je znamenje praznoverja, kajti predmet sam v sebi nima moči, ki mu jo kdo pripisuje. Sem sodi tudi poskus, da bi verske resnice ali božjo navzočnost dokazali z lažnivimi čudeži in izmišljenimi izjavami in prikazovanji. Na tem področju je bilo gotovo kar precej zlorabe, zato je Cerkev v tem oziru prej nazaupna kakor zaupna in v raziskavah zelo stroga. Vera in praznoverje se v zgodovini pojavljata hkrati. Zelo pogosto pa se dogaja, da se praznoverje širi na račun prave vere. Ljudje sicer neradi priznajo, da so praznoverni, vendar njihovo govorjenje in vedenje dovolj prepričljivo razodevata praznoversko držo in ustvarjata takšno ozračje. Vendar pa naši ljudje verjetno bolj malo poznajo praznoverje. Verjetno se bolj razumejo na »superstizione«, kar je seveda isto. Katera mladenka ne bi bila danes rada »superstiziosa«? V cerkev in v spovednico ne, pač h kakšni vedeževalki ali »cupernici« za »šloganje«! Kaj je tega krivo? Prav gotovo nepoznanje verskega nauka in pomanjkanje prave medsebojne ljubezni. Enako lahko rečemo tudi o širjenju raznih sekt, ki jih je v naši deželi vsaj trideset. dr. Lojze Škerl Evropa in manjšine na goriškem simpoziju TV Koper-Capodistria NAŠ UVODNIK V petek, 26. in v soboto 27. novembra, je potekal v dvorani gori-škega pokrajinskega sveta dvodnevni simpozij na temo »Evropa in narodne manjšine na pragu tretjega tisočletja«, ki ga je priredil Svet slovenskih organizacij v naši deželi. Simpozij je vzbudil precej zanimanja in tudi udeležba na njem je bila zelo pozitivna, tako s strani strokovnjakov, predstavnikov javnega življenja in drugih udeležencev, med njimi tudi skupina slovenskih dijakov goriškega učiteljišča. Posvet je potekal redno, le nekaj sicer pomembnih predavateljev oz. diskutan-tov je zaradi višje sile zadnji trenutek zmanjkalo. Dela goriškega simpozija so se odvijala najprej v petek popoldne, nato pa v soboto cel dan. V petek zvečer je bil za udeležence tudi lep kulturni program v Zavodu sv. Družine. Prvi dan je po uradnem odprtju sledil uvodni govor predsednice SSO Marije Ferletič, nato so bili na vrsti pozdravi predstavnikov oblasti in gostov. Med temi so se oglasili Pokrajinski odbornik za kulturo Lo-visoni, slovenski veleposlanik v Ri- mu Marko Kosin, nekateri drugi pa so poslali pismene pozdrave, med njimi goriški nadškof Bommarco in valdostanski senator Dujany, Državni zbor Republike Slovenije in drugi. POZDRAVNE MISLI PREDSEDNICE MARIJE FERLETIČ Prvi dan je zasedanju kot moderator predsedoval dr. Damjan Ter-pin, naslednjima dvema zasedanjema — v soboto dopoldne oz. popoldne — pa časnikar Saša Rudolf in dr. Drago Legiša. Za tem je spregovorila predsednica Sveta slovenskih organizacij v Furlaniji-Julijski krajini Marija Ferletič. Po toplem pozdravu gostom, predavateljem in publiki je med drugim dejala, ko je poudarila pomen evropskega mesta, v katerem se ta simpozij odvija: »Kot mestu mittele-vropskih srečanj in mednarodnih kulturnih prireditev, mestu, ki kaže vidne znake svoje svojevrstne zgodovine, mestu, preko katerega je po drugi svetovni vojni tekla razmejitvena bodeča žica, mestu, ki si že dolga leta prizadeva, da bi bodečo žico premostilo in vzpostavilo spet tiste Pred izbiro Nedelja, 5. decembra. V Trstu gremo spet na volitve za župana in tako tudi v številnih drugih italijanskih mestih. Slovenski volivci v Trstu smo svojo izbiro naredili že v prvem krogu volitev, zdaj je treba to izbiro samo potrditi, da bo skupni kandidat Riccardo Illy dosegel potrebno večino in premagal dosedanjega listar-skega župana Staffierija, ki se — podprt s fašističnimi glasovi — pripravlja na novo protislovensko gonjo, kot da ni bilo dovoli dosedanjih. Koalicija strank, ki podpirajo Illya, je trezna, realistična in strpna in bo gotovo našla pot za upravljanje mesta na pošten in pameten način, ki bo pravičen tudi do slovenske komponente tržaškega mesta. Slovenska skupnost je dosegla rezultate, ki so nagradili njen pogum in tveganje. Zato ne sme zmanjkati na nedeljskih volitvah prav noben slovenski glas, ker bomo edino tako kaj naredili za svoje interese in v korist vse občine. KD se je v Trstu odločila pravilno, ne toliko, ker je šla na takoime-novano napredno koalicijo, temveč zato, ker seje izrekla za najboljšega kandidata, ki je bil ta trenutek na razpolago, ki se je nedvoumno izrekel za demokracijo in ker ima za nasprotnika predstavnika desničarskega in protislovenskega Trsta. In prav ta izbira je bila odločilna za to, da je KD v Trstu ohranila svoje glasove, medtem ko jih je povsod drugod po Italiji izgubila. Tržaška rešitev je lahko model za vso državo. Drugod pa je stanje porazno. Zdi se neverjetno, kako naglo se je KD razsula in razpadla na več ali manj osebne struje. Članstvo in volivci pa so dezorientirani, ker od vodstva prihajajo nasprotujoči si znaki. Tajnik Martinazzoli hoče ohraniti stranko na sredini, vsaj do strankinega kongresa, ko bo KD verjetno razpadla v dve stranki, ki si bosta vsaka zase poiskali mesto v novi politični razvrstitvi. Kakorkoli že, pa se zdi nerazumljivo protislovje tistih, ki trdijo, da so se ves povojni čas bojevali proti brezbožnemu komunizmu, zdaj pa se, ko se ne morejo več potegovati za prvo mesto, odločajo za antidemo-kratični fašizem. Nova desnica gotovo ni Mussolinijeva, vendar pa je enako nevarna demokraciji in še bolj nevarna za bodoče urejanje manjšinske problematike. -S človeške in družbene odnose tako globoko zasidrane v duši obmejnega primorskega prebivalstva... Mestu, ki je leta 1991 vztrepetalo ob dvigu glave železnega zmaja v sosednji Republiki Sloveniji in kijeprav v tej dvorani izreklo svojo solidarnost slovenskemu narodu, ki se je preko plebiscita izrekel za neodvisnost; mestu, ki je odprlo svoje še (se nadaljuje na 3. strani) TV Koper-Capodistria je vsiljen naziv, ki je najprej neumen in nato še smešen, predvsem pa jezikovo neroden in zamuden in niti ni izključeno, da bi na njegovi osnovi nastali monstrumi a la capodistrianska televizija, da bi italijansko ločili od slovenske koprske (če ta obstaja, seveda). Vsakdo naj rabi svojo obliko, pa bo zadoščeno svobodni izbiri in njegovi estetiki. Na tej strani meje ni nikomur prišlo na misel, da bi rabil dvojezičen naziv, v Kopru pa do Ljubljane in preko pa se pačijo s tem »TV Koper-Capodistria« ali pa si izmišljajo nove kratice TV K-C. (Sploh je s kraticami križ v slovenskih medijih). Zgornji odstavek je le pretveza, da govorimo o zadevi, ki razburja duhove na obeh straneh meje, meče senco na slovensko vlado in na RTV Slovenijo ter vzbuja sumljivo zanimanje tudi v Rimu, kjer prežijo, kako bi lahko kaj očitali Sloveniji. Posebno pozornost vzbuja velik prostor, ki ga zadevi posvečata SKGZ in njeno glasilo Primorski dnevnik; in marsikdo se sprašuje, kaj pravzaprav imata za bregom, saj brezkompromisno podpirata italijansko stališče glede tega vprašanja in dajeta interpretacije, ki mečejo dokaj čudno luč na slovensko ravnanje z italijansko manjšino. Spor je izbruhnil pred kratkim, tlel pa je že dalj časa in za njim so predvsem materialni interesi. Ti so že dolgo zastrupljali odnose med ljubljansko-slovenskim delom in italijansko-koprskim, saj je ta, za časa sladke zveze z Berlusconijem, očital Ljubljani, da pobere glavni delež prispevka, ki ga je italijanski mogotec bil pripravljen dajati, ko je bila koprska TV zanj zanimiva, ker je preko nje prišel do evrovizijskih prenosov športnih dogodkov. Nesreč TV Koper je pravzaprav kriva Rai, ki je pri mednarodni TV zvezi protestirala zaradi širjenja evrovizijskih prenosov po vsej Italiji preko TV Koper. Ljubljana je namreč plačeva- la prenose sorazmerno s številom svojih gledalcev, toda TV Koper ter njegovi (beri Berlusconijevi) preto-vorniki v Italiji so večkrat pomnožili število konzumentov Evrovizije, ki je tako bila ob zaslužek. Ljubljana se je sicer upirala, toda dolgo ni mogla vztrajati in je končno zaprla evrovizijsko pipo Kopru. Taje bil ob Berlusconijev denar in izbruhnili so spori, ki so zdaj, povsem umetno, dobili narodnostni oziroma manjšinski značaj. V Kopru so se upirali in izkoriščali avtonomijo tudi preko svojih pristojnosti. Napetost seje povečala, dokler ni svet slovenske TV zaupal gl. uredniku TV programov Lombergarju, da pripravi osnutek programa za TV Koper. Sklep ni bil na mestu, ker je Lombergar delal mimo italijanskega uredništva in je dejansko kršil njegovo avtonomijo. Vmes so bili seveda še drugi zapleti, odstopi in kopica besed na eni in drugi strani, kar gotovo ni pripomoglo k miremu reševanju, najbolj pa razburjajo obtožbe in očitki, da gre za kršenje svetih pravic manjšine. Za vsem manevrom se zdi, da hoče italijanski TV Koper doseči nekakšno dejansko privatizacijo in še naprej uživati kritje TV Slovenije. Koprska manjšinska televizija bi delala predvsem za italijanski trg in bi iztržila dokajšnje vsote od reklame. To pa bi lahko bil vir finansiranja za bogve kakšne špekulacije. Pri takem konceptu seveda ni govora, da bi bilo v enajsturnem programu prostora za eno uro programa v slovenščini in sicer za slovensko manjšino v Italiji in za regionalni program. Pri tem bi veljalo pripomniti, da noben koprski program ne more več biti bogve kako privlačen za italijanske gledalce, saj imajo zdaj na razpolago vseh vrst domačih in tujih postaj. Koprskemu uredništvu seje vsekakor posrečilo, tudi zaradi nerodnega ljubljanskega ravnanja, narediti iz interesnega spora pravzaprav manjšinsko afero, kar pa nikakor ne zasluži. -S 30-letnica Zveze cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem Zveza ima za seboj bogato delovanje: božične koncerte, mladinske revije »Pesem mladih«, revije pevskih zborov, poletne seminarje, izdaje novih skladb na izvirno besedilo H«**®; Razgovor z g. Bedenčičem novim predstojnikom Marijanišča na Opčinah Božja beseda je kakor kruh... Nedelja, 5. december 2. ADVENTNA NEDELJA »Glas vpijočega v puščavi: pripravite pot Gospodu, izravnajte mu steze« (Mk 1, 3) Puščava je bila za starozavezno izvoljeno ljudstvo kraj prehoda iz sužnosti v svobodo, iz Egipta v obljubljeno deželo. Janez Krstnik je izbral Judejsko puščavo za kraj svojega preroškega oznanila. Na misel in na ustnice so mu prihajale besede preroka Izaija: »Glas vpijočega v puščavi: pripravite pot Gospodu, poravnajte v pustinji stezo našemu Bogu« (Iz 40, 3). Veliki prerok Izaija je te besede zapisal v izgnanstvu, kjer je vsak trenutek postal priložnost za upanje in pričakovanje prostosti (prim. Iz 40, 8-13). Nato pričakovanje opozarja Janez Krstnik, ko vabi: »Pripravite pot Gospodu«. Prišel je namreč čas prehoda iz sužnosti v svobodo novega bivanja. Zadnji starozavezni prerok je tako s hrbtom obrnjen v preteklost, v svet, ki je v zatonu. S prstom pa kaže naprej, v čas milosti in rešitve. Kot asket in puščavnik se hrani s kobilicami, ki spominjajo na suženjstvo v Egiptu (prim. 2 Mojz 10. 1-20). Uživa pa tudi med, ki spominja na prihod izvoljenega ljudstva v obljubljeno deželo (prim. 2. Mojz 3, 8). Kot prerok je že naravnan na prihajajočega Odrešenika, ki ne bo krščeval samo z vodo, ampak s Svetim Duhom (Mk 1, 8). Človeka ne bo pospremil samo do reke Jordana, majhne reke v Judejski puščavi, ki simbolizira boj proti suženjstvu in smrti, katere simbol je Mrtvo morje. Popeljal ga bo do novega rojstva v Duhu (prim. Jn 3, 5). Po njem bo namreč voda postala ogenj (prim. Jn 7, 37-38). K bogatemu simboličnemu ozadju začetka Markovega evangelija dodajmo kratko razmišljanje. Veliko je oblik suženjstva. Najbolj izrazita je izguba svobode: zapor. Veliko več pa je oblik duhovnega suženjstva. Koliko je danes manipulacij! V meso in kri nam prihajajo vzorci obnašanja, ki nam jih posredujejo mediji, zlasti televizija, ki je prenapolnjena s potrošniškimi reklamami. Njihova sporočila nas programirajo v naši podzavesti. Silijo nas, da jemljemo umetno vsiljene potrebe za dejanske potrebe našega življenja. Postajamo banalni potrošniki, ki kupujejo vse, kar se pred njih postavi. Posledice tega suženja so vsem jasne. Izgubljamo občutek za pravo izbiro. Nimamo več kriterijev zdravega življenja. Smo brez občutka za pristno, kaj šele, da bi imeli občutek za prave duhovne vrednote. Trgovine so že napolnjene z božičnimi darili. Ulice se že bleščijo v lesku božičnih luči. Praznik se pripravlja. Praznik, za katerega ne bomo pozabili kupiti to ali ono, darilo za tega in onega. Na zunaj bo vse praznično in lepo. Ampak, bo to vse? Bomo znali izplavati iz »mrtve reke«, ki z vso naglico dere v »mrtvo morje« potrošniških razvad, brezosebnega življenja; življenja, ki je programirano na utrip vseobsegajočega stresa in depresije? Bomo sposobni ustaviti se in zaslišati »glas vpijočega v puščavi«? Ustvariti si »puščavo« pomeni najti nekaj časa zase. Pomeni začutiti utrip lastnega srca, ki je utrip dobrote, nežnosti, ustvarjalnega veselja. Začutimo ga v meditaciji in molitvi. Tudi letos Odrešenik prihaja brez kričečih reklam. Oznanja ga le »glas vpijočega v puščavi«. Njegov korak je podoben tihim korakom goloba. Prihaja v tišini. Njegova pot pelje po sredini našega srca, prav tam, kjer teče meja med dobrim in zlim. Zvone Štrubelj Marijanišče na Opčinah že 30 in več let čaka na ustrezno ureditev. Po legi in prostoru je to edinstven objekt, ki ga dolgo nismo znali izkoristiti predvsem zato, ker nismo bili sposobni združiti svojih moči, da bi skupno naredili načrt, združili sredstva in se potrudili, da bi postavili na noge ustanovo za pastoralno, kulturno in rekreacijsko središče slovenske mladine, ki bi bilo v skupno korist. Pomanjkanje poguma je naredilo, da nismo tega načrta speljali pravočasno, kar bi nam že mnogo prej zagotovilo rezultate, ki bi nam bili danes še kako potrebni. Toda jokati za preteklostjo in storjenimi napakami nima nobenega smisla, če nam te ne služijo kot poduk za prihodnost. Ta je zanimivejša, če ne drugega že zaradi perspektiv, ki jih lahko uzremo. Zato smo se odločili za pogovor z novim predstojnikom Marijanišča in salezijanske skupnosti na Opčinah, Tonetom Bedenčičem, ki je sicer župnik na Repentabru, a je vseeno z veliko dobre volje sprejel novo obveznost. Že pred nekaj leti je dr. Sraka začel v Marijanišču razna dela, najprej bolj skromna, pač v skladu z razpoložljivimi sredstvi, potem pa - ko je Dežela dala na razpolago sredstva - vse bolj zahtevna. Dolgo se je samo rušilo, zdaj pa se že kaj vidi, čeprav se s ceste bolj sluti, kaj se pravzaprav v Marijanišču dela. Kat. glas: G. Bedenčič, sprejeli ste zahtevno nalogo, še posebno, ker predstavlja prenova Marijanišča pravzaprav novo gradnjo. Bi nam lahko na grobo orisali dela? Ko sem lansko leto odhajal na študijsko-pastoralno izpopolnitev v Rim, mi je bilo rečeno, da bom premeščen na novo delovno mesto v Ljubljani. V maju je prišla zame nepričakovana sprememba. Bila je skoraj kot zahteva. Prevzel naj bi redovno predstojništvo in upravo Marijanišča. Kat. glas: Mislim, da se ne bomo zmotili, če rečemo, da je verjetno največje breme prav denar. Trenutno je to največji problem. Je pač tako v življenju, da je veliko laže dobiti denar za manj pomembne stvari kot pa za dobre. Poleg denarja iz deželnega prispevka za slovensko manjšino je potrebno namreč zbrati še nad devetsto milijonov. Ko se je podpisovala pogodba, nihče ni hotel biti garant za to razliko. Denarna podpora bi propadla, če... ne bi tega podprla salezijanska ljubljanska inšpektorija. Kat. glas: Torej gre za zelo zamudno in finančno zahtevno delo. Dela bodo trajala več let. Celotna obnova je razdeljena v tri obdobja. Samo Marijanišče je čudoviti božji dar za zamejsko slovensko Cerkev. Kat. glas: Zdaj ga imamo. Verjetno se tega daru nismo nikoli dovolj zavedali. Torej je Marijanišče stvar celotne skupnosti? Tako je. Kat. glas: Kakšna je po vašem mnenju današnja mladina? V vsakem obdobju je bila mladina problematična. Pač zato, ker se ne istoveti z mišljenjem in delovanjem predhodnega rodu. Za mene ni važno, da se opredelim, če je mladina dobra ali slaba. Potrebno jo je vzeti takšno, kot je. Kakršna je, vedno je sad družbe, v kateri je rojena. Današnja mladina ni nič slabša od današnje družbe. Veliko boljša je. Zato pa ima vse možnosti, da postane tako nečloveška, kruta, umazna in licemerna, kot je naša potrošniška družba. Kat. glas: Kaj lahko danes duhovnik doseže pri delu z mladino? Ni dovolj, da se trudimo le za to, da mlad človek preživi v tej družbi, z drugo besedo, da ne propade. Potrebno gaje navdušiti, da spreminja in preoblikuje današnjo družbo. Kat. glas: To so velike ideje. Kako jih misli uresničevati Marijanišče? Marijanišče naj postane hiša odprtih vrat, kjer se bodo čutili doma tako mladi kot odrasli. V Marijanišču imajo že svoj sedež Finžgarjev dom, zbori Vesela pomlad, skavti. Za tako delo je potrebno veliko ljudi. Marijanišče bo imelo možnost še za razna srečanja, seminarje, ne le za mladino, temveč tudi za ostale. Park bo preurejen tako, da bo v njem možnost igranja z orodjem tudi za najmlajše. Veliko dvorišče s športnimi napravami pa naj bi služilo predvsem rekreativnemu, športnemu udejstvovanju, torej za tiste, ki se ne misiljo ukvarjati s tekmovalnim športom. Določene dejavnosti že tečejo kljub delom, možnost uporabe igrišča pa bo že na pomlad. Kat. glas: Vrnimo se k prenovi. Po malem so tržaški Slovenci ves čas po vojni podpirali Marijanišče. Zdaj bi kazalo akcijo voditi bolj urejeno. Marijanišče je naš edini osrednji prostor na Tržaškem, kot npr. Katoliški dom v Gorici ali Tinje na Koroškem. Zdi se mi, da se preko Marijanišča odloča o naši usodi. Strniti moramo vse svoje moči. To je zadnja možnost. Zato mislimo ustanoviti Klub prijateljev Marijanišča. V njem naj bi bili tako poedinci kakor tudi podjetja in ustanove. Poleg zbiranja finančne pomoči bo naloga tega kluba iskati čimveč tistih, ki bodo pripravljeni delati za mlade. Katekizem katoliške Cerkve Po zadnjem koncilu je največ odmeva med vernimi in laičnimi krogi zbudil Katekizem katoliške Cerkve. Slovesno ga je predstavil vsemu svetu Janez Pavel II. dne 11. oktobra 1992. Kmalu so ga začeli prevajati. Dobili smo tako italijanski, nemški, francoski, katalonski, španski in sedaj še slovenski prevod. Postal je »knjiga leta«, saj so prodali že nad 3 milijone izvodov. KAJ JE KATEKIZEM Besedo katekizem poznamo vsi, ki smo kdaj hodili k verouku. Gre za knjižico, v kateri so na kratko in sistematično razložene verske resnice, božje zapovedi, sv. zakramenti ter glavne molitve. Beseda sama pa izhaja iz grškega glagola kateheo, ki pomeni na glas učiti. Gre torej za prakso apostolov, ki so po Jezusovem naročilu šli in učili z živo besedo. Tako je Cerkev potem delala do danes. Učila je oz. katehetizirala. Toda v 16. stoletju nastopi Martin Luther s svojo novo vero, to je s svojo razlago verskih resnic. Da bi si ljudje njegove verske resnice bolje zapomnili, je sestavil knjižico, v kateri je na kratko povzel svoje verske resnice. Imenoval jo je »katekizem«. Knjižica je vžgala in se zelo razširila. Naš Primož Trubar je po zgledu Martina Luthra izdal svoj »Cathechismus za verne Slovence«. Bil je prva knjiga v slovenskem jeziku, izšel je 1. 1551. Koncilski očetje, zbrani na tridentinskem vesoljnem cerkvenem zboru, so uvideli praktičnost Luthrove pobude in so pripravili podobno knjižico s katoliško razlago verskih resnic in zapovedi. Toda bolj kot tridentinski katekizem, seje v katoliški Cerkvi uveljavil katekizem, ki ga je sestavil nemški jezuit Peter Kanizij. Tako je torej po zgledu protestantov tudi katoliška Cerkev uvedla prakso katekizmov za pouk vernikov. Pozneje so s strani katoličanov izšli še drugi katekizmi. Zadnji v njih vrsti je katekizem papeža sv. Pija X., ki ga je zaukazal za Italijo, se je pa uveljavil drugod. Po tem katekizmu so bili v glavnem sestavljeni tudi naši slovenski katekizmi do druge svetovne vojne. Iz njih smo se učili mi, starejši. Toda časi in razmere so se spremenile in v katehezo so začeli uvajati katekizme bolj dostopne miselnosti sedanjih otrok in vernikov. Toda v glavnem je vsebina ostala pri starem. Zadnji koncil je pa v marsičem po- sodobil cerkveni nauk. Ni ga spremenil, posodobil ga je. Zato je bilo čutiti potrebo po bolj sodobnem katekizmu. To potrebo so izrazili škofje leta 1985, zbrani na škofovski sinodi. Sv. oče je idejo sprejel in imenoval posebno komisijo za sestavo katekizma. Tako je nastal sedanji Katekizem katoliške Cerkve, ki smo ga dobili sedaj tudi v slovenskem jeziku. k. Humar Novoletno srečanje mladih Letos bo 16. srečanje mladih iz cele Evrope. Sedež srečanja bo Miin-chen in sicer od 28. decembra do 1. januarja. Ta srečanja imajo ekumenski značaj in jih vodijo patri iz Tai-zeja v Franciji. Najavili so se mladi že iz vseh držav Evrope in vseh verstev. Sprejele jih bodo župnije kot svoje goste. Ob teh srečanjih se veliko moli, veliko razpravlja, veliko poje. Računajo na udeležbo kakih sto tisoč mladih fantov in deklet. Za cerkvene pevce je najlepša adventna doba, ko vadijo božične melodije. Peli jih bodo od polnočnice do nedelje Jezusovega krsta in še dlje v koncertni obliki. Pevci in pevke, dobro se pripravite, tudi duhovno, da bodo božični obredi v duhovno veselje vseh udeležencev. (Na sliki pevski zbor T. Tomšič iz Ljubljane v štandreški cerkvi) POGLED V SLOVENIJO Je res za vse kriv Lojze Peterle? Letošnjim Mohorjevkam na pot Napadi določenih krogov naše manjšine, ki so se zadnje čase dotaknili Lojzeta Peterleta, še bolj pa zunanjega ministrstva, ki mu načeluje, so spomnili na pojav, ki se v Republiki Sloveniji v bistvu vleče že od prvih demokratičnih volitev leta 1990. V mislih imamo pojav, da je ista oseba prav vsakokrat obtožena in kriva za vse, kar stori ali razmišlja, pri čemer se mnogokrat zdi, da so obtožbe v nasprotju z osnovnimi pravili logike. Seveda ne želimo pasti v nasprotno napako, ki je v bistvu enak odklon od uravnotežene srednje mere, po kateri so nam nekateri politiki normalno ljubši od drugih. Nasprotna napaka je namreč oboževanje, poveličevanje politične osebnosti. Daleč od tega: kot vsi, tudi Lojze Peterle ni nezmotljiv in tega sploh ni težko dokazati, kar velja za vsakega posameznika. Toda človek se vendar zamisli, da bi bil nekdo lahko kriv za vsako še tako različno stvar brez izjeme. V takšnem primeru miren premislek preprosto podvomi v verodostojnost očitkov na vedno isto osebo. Pa poglejmo nekaj zgovornih primerov in premislimo njihov smisel: v času vojne leta 1991 se je o zaslugah vseh drugih vodilnih politikov govorilo več kot o zaslugah Lojzeta Peterleta. Je Lojze Peterle v odločilnih trenutkih storil kaj narobe? Po odhodu Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije se je očitno pričela notranja delitev mlade države z napadom na klerikalce in klerikalizem. Peterle je bil poosebitev te nevarnosti in po tretjem glasovanju je moral v opozicijo. Se je položaj Slovenije zaradi tega izboljšal? V priložnostnih anketah je bil Lojze Peterle skoraj vedno — in tako je tudi danes — označen za najmanj priljubljenega oziroma uspešnega politika. S kakšnimi utemeljitvami? V novejšem času je kot zunanji minister neštetokrat poslušal očitek, da je preveč zdoma. Mar zunanji ministri delujejo znotraj svoje države? Po jesenski udeležbi na generalnem zasedanju OZN je še obiskal slovenske rojake v ZDA in spet je bil kriv, ker je menda nedopustno trošil družbena sredstva. Potem je bil glavni krivec za spor s Hrvaško. Toliko večja je bila ali je njegova krivda za nedavni sklep Evropskega pakta o stabilnosti v Parizu, ki naj bi zavaroval za-padno Evropo pred »etničnimi spopadi v postkomunistični družbi«. Slovenija je bila iz spiska držav, ki naj bi predstavljale zapadano Evropo, izpuščena. Nedvomno gre za precej hud udarec, saj ostaja Republika Slovenija po tej logiki še vedno v območju Balkana, istočasno pa Francija sploh več ne skriva nezaslišanega prepričanja v morebitno obnovitev bivše Jugoslavije v njeni celoviti podobi in obsegu. Mimogrede: bilo bi nujno, da bi bili ljudje nekoliko bolj informirani o igrah okrog Slovenije in Balkana ter v tem smislu zahtevali od vseh vrhunskih slovenskih politikov in institucij tja do predsednika republike, predsednika vlade in parlamenta, da bi vsi skupaj napravili dokaj več za spremembo nehumane zapadnoevropske miselnosti. Tako vsi razen zunanjega ministra sedijo v glavnem doma, ob to usodno dejstvo pa se nihče ne obregne. Da gre že kar za gonjo, priča nedavna anketa javnega mnenja, ki vidi glavnega krivca za divje lastninjenje v Lojzetu Peterletu, čeprav že vsak otrok ve, da je pravočasni zakon o lastninjenju preprečil zbor Združenega dela, v večini primerov sestavljen iz direktorjev bivšega sistema. In verjetno bi lahko naštevali še in še. Namreč zgodbe, v katerih je bil vedno za vse kriv Lojze Peterle, ki pa mu vsi ti pogosto-ma docela nelogični napadi na srečo ne morejo do živega. Vsaj tako je videti. Bolj se je torej bati za novo slovensko družbo, ki se na ta način prevečkrat predaja vnaprej določenim obsodbam, dosti manj pa treznemu premisleku, ki naj bi dajal ton mladi slovenski državi. . _ ŠIRI KATOLIŠKI GLAS Nova številka Jambora Redno je izšla novembrska številka glasila slovenskih tržaških skavtinj in sklavtov Jambor. Tudi tokratna 2. številka je vsebinsko pestra in zanimiva. Uvodnik je posvečen načelnemu slovenskemu pristopu do občinskih volitev. Sicer pa prinaša tudi ta številka številna poročila in komentarje o delovanju organizacije kot take in posameznih vej. Skavtska organizacija je namreč razdeljena v tri veje: volčiči in veverice so skavtje do 11. leta starosti, nato prestopijo v vejo izvidnikov in vodnic, po 16. letu pa delujejo v 3. veji roverjev in popotnic, in to nekako do 20. leta, ko odidejo iz organizacije. Tedaj se le malokateri odločijo, da bodo nadaljevali svoje delo kot voditelji in pomočniki v organizaciji, iz katere so izšli. Na zadnjem občnem zboru so govorili tudi o »4. veji«, se pravi ravno o tistih skavtih, ki niso več aktivni, pa bi bili lahko v veliko pomoč. Postavlja se vprašanje, kako jih pritegniti. Odmev na ta problem je. tudi v nekaterih prispevkih te številke, (mab) Bogat program Beneške galerije v Špetru Ob koncu koledarskega leta ima Beneška galerija v Špetru bogat in pester program. Trenutno je v galeriji razstava kamnitih izdelkov tržaškega rojaka Pavla Hrovatina. Umetnik, ki obdeluje kraški kamen v svoji delavnici-galeriji v Briščkih, bo v soboto, 27. novembra, med 17. in 19. uro na razpolago občinstvu v Beneški galeriji z orisom značilnosti posameznih vrst kamna in tehnike njihove obdelave. V okviru sodelovanja galerije z drugimi organizacijami bo v četrtek, 2. decembra, otvoritev fotografske razstave o soški fronti. Večina razstavljenih fotografij izhaja iz zbirk Kobariškega muzeja. Med širše zastavljenimi pobudami pa bo v programu 1. mednarodna razstava o Rojstvu. Odprtje razstave je predvideno v petek, 17. decembra, ob 18. uri. Prijave se sprejemajo tudi telefonsko do 4. decembra, da se tako omogoči tisk razstavnega kataloga, in sicer na številko 727152 od 8. do 16. ure in na številko 727332 od 17. do 19. ure. Izšle so knjige Goriške Mohorjeve družbe. Pet jih je. Tudi letos je ta najstarejša še delujoča založba v zamejstvu pripravila svoj knjižni dar in potrdila svojo veliko zavzetost in nenehno rast v založniški dejavnosti. V letošnjem letu je Goriška Mohorjeva družba postala članica zadruge Goriške Mohorjeve in to daje upati, da bo lahko v prihodnje še bolj razvila svojo dejavnost. Vsekakor so pred nami letošnje knjige in lepo jih je pogledati. Za borih 58.000 lir so nam ob Koledarju za leto 1994, ki je seveda v duhu tradicije tudi bogat zbornik o zgodovinskih dogodkih, gospodarskih in kulturnih dejavnostih med Slovenci v zamejstvu, izšle še zbirka nežnih, a obenem realističnih novel in črtic tržaške pesnice in pisateljice Brune Marije Pertot z naslovom »Ko se vračajo delfini«. Knjigo je izredno okusno opremil Franko Žerjal in vsakdo, ki bo to knjigo vzel v roke, bo v njej našel misli in občutke, ki so mu sorodni, saj govori o človeških čustvih in odločitvah, ki so blizu vsakomur in mogoče še zlasti tukajšnjemu zamejskemu Slovencu. Knjigo je uredila in ji napisala uvodno misel literarna zgodovinarka in pisateljica Zora Tavčarjeva. Pričevalno vrednost ima knjiga »Možje s Snowyja«. Napisal jo je Ivan Kobal, doma s Planine pri Ajdovščini, ki je leta 1950 odšel s trebuhom za kruhom v Avstralijo. V delu govori o skupini slovenskih izseljencev, ki jih je skupna usoda zbližala na gradbišču velikega vodnega in namakalnega sistema v Sneženih gorah v jugovzhodnem delu Avstralije. Knjigo sta za tisk pripravili prof. Nada Pertot in Marta Terčelj. V zbirki »Naše korenine«, ki jo urejuje dr. Branko Marušič, je letos izšlo dragoceno delo znane esejistke in raziskovalke primorske polpretek- le zgodovine Dorice Makuc. Napisala je knjigo »Aleksandrinke«; kot sam naslov pove, gre za zgodovinsko-dokumentarno delo o življenjski uso-ti številnih, še zlasti primorskih, žensk, ki so služile v Aleksandriji in drugih egiptovskih mestih. Knjiga je bogato opremljena s fotografskim gradivom in nam odkriva vrsto drobnih lepih utrinkov. Med drugim tudi, da je za Boutrosa Ghalija, sedanjega glavnega tajnika OZN, ko je bil še otrok, skrbela Slovenka iz Mirna. Takih in podobnih informacij pa je v tej knjigi ničkoliko. Za opremo Aleksandrink je poskrbel Pavel Medvešček. Ko je Goriška Mohorjeva družba leta 1974 začela izdajati Primorski slovenski biografski leksikon, si je naložila zgodovinsko delo, ki je že samo po sebi spomenik založniške dejavnosti te družbe. Letos je izšel 19. snopič tega dragocenega enciklopedičnega dela, ki ga ureja prof. Martin Jevnikar. Na 200 straneh so tokrat izšli Dodatki, ki obsegajo priimke, od Bressana do konca črke »L«. Goriška Mohorjeva družba pa namerava zaključiti ta tako zahtevni založniški podvig z 20. snopičem, ki naj bi izšel z redno zbirko za leto 1995, ko bomo obhajali tudi 70-letnico knjižnih izdaj Goriške Mohorjeve družbe. Letošnjo knjižno zbirko, nekatere avtorje in urednike so predstavili v sredo, 1. decembra, v Katoliški knjigarni v Gorici, v prihodnjih dneh pa bodo šle te knjige med naše ljudi in po svetu. Prepričani smo, da bodo naletele na topel odziv in bodo obogatile vsakogar, ki jih bo prebral. Napisane so tako, da so zanimive za mlajšega in starejšega bralca, vsakdo bo v njih našel kaj zanimivega in lepega, da bo te knjige še kdaj z veseljem prebiral. M.T. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z Glasbeno Matico - Trst prireja koncert sodobne glasbe instrumentalnega ansambla KREATIV iz Celovca v ponedeljek, 6. decembra, ob 20.30, v gledališču MIELA v Trstu (trg Duca degli Abruzzi, 3) Na programu so dela skladateljev dežel Alpe-Jadran (Kiihr, Strobl, Neder, Cojaniz, Lebič, Jež) Evropa in manjšine na goriškem simpoziju (nadaljevanje s 1. str.) vedno boleče srce, da je velikodušno in širokogrudno odgovorilo klicu nedolžnih žrtev nezaslišane vojne, ki še vedno divja tudi v deželah, ki so nam tako blizu.« - Nadalje je Ferletičeva spomnila na posvet o slovenski manjšini iz leta 1974, ki ga je priredila takrat goriška pokrajinska uprava, pa še na vrsto drugih podobnih zborovanj, ne zadnje one iz leta 1977 v priredbi krožkov Anton Gregorčič in Virgil Šček. Predsednica SSO je podčrtala še celo vrsto vprašanj, ki so v zvezi s tem simpozijem, tako izvršitev ustavnih norm, pot evropske integracije, vlogo Cerkve v teh prizadevanjih, boj vsakršni diskriminaciji, itd. Pozdravne besede je izrekel še slovenski veleposlanik v Rimu, ki je podčrtal izreden pomen tega zasedanja in zaželel čimveč uspeha. Med predstavniki oblasti so se go-riškega posveta udeležili med drugimi državni sekretar Republike Slovenije za Slovence izven matice dr. Peter Vencelj, slovenski veleposlanik v Rimu Marko Kosin, generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, vice-konzul Tomaž Pavšič, tajnik ambasade Republike Slovenije v Vatikanu J. Kastelic, svetovalec na zunanjem ministrstvu v Ljubljani R. Merljak, svetovalec pri slovenski vladi A. Škerlavaj. Nato senator D. Bratina, deželni svetovalec A. Tomat (ki je tudi pozdravil), šef kabineta deželnega predsednika Fontaninija dr. Bresci, nadalje iz Gorice podpre-fekt in podkvestor. Pismene pozdrave pa so poslali še minister za dežele Livio Paladin, zunanji minister Nino Andreatta, državni podtajnik posl. Sergio Coloni in ustanova Adenauer v Rimu. Prisoten je bil tudi sardinski evropski poslanec Mario Melis, ki bi v soboto moral tudi sodelovati pri okrogli mizi, pa ga je nenadna bolezen prisilila k takojšnji vrnitvi. PREDAVANJA NA SIMPOZIJU - OKROGLA MIZA O EVROPSKI UNIJI IN MANJŠINAH Težko bi sedaj v naslednjih vrsticah izčrpali podrobnejšo obravnavo o vsebini in poteku posameznih predavanj oz. zasedanj. Omejim naj se zato le na najnujnejše omembe, pustimo kaj več o tem za prihodnjo številko. Prvi je govoril prof. p. Viktor Papež z univerze Antonianum v Ri- Cerkve. Za njim sta še istega dne govorila dva raziskovalca z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in sicer mag. Vera Klopčič in prof. Janez Stergar o zaščiti manjšin v luči evropskih dokumentov. Sem zlasti spadajo razne listine, ki sta jih odobrila Evropski svet in Evropski parlament, pa še druge mednarodne ustanove. Naslednji dan, v soboto 27. novembra, je najprej predaval prof. Aleš Lokar z videmske univerze o temi Gospodarsko sodelovanje na obmejnih področjih in manjšine, kjer je obširno prikazal ekonomske možnosti za pospešitev teh odnosov med Slovenijo in Italijo. Popoldne pa so še govorili prof. Valentin Inzko o koroških Slovencih in posebej na cerkvenem področju, nato prof. Ulderico Bernardi z univerze v Benetkah o večnarodni družbi in manjšinah ter dr. Nino Agostinetti iz Padove o Slovencih, Italijanih, Furlanih in Nemcih v Gorici ob koncu 19. stoletja. Vsa predavanja so bila zanimiva in tehtna. Na sporedu je bila nato okrogla miza o temi Evropska unija in manjšine, na kateri so sodelovali Claudio Magnabosco za Dolino Aosta, dr. Peter Vencelj kot slovenski državni sekretar, Ivo Jevnikar kot deželni tajnik Slovenske skupnosti in Aleš Lokar kot nekdanji tržaški občinski svetovalec. Sestav diskutantov se je kot razvidno precej spremenil prav zaradi nekaterih nepričakovanih odsotnosti. Vsekakor je bila razprava zelo stvarna in plodna in pokazala na veliko število še odprtih vprašanj, ki zadevajo manjšinsko problematiko. KULTURNI PROGRAM V petek zvečer je bil na sporedu kulturni program, ki je tudi lepo uspel. Na sporedu je bil najprej TV film o Lojzetu Bratužu, nato pa še koncert zbora Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Pevci so odpeli kar lepo število pesmi in to v raznih jezikih, kot je za tak evropski simpozij primerno. Zaključili pa so s svojo pomenljivo Oj Doberdob. Udeleženci so bili nad vsem res prijetno presenečeni. Spectator Prof. Viktor Papež iz Rima mu o temi Spoštovanje manjšin kot temelj miru. Tu je razvil veliko misli, izhajajoč tako iz raznih papeških dokumentov kot iz uradnega stališča Novoizvoljeni Odbor SSŠ tajništvo Gorica Prejšnji teden je bila prva seja novoizvoljenega Odbora Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica. Odborniki, ki so bili izvoljeni za dvoletno mandatno dobo na 23. občnem zboru SSŠ, dne 16. nov. 1993, so soglasno potrdili dosedanje odbornike, ki so že v prejšnjem odboru opravljali odgovorne funkcije v SSŠ. Tako so bili potrjeni L. Devetak — predsednik, S. Klanjšček — podpredsednica, M. Vončina — tajnik in J. Pahor — blagajnik. Sicer so tako bile tudi želje ostalih šolnikov, saj so omenjeni na občnem zboru dobili največ preferenčnih glasov. Poleg njih so v izvršnem odboru N. Pavlin, E. Pavletič, M. Brajnik, S. Tomšič in I. Sirk. V razširjenem odboru so L. Semolič, E. Frandolič, N. Marinčič, D. Frandolič, I. Devetak, L. Pahor, B. Marassi, M. Srebernič in I. Petejan. Tudi temu odboru bosta stala ob strani dva zvesta spremljevalca njegovega dela in sicer A. Sirk, ki ga je odbor kooptiral kot polnopravnega člana, in svetovalec iz Nove Gorice D. Štekar. Novoizvoljeni predsednik prof. Leopold Devetak je prisotnim poudaril vlogo slovenskega Sindikata, ki — poleg sindikalnega delovanja — že vrsto desetletij skrbi predvsem za obstoj in razvoj slovenskega šolstva v Italiji. Pred odbor se po mnenju predsednika postavljajo v dobi splošne krize in racionalizacije šolske strukture nove zahteve (avtonomija in specifičnost slovenskih šol v Italiji, bližajoča se reforma višjih šol s podaljšanjem obveznega šolanja do 16. leta starosti nas bo silila v združevanje razredov, če si ne zagotovimo vseh usmeritev ne glede na število vpisanih, itd.), za katere se bo moral novi odbor ob enotni zavzetosti vseh slovenskih komponent krepko zavzeti, saj na teh zahtevah temlji sam obstoj naših šol. Sl Otvoritev nove podružnice v Ronkah Ob navzočnosti velike množice ljudi, političnih in gospodarskih predstavnikov, ravnatelja Banke d’Italia, predsednikov in ravnateljev posojilnic ter deželne federacije, smo v soboto, 27. novembra 1993, otvorili podružnico doberdobske hranilnice v Ronkah. Slavnostni govor je imel predsednik Gergolet Andrej. Svoje pozdrave in čestitke so izrazili nekateri tudi dvojezično: ronški župan Novelli, senator Bratina, predsednik pokrajine Marcolini, doberdobski župan Lavrenčič, predsednik bančne sekcije Milič, župnik iz Ronk Virgolin pa je blagoslovil prostore. Po ogledu prostorov je sledila družabnost v restavraciji ronškega letališča. Na kratko povzamemo govor v slovenščini predsednika Gergoleta: Naši predniki so takoj v začetku stoletja ustanovili prve hranilnice in se tako otresli oderuhov. Kupili so si zemljišča v Laškem, premagali lakoto in se izognili izseljenstvu. Skoraj ni bilo Kraševca, ki ne bi imel njive v Laškem. Zaradi razdalje so se mnogi tudi tja preselili in to je trajalo do 60. let. Od tedaj naši ljudje ne silijo več v Laško in opaža se nasprotna tendenca. Naša hranilnica je ostala zvesta svojim tradicijam in prav v tem duhu skuša pomagati vsem, ki se nanjo obrnejo. Pred nami stoji, po smernicah evropske skupnosti, nova bančna reforma, ki nam daje nove naloge s tem, da nam razširja obzorje dejavnosti in ozemlja, nudi raznoličnost članstva vendar pa tudi omejuje način delovanja, ker ga usmerja pretežno v korist članstva. Na prvi pogled se zdi taka usmerjenost pravilna, toda zaradi naše istovetnosti nam bo to ustvarjalo raznovrstne probleme. Skušali bomo vse težave s preudarnostjo premagovati, kajti v slogi je moč in s skupno močjo bomo dosegli čimboljše delovanje v korist naših članov in cele lokalne skupnosti. »Slomšek - Božji vitez« v Katoliškem domu Potem ko so igro o Slomšku prikazali že v raznih cerkvah tostran in onstran državne meje, je prišla na vrsto tudi v Katoliškem domu. Rečeno je, da gre za »lepljenko«, v resnici pa gre za tri prizore o A. M. Slomšku, skupaj povezane z glasbo, ki je skrbno izbrana kot dopolnilo k prizorom. Gre za izrazito versko igro o škofu Slomšku. Tako nam spregovori ta naš kandidat za blaženega s svojo besedo (M. Kosmač) in v družbi s prijatelji, župniki njegovega časa (J. Prašnikar - A. Pregare, dekan M. Stojan - A. Rustja, celjski opat - Drago Gorup). Vidimo tudi prizor iz nedeljske šole z mlado Nežico (M. Pregare v Gorici). Poleg življenjepisov o tem našem škofu je ta odrska upodobitev gotovo lep prispevek k spoznavanju škofa Slomška in njegovega dušnega pastirovanja v štajerski škofiji. Tudi podajanje je povsem dovršeno pri vseh nastopajočih. Škoda le, da v nedeljo ni bilo kaj dosti publike. Hvala vam, dragi fantje! Zemlja, trta, sadovnjaki... Jesen nam je dala njihove sadove. Ves mesec november smo se zanje zahvaljevali v naših cerkvah. Zato tudi sama čutim lepo dolžnost, da skozi te skromne vrstice zakličem bogato, iz srca prihajajočo besedo: HVALA! Odkar traja vojna na Balkanu in je Slovenija sprejela begunce, sem se znašla v vrtincu sodelovanja za zbiranje pomoči, ki jo posredujem v begunske centre in tudi mnoge slovenske družine. Posebno, kjer vlada nezaposlenost ali je v družini veliko otrok, se močno čuti pomanjkanje in so vsake pozornosti izredno veseli in hvaležno ganjeni spričo dobrote, ki lajša gorje in stisko... Ne morem v tem pismu omenjati vseh dobrotnikov, ki prispevate pomoč. Vsekakor pa bi se s tem pisanjem rada vsaj malo oddolžila in izrazila globoko spoštovanje neki posebni skupini... Mesec za mesecem namreč prihaja k meni nekaj mladih, zamejskih slovenskih fantov, ki nesebično prinašajo svoje denarne prihranke. Včasih je to petdeset, včasih pa tudi tristo tisoč lir in vse darujejo za humanitarno pomoč. Ti fantje ne želijo biti imenovani. Poznam samo njihove obraze in ne vem, ali so iz Gorice ali iz zamejskega podeželja. Vem samo nekaj in to bi rada povedala svetu: Dokler imamo take fante, ki s srcem živijo zapoved — ljubi svojega bližnjega — se ni treba prav nič bati, da bi slovenski rod tu kraj meje propadel. Hvala vam, dragi fantje! Hvala ne le za prispevke, ampak tudi za moralno zavest, da vas je Gospod ustvaril kot može, ki znajo podpirati, braniti in ščititi šibkejše, in ki se zavedajo, da bodo nekoč varuhi družin in učitelji pravega spoštovanja človeškega dostojanstva. Hvala za zaupanje, ki ga imate do mene. Zagotavljam vam, da sem še posebno pozorna, da vaše darove — v obliki mleka, sladkorja, marmelade... — res dobijo predvsem otroci. Razumem, da nočete nobene »reklame« za vašo pomoč. Vsemogočnega pa prosim, da On, ki pravi: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti...«, povrne čudoviti dobroti, ki jo izkazujete z veseljem in radodarnostjo. Ponosna sem na vas, fantje, ker se zavedate stiske in trpljenja v Sloveniji. To je skoraj med nami, pa mnogi na to kar pozabijo. Mimo težav bližnjega gredo, kot da se njih to ne tiče. Zato sem hvaležna Bogu, da se mladi tega zavedate. Želim vam, dragi fantje, obilo božjega blagoslova in notranje bogat adventni čas. Božič pa naj v vaših plemenitih srcih zasije kot odsev ljubezni Novorojenega. In to Luč radostno ponesite v novo leto, da boste lahko tudi v bodoče kot svetilnik v noči... Po Mariji Brezmadežni hvaležen pozdrav! s. Mihelangela Maraž Teološki simpozij v centru Stella Matutina Simpozij je drugo dejanje kulturnega načrta, ki ga promovirata center Stella Matutina in Skupnost krščanskega življenja z namenom, da bi pripomogli k poglobljenemu razmisleku o naši cerkveni in družbeni stvarnosti v perspektivi iskanja možnih poti za novo evangelizacijo. Živimo v deželi, ki jo označuje večkrat nelahka, in vsekakor izzivalna etična pluralnost, ki je ob takšnem pojavu akulturacije vir stalnih prehodov različnih kulturnih sestavin iz enega narodnostnega elementa v drugega. Specifičnost te zemlje zahteva poglobljen razmislek in primerne rešitve, ki so v današnji družbeno - politični zmedi še toliko bolj pereče. Prvo dejanje kulturnega načrta je potekalo spomladi s ciklusom predavanj na temo Kam gredo mladi? Na to vprašanje so takrat izčrpno odgovorili obrambni minister Republike Slovenije Janez Janša, celovški škof msgr. Egon Kapellari in univerzitetni profesor iz Rima dr. Giovanni Ba-chelet. Teološki simpozij se vključuje v ta načrt kot izrecno cerkveni moment, ki lahko postane zanimiv pripomoček pri iskanju možnih poti za novo evangelizacijo. Slednjo je namreč papež Janez Pavel II. označil kot »prenovo krščanskega tkiva cerkvenih skupnosti samih«, da lahko pridemo do »prenove tkiva človeške družbe«. Zato mislimo, da je primerno osvetliti teološke osnove pastorale, ki temelji na izkušnji duhovnih vaj po svetem Ignaciju in ki jo center Stella Matutina že nekaj let izvaja. Lahko bi bil to zanimiv prispevek k tovrstni raziskavi. V ta namen bo v najkrajšem času natisnjena tudi knjižica s predavanji. Otvoritev simpozija bo v nedeljo, 5. decembra, ob 18.30, v cerkvi Srca Jezusovega z mašo, ki jo bo daroval goriški nadškof msgr. Bommarco. V naslednjih dneh se bodo zvrstila sledeča poročila: Ponedeljek, 6. decembra Ob 9.00 p. Dalla Vecehia: Izhajajoč iz apostolske izkušnje »Načrta za Gorico«... nekaj misli. Ob 9.45 p. Špidlik: Oseba, deležen-je troedine ljubezni. Ob 11.30 p. Bizzetti: Greh in temeljno spreobrneje. Ob 15.15 M. Tenace: Integracija v Duhu: Lepota kot duhovna edinost. Ob 17.15 p. Bastianel: Hoja novega človeka, ki temelji na odnosu s Kristusom. Torek, 7. decembra Ob 9.00 p. Bratina Lojze: Izkušnja usmiljenja - odpuščanja kot spoznanje Boga. Ob 11.00 p. Rupnik: Duhovno življenje in njegova rast. Ob 15.15 p. Marani: Umetnost molitve. Ob 17.15 p. Rupnik: Teološko - duhovne osnove ignacijanske vzgoje. Sreda, 8. decembra Ob 10.00 Okrogla miza na temo: Nova evangelizacija in svet Vzhodne Evrope. Evropa samostanov in katedral Ko se je v Evropi podrl stari rimski upravni red, se je na njegovo mesto povzpela novo nastajajoča srednjeveška kultura. Središče te kulture, katere glavni predstavniki so bili razni verski redovi, so bili prav srednjeveški samostani in katedrale. Prav te, bodisi zgrajene v romanskem kakor v gotskem slogu, niso bile nikoli izraz nekega individualnega zanosa, skupinske mode ali pa sad najrazličnejših virtuozizmov. Nikakor ne. Njihov namen je bil mnogo globlji. Srednjeveška skupnost je gradnjo takih objektov, kot so bile katedrale ali pa samostani, čutila kot neko moralno dolžnost, kot nadaljevanje božjega dela na tem svetu. Prav katedralam in samostanom je posvečena fotografska razstava, ki jo je na gradu priredil Goriški pokrajinski muzej. Čeprav je razstava po obsegu dokaj skromna, je njena bogatost prav v vsebinski pestrosti in v sporočilu, ki nam ga prinaša. Kajti to, kar nam je mogočna srednjeveška kultura zapustila v dediščino, so prav katedrale in samostani. Ti namreč predstavljajo vrhunec takratne umetnosti in nas posejani po vseh deželah opominjajo, kaj vsega sta človeška volja in vera že takrat zmogli. Danes nanovo odkrivamo, da srednjeveška kultura, ki smo jo še do nedavnega imeli za temačno, je v resnici bila luč, ki je s svojo kulturno, duhovno in gospodarsko prisotnostjo osvetljevala vsa tista področja, kjer so nastajali samostani in katedrale. Kar nam torej preostaja iz tistega časa, moramo gledati brez starih predsodkov, kajti vsi ti znanstveni dosežki in pa mojstrsko dovršeni arhitektonski objekti niso mogli nastati v dobi, ki je ni razsvetljeval vsaj žarek luči. Razstava, ki bo odprta do 8. decembra, nam nazorno osvetli obdobje srednjeveške kulture in bo razveselila vsakega obiskovalca, ki se le količkaj zanima za dosežke človeškega duha. et Mala Cecilijanka bo v sredo, 8. decembra, na praznik Brezmadežne, ob 16. uri v Katoliškem domu. Peli bodo otroci in mladinski zbori z Goriškega in Tržaškega. § Sl NEbEUA, B. miklavzeVanje » f\, or Vox/vv>oVxJ2^ * s6 £ 0° KATOLIŠKA KNJIGARNA in SKPD »MIRKO FILEJ« vabita na odprtje razstave Davida Faganela v petek, 3. decembra 1993, ob 18. uri, v galeriji Katoliške knjigarne, Travnik. Govorila bosta Pavle Gregorc in Joško Vetrih KATOLIŠKI GLAS tržaške novice 5 30-letnica Zveze cerkvenih pevskih zborov »Pesem bodi naših src odmev«, se je glasilo geslo ob 30-letnici ZCPZ, ki je priredila v nedeljo, 28. novembra 1993, Revijo pevskih zborov. Ob tej slavnosti smo se tako spomnili 30-letnega neutrudljivega dela Zveze v slovenskem zamejskem prostoru. Na začetku sta uvodoma spregovorila povezovalca slavnostnega večera Nataša Sosič in Danilo Pertot. Začel se je tako prvi del sporeda z na- stopom pevskih zborov. Bilo jih je kar 11 in vsak se je predstavil s tremi pesmimi. Izrecne želje organizatorjev, da počastijo tako važno obletnico s programom iz del tržaških avtorjev, so zbori uresničili s paleto pesmi slavnih tržaških glasbenikov, kot so npr. U. Vrabec, V. Mirk, S. Malič in B. Šček, katere se letos spominjamo ob stoletnici rojstva. »Lepo petje je bila naša stalna skrb«, piše Z. Harej v brošuri, ki je izšla ob 30-letnici ZCPZ. In v dvorani Kulturnega doma v Trstu se je res vsak zbor izkazal in tako pričal o bogatem kulturnem življenju v vsakem zamejskem kotičku. Najprej je bil na vrsti DPZ Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Fran- ca Pohajača, potem so si sledili po vrstnem redu MePZ Skala iz Gropa-de pod vodstvom Anastazije Purič, DPZ Devin pod vodstvom Hermana Antoniča, MePZ sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Bojane Kralj, MePZ Repentabor pod vodstvom Franca Pohajača, MePZ Novega sv. Antona pod vodstvom Edija Raceta, DSZ Vesna iz Križa pod vodstvom Bogdana Kralja in Mladinska glasbena skupina z Opčin. Po kratkem odmoru je nastopil še MePZ J. Gallus iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta, CMePZ Mačkolje pod vodstvom Iva Lešnika, večer pa so zaključili Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Drugi del prireditve se je začel z govorom predsednika ZCPZ dr. Zorka Hareja. Z doživetimi besedami je orisal pod in vlogo, ki si jo je zadala ZCPZ. »Ustanovili smo jo 17. marca 1963, da bi gojili cerkveno, a tudi svetno petje, saj eno dopolnjuje drugo. V naši zgodovini so bile verske in narodnostne prvine povrh pogosto združene, zaradi česar je naše 30-letno delo pomembno tudi z narodnostnega vidika, saj npr. ohranja slovensko besedo tudi v mestnem središču v večkrat zelo težkih pogojih«. Po nagovoru je sledilo podeljevanje priznanj predstavnikom 34 pevskih zborov, tudi tistim, ki niso nastopali na revijah, so pa z gojenjem slovenske besede in glasbe ohranjali in utrjevali slovensko pesem v zamejskem prostoru. Med nji- mi naj omenim CPZ iz Skednja in Opčin — oba delujeta že več kot 200 let — ter MePZ Frantje izpod Grmade, ki je že 27-krat nastopil na reviji zborov. Odbor Zveze je ob tej priložnosti podelil priznanje dr. Z. Hareju za 30-letno neutrudljivo in plodno delo pri ZCPZ. Sledili so pozdravi in čestitke slovenskih kulturnih ustanov s Tržaškega in Goriškega. V imenu ZCPZ iz Gorice je čestitala ob tako važnem jubileju Lojzka Bratuž. Posebno je poudarila plodno delovanje Zveze, ki presega okvir cerkvenega petja. Marko Studenj je izrekel prisrčen pozdrav v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Bogdan Kralj pa je kot predsednik Glasbene Matice voščil še veliko uspehov. Marija Fer-letič je čestitala v imenu Sveta slovenskih organizacij in s citatom »petje je najlepše opravilo, svet lepši je meni odkrilo«, posebno poudarila vnemo, ki jo je izkazala Zveza v vseh teh letih. Marij Maver je v imenu Slovenske prosvete dal poseben poudarek na nenadomestljivo mesto, ki ga ima ZCPZ v zamejski kulturi. MR Čestitke Marti Požar Gospe Marti Požar za življenjski jubilej voščimo s hvaležnim srcem vse dobro za njeno velikodušnost in vsestransko prizadevnost. Odbor Marijinega doma pri sv. Ivanu in slovenski verniki svetoivanske skupnosti. Voščilu se pridružuje uredništvo našega lista. V organizaciji Mladinskega odbora Slovenske prosvete se v ul. Donizetti 3 odvija Tečaj družbenih ved. V četrtek, 9. decembra, bo ob 19.30 predava! dr. Pavel Fonda na temo PSIHOLOŠKI VIDIKI ETNIČNIH ODNOSOV. Glasbena Matica nadaljuje svoje dragoceno poslanstvo To je bila glavna in razveseljiva misel, ki jo je sporočilo vodstvo te glasbene ustanove na tiskovni konferenci pretekli četrtek. Pregled storjenega dela je bil kar presenetljiv: preko 500 koncertov, poleg rednih 22 abonmajskih sezon s precejšnjim obiskom italijanske publike. Ne pozabimo še vzgojiteljskega dela, ki nam je dalo več glasbenikov. Kot je znano, so finančne težave danes največja in najresnejša ovira, vendar se bodo nastopi nadaljevali in to po zaslugi nekaterih umetnikov in glasbenih skupin, ki so pripravljeni pomagati ustanovi s »solidarnostnimi koncerti«. Glasbena Matica se je morala odpovedati zahtevnejši, že načrtovani sezoni in sprejeti dobro voljo iskrenih prijateljev. Tako bo na sporedu sedem koncertov z začetkom 4. decembra z nastopom Trija Lorenz iz Ljubljane. Kot smo že poročali v zadnji številki, je obračun občinskih volitev na Tržaškem z dne 21. novembra letos nadvse pozitiven tako z vidika uveljavitve demokratičnih sil, ki zagovarjajo sožitje med obema tu živečima narodoma in odprtost do sosedov v neposrednem zaledju, kot tudi za Slovence na splošno. Omeniti velja vsekakor zelo dober volilni uspeh Krščanske demokracije, ki je kljub odhodu iz nje skrajno desničarskega krila ne samo ohranila pretežno večino volivcev, ampak v primerjavi z junijskimi pokrajinskimi volitvami celo napredovala. Županski kandidat Illy se je že v prvem krogu nad vsa pričakovanja trdno uveljavil pred tekmecem Staf-fierijem s kar 8% glasov prednosti. Tudi ostali dve listi, tj. Demokratična stranka levice in Zavezništvo za Trst sta se prav tako uspešno uve- RICCARDO ILLY Attemsove pridige V sredo, 24. novembra, je bila v Gregorčičevi dvorani v Trstu predstavitev knjige K. M. Attems, SLOVENSKE PRIDIGE, ki jo je pripravila prof. Lojzka Bratuž in je izšla letos spomladi pri Založništvu tržaškega tiska. Večer je priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in ga je posvetilo 80-letnici svojega častnega člana prof. Martina Jevnikarja. Po uvodnih besedah predsednice društva, Majde Kaučič Baša, je spregovorila prof. dr. Breda Pogorelec s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je orisala pomen opravljenega dela za slovensko kulturno zgodovino in posebej za zgodovino slovenskega jezika. Nazadnje je o knjigi povedala nekaj zelo zanimivih podatkov tudi avtorica, predvsem o obdelavi rokopisov in o nekaterih vidikih njihove interpretacije. V zvezi s tem se je razvila tudi živahna debata, ki je pokazala zanimanje izbrane publike, avtorica pa je v ilustracijo prebrala še eno izmed krajših pridig. ljavili. Tudi za slovenske kandidate je obračun zelo vzpodbuden. V okviru te koalicije so se odlično uveljavili trije slovenski kandidati: dr. Peter Močnik in dr. Andrej Berdon na listi Zavezništva za Trst (prvi je prejel 1323 preferenc in je tako prvi izvoljeni svetovalec na tej listi, drugi pa 372 preferenc in je tretji možni svetovalec te liste), na listi Demokratične stranke levice pa je bil izvoljen Igor Dolenc, ki je prejel 749 preferenc. Na samostojni listi Stranke komunistične prenove je bil izvoljen Stojan Spetič, ki je bil tudi županski kandidat te stranke. Če pomislimo, da seje število občinskih svetovalcev v Trstu znižalo od 60 oziroma 50 na sedanjih 40, pomeni izvolitev 3 oziroma 4 Slovencev eno desetino svetovalcev. Če bo 5. decembra zmagal županski kandidat Illy, ki ga zdaj podpira vsa slovenska manjšina (podprli ga bodo tudi volivci SKP), bosta iz vrst Slovenske skupnosti v tržaškem občinskem svetu prvič sedela dva njena zastopnika. Ob koncu naj ponovimo, da po novem volilnem sistemu prinese namreč župan, ki je izvoljen v prvem ali drugem krogu, 60 odstotkov svetovalskih mest strankam, ki ga s svojimi simboli tudi formalno podpirajo. Zato, če bo zmagal Illy, bodo torej Zavezništvo za Trst, Demokratična stranka levice in Krščanska demokracija prejeli skupno 24 svetovalcev (od tega Zavezništvo sedem, DSL sedem in KD deset), vse ostale stranke pa si bodo delile 16 mest. Rajonski svetovalci SSk v tržaški občini Prvič, odkar ima tržaška občina krajevne sosvete, so zastopniki Slovenske skupnosti prisotni prav v vseh sosvetih, kar je za naše ljudi zelo pomembno. Nanje se lahko obračamo v zadevah, ki so v pristojnosti sosvetov. V mestnih rajonih so bili naši kandidati na skupnih listah Zavezništva za Trst. Uveljavili so se, ker so naši volivci glasovali strnjeno in jim zaupali preference. Ti rajoni so bili letos večji, ker jih je občina združila po dva in dva skupaj, imajo pa po 20 svetovalcev. Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu je SSk nastopila samostojno s svojim simbolom (lipovo vejico). SOSVET ŠT. 1: ZAHODNI KRAS Tudi tu je SSk nastopila samostojno in prejela 285 glasov (leta 1992 pa 382 glasov). Izvoljen je bil Henrik Lisjak, ki je prejel 57 preferenc. SOSVET ŠT. 2: VZHODNI KRAS Na samostojni listi SSk je bil izvoljen Andrej Berdon, ki je prejel 117 preferenc. SSk je prejela 616 glasov (leta 1992 pa 801 glas). SOSVET ŠT. 3: ROJAN-GRETA-BARKOVLJE-KOLONJA-ŠKORKLJA Zavezništvo za Trst je izvolilo dva svetovalca in zbralo 2.629 glasov. Prvi izvoljeni je kandidat, ki ga je predlagala SSk, dosedanji svetovalec Aleksander Furlan, ki je prejel 153 preferenc. SOSVET ŠT. 4: NOVO MESTO-NOVA MITNICA-SV. VID-STARO MESTO Zavezništvo za Trst je izvolilo dva svetovalca in zbralo 2.384 glasov. Prva izvoljena je kandidatka SSk prof. Laura Abrami, ki je prejela 73 preferenc. SOSVET ŠT. 5: SV. JAKOB-STARA MITNICA Zavezništvo za Trst je izvolilo dva svetovalca in zbra- lo 2.606 glasov. Drugi izvoljeni je kandidat SSk Boris Slama, ki je prejel 94 preferenc. SOSVET ŠT. 6: SV. IVAN-LONJER-KATINARA-KJADIN-ROCOL Zavezništvo za Trst je izvolilo dva svetovalca in zbralo 2.378 glasov. Drugi izvoljeni je kandidat SSk Jožko Gerdol, ki je prejel 112 preferenc. Edvard Krapež, ki je tudi kandidiral za SSk na listi AT, pa je prejel 69 preferenc. SOSVET ŠT. 7: ŠKEDENJ-ČARBOLA-NASELJE SV. SERGIJA-SV. ANA Zavezništvo za Trst je izvolilo enega svetovalca in zbralo 2.287 glasov. Izvoljen je bil kandidat SSk Sergij Petaros, ki je prejel 84 preferenc. Boris Stopar, ki je tudi kandidiral za SSk na listi AT, je prejel 29 preferenc. V obeh kraških sosvetih je Slovenska skupnost nazadovala, kar si je treba razlagati z okoliščino, da njeni volivci niso bili zadostno informirani, da ne nastopa v okviru Zavezništva za Trst, kakor v ostalih rajonskih sosvetih, ampak sama zase. Razlika glasov je razvidna v nadpovprečnem uspehu liste Zavezništva za Trst. DRUGI SLOVENSKI RAJONSKI SVETOVALCI Izvoljeni na listi DSL (Demokratične stranke levice: Zdravko Bisin, Ravel Kodrič, Niko Tenze (Zahodni Kras), Anamarija Kalc, Igor Dolenc, Aleksander Kalc (Vzhodni Kras), Jasna Petaros Hrvatič (Škedenj - Čar-bola - Sv. Sabota - Sv. Sergij). Izvoljeni na listi SKP (Stranke komunistične prenove: Zdravko Babič (Zahodni Kras), Tatjana Malalan (Vzhodni Kras), Igor Canciani (Sv. Ivan - Kjadin -Rocol). Slovenske izvoljene svetovalce najdemo tudi pri Severni ligi in Krščanski demokraciji, a niso izjavili, da se za takšne tudi želijo opredeliti in delovati. Pozitiven obračun občinskih volitev na Tržaškem Nedelja, 5. decembra 1993 Volivci odločajo, kdo bo novi tržaški župan V nedeljo, 5. decembra, bodo v Trstu balotažne volitve med županskima kandidatoma, ki sta v prvem krogu volitev 21. novembra prejela največ glasov. Kandidat Riccardo Illy je prejel 59.931 glasov ali 39,8%, to se pravi 8% več kot njegov tekmec in dosedanji župan Liste za Trst Giulio Staffieri, ki je prejel 47.892 glasov ali 31,8%. Zmagal bo tisti, ki bo dobil največ veljavnih glasov. Odtod izreden pomen nedeljskega glasovanja, ki se ga morajo zavedati vsi volivci. Vsak njihov glas je dragocen. Oba kandidata se namreč potegujeta za glasove tistih občanov, ki so 21. novembra volili kandidatinjo Severne lige, ki pa ni uspela priti v balotažo. Vse komponente slovenske manjšine v tem krogu volitev podpirajo kandidata ILLYJA, prav tako velik del italijanskih someščanov in organizacij civilne družbe, ki so za spremembe v upravljanju mesta, za sožitje in vsestransko sodelovanje s sosedi. Ker v primeru Illyja ne gre za strankarskega kandidata, bi se moral zanj odločiti velik del volivcev Severne lige. V tem smislu jim je naslovila poziv tudi Slovenska skupnost. Odbojka - Moška C2 liga 4. kolo Olympia CDR - Flebus Povoletto 3:1 (15:9, 15:7, 2:15, 15:11) 01ympia: Terpin J., A. in S., Vogrič A. in M., Petejan, Bensa, Devetak, Maraž, Povše. 01ympia je v četrtem kolu dosegla pomembno zmago na domačih tleh. Igrala je zelo dobro v vseh elementih, razen v tretjem setu, ko je gladko popustila. Povedati pa je treba, da je gostujoča ekipa, ki je bila šteta med favorite prvenstva, precej razočarala. Naši so že na začetku tekme vsilili svoj tempo igre, tako da nasprotnik ni mogel graditi dobrih akcij. Obrestoval se je tudi napadalen servis, saj je gostom kljub dobremu sprejemu le redkokdaj uspelo igrati iz centra. Nasprotno pa je bila igra 01ympie zelo raznolika in učinkovita, predvsem po zaslugi Janeza Terpina, ki je bil tudi tokrat najboljši mož na igrišču. V prvih dveh setih je bila premoč domačinov še bolj jasna, kakor govori rezultat; kljub visokemu bloku ni gostom skoraj nikoli uspelo zaustaviti naših napadalcev. V tretjem setu so naši na žalost popolnoma odpovedali, tako da se je zaključil po kratkem postopku v prid gostom. Najbolj izenačen je bil četrti set: najprej je povedla 01ympia z 9:3, nato so se gostje približali na 9:7. V končnici seta je sodnik parkrat oškodoval domačine, ki pa vseeno niso izpustili zmage iz rok. Za ta rezultat je hvale vredna cela ekipa, ki je delovala zelo zagrizeno in suvereno. Po ponovni zmagi lahko 01ympia sedaj pričakuje z večjim zaupanjem gostovanje v Prati, ki izgleda biti eno najtežjih v prvenstvu. Igor Povše Prof. Boris Tomažič osemdesetletnik Letos so na Tržaškem praznovali 80-letnico številni slovenski razumniki in javni delavci. Nedavno je ta visoki življenjski jubilej praznoval tudi prof. Boris Tomažič, ki je sicer doma iz Srednjega pri Kanalu, živi pa na Tržaškem. Prof. Tomažič je diplomiral iz klasične filologije na Katoliški univerzi v Milanu. Po vojni je nakaj časa poučeval v slovenskih srednjih šolah na Goriškem, kjer je bil tudi ravnatelj nižje strokovne šole, nato pa je več let deloval na raznih višjih srednjih šolah na Tržaškem. Leta 1973 je postal prvi redni ravnatelj na klasični gimnaziji in liceju v Gorici. Za potrebe obnovljenih slovenskih šol v Italiji je napisal in sestavil več učbenikov, predvsem za poučevanje latinščine pa tudi filozofije, zgodovine in grščine, (mab) Pokopali so p. Marka Mohoriča Pred dvema letoma je bil na taborjenju s skavti p. jezuit Marko Mohorič, duhovni vodja slovenskih skavtov. Taboril je z njimi v kraju Andreis pri Pordenonu. Zjutraj je šel s tabora z besedami: »Grem molit.« Odpotoval je sam, na kraj snidenja pa ni prišel; izginil je. Zaman so ga iskali takrat in še pozneje. Šele letos so ga slučajno našli skavti, ki so tam okrog šarili. Njegovo truplo je že razpadlo. Ugotovili so, da je padel z neke skale in zaradi ran umrl. * * * V soboto, 27. novembra, smo v Župniji Ševlje s sv. mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar ob somaševanju velikega števila duhovnikov, pospremili k večnemu počitku patra Marka Mohoriča. Spominjam se Marka kot zelo požrtvovalnega prijatelja, ki je veliko svojega časa posvečal mladini, da ji je pomagal pri odkrivanju in spoznanju dobrega Boga, iskrenega prijateljstva in lepote narave. Zahvaljujem se ti, Marko, za prijateljstvo, ki si mi ga daroval. Prijatelj Miklavževanje Od leta 1909 uspešno delamo za vašo rast. V osemdesetih letih smo z vami zrasli tudi mi. POSOJILNICA OPČINE Ul. Ricreatorio 2 - Opčine Trg della Liberta 5 - Trst Tel. (040) 21491 V soboto, 4. dec., ob 17. uri, bo v žup. dvorani v Nabrežini tradicionalno Miklavževanje z lepo igrico in obdarovanjem Bazovica Bazovska mladina priredi Miklavževanje v kinodvorani v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri. Mladi bodo nastopili z igro Zavrženi kruh Matejke Grgič. Miklavž bo prinesel darila v kinodvorano ob 16. uri. Vabljeni odrasli in mali. Društvo Jadro prireja v torek, 7. decembra 1993, ob 18. uri, tradicionalno veselo miklavževanje v rajonski dvorani v Selcah. Ob priliki bodo sprejeli sv. Miklavža otroci iz vrtca in šole v Romjanu. Sodelovali bodo tudi mladi Slovenskega kulturnega društva I. Gruden iz Nabrežine. Vabljeni mali in veliki! V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju bo Miklavževanje v petek, 3. decembra, ob 16. uri. SKD Hrast v Doberdobu prireja Miklavževanje z igrico Žogica nogica, ki bo v soboto, 4. decembra, ob 19. uri, v župnijski dvorani. OBVESTILA Na praznik Brezmadežne 8. decembra bo v kapeli Marijinega doma v ul. Risor-ta 3, ob 17. uri pel MoPZ Novega Sv. Antona, nato bo instrumentalni kvartet NOMOS imel kratek koncert. Solist bariton Aldo Žerjal. Priporočamo knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1994 Avtobus za Sv. Goro v zimskem času ne bo vozil. V nedeljo, 28. nov., je bila zadnja vožnja. Znova bo začel voziti prvo nedeljo v marcu 1994. Duhovna obnova za zakonce bo v nedeljo, 12. decembra, v Zavodu sv. Družine. Prijavite se lahko po telefonu na št. 530341. V ned., 5. dec., bomo ob 11.30 obhajali na Jazbinah Zahvalno nedeljo. Ob tej priložnosti bo tudi blagoslov nove oltarne podobe Marije Pomagaj. Lepo vabljeni vsi Marijini častilci. ACM Gorica sporoča, da bo sv. maša za edinost v ponedeljek, 6. dec., ob 16.30 v Zavodu sv. Družine. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, prireja v ponedeljek, 6. decembra, srečanje z istrskim pisateljem in publicistom Milanom Rakovcem na temo Istra na prepihu. Predstavil ga bo Milan Gregorič. Začetek ob 20.30. Svet slovenskih organizacij - sedež Čedad Goriški muzej - Nova Gorica Kulturno društvo »Studenci« - Čedad Vabimo vas na otvoritev razstave slik RAFAELA TERPINA in fotografij RAFAELA PODOBNIKA, ki bo v Čedadu, Centro civico - ul. Borgo del Ponte v petek, 3. decembra 1993, ob 19.30. Razstava bo odprta do 19. decembra 1993. Sodeloval bo zbor »S. Leonardo« pod vodstvom Renata Duriavig URNIK: Vsak dan 10-12, 15-18 Sobota 9-12.30, 15-19 Nedelja 9-12.30. Radio Trst A Poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00. Spored od 5. do 11. decembra 1993 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijskega cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Zgode in nezgode sv. Miklavža«. 11.00 Za smeh in dobro voljo. 11.30 Filmi na ekranih. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Srednjeevropski radijski obzornik. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Pekel«. 9. del. 15.00 Krajevne stvarnosti. 15.30 Šport in glasba. 17.00 »Miklavž prihaja«. 18.00 Z naših prireditev. Ponedeljek: 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: dr. Branko Agneletto. 9.00 Iz studia z vami: Volitve ’93. Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Prvi maj«; Intermez-zo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijan-ka ’93. 13.50 Orkestralna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Profesor Ficko in gospod Packo«. 15.00 Panta rei. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Niti raj niti pekel - Amerika. Torek: 8.10 Svojo poslednjo voljo pri zdravi in čisti pameti izrekam. 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga. 10.30 In-termezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka ’93. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Pekel«. 10. del. Sreda: 8.30 Beseda za današnji dan. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Vsi telefoni tega sveta«. 10.30 Intermezzo. 11.00 Iz studia z vami: 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka ’93. 13.20 Na goriškem valu. 15.00 Made in Italy. 15.30 Mladi val. 17.00 Mi in in glasba. 18.00 Tiho tiho, davno davno. Četrtek: 8.10 Tisoč let naših prednikov. 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka ’93. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda. Petek: 8.40 Potpuri. 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka ’93. 13.20 Orkestralna glasba. 13.30 Za smeh in dobro voljo. 14.10 Otroški kotiček: »Draga babica...« 14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Nekaj minut z... 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.40 Revival. 9.00 Tomo Česen: »Med nebom in zemljo«. 9.20 Potpuri. 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. 12.00 »Ta rozajanski glas«. 12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Nediški zvon. 15.00 »Ena se tebi je želja spolnila«. 16.00 Odkritje Amerike. 16.25 Glasba za vse okuse. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Mala scena. Janez Povše: »Za plačilo ti prinašam slovo«. ZAHVALA Ob izgubi naše predrage Valerje Marassi por. Levpušček se iskreno zahvaljujemo župnikom: g. Makucu, g. Bolčini in don Ughiju za pogrebni obred; cerkvenemu pevskemu zboru in zboru A. Paglavec za ganljivo petje; vsem darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Mož Lojze z družino Podgora, 23.11.1993 KATOLIŠKI GLAS Tednik List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik: Dušan Jakomin Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta, 18 - Gorizia Letna naročnina: Italija 50.000 inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi in osmrtnice: za vsak mm višine v širini enega stolpca 1000 lir, k temu dodati 19% IVA Član ZDRUŽENJE ITALIJANSKEGA PERIODIČNEGA TISKA V~f ' ZVEZA ITALIJANSKIH ||5"_- KATOLIŠKIH TEDNIKOV ■}Mtc/ december 1 99 3 š r~» okolica ®ORtO^ | ČET.2. 20.30 Stolnica-Gorica Orgle - Hubert Bergant SCGV E.Ko&sl | PET.3. 20.30 Katoliški do« Konc. Trio Ciaikovsky AC lipker I PET.3. 18.00 Kat. knjigarna Ratstava David Faganel SKPD H. Filej I SOB.4. 20.00 Štiaver Hiklavževanje KD Sabotin | SOB.4. 19.00 Doberdob Hiklavževanje SKB Hrast. | NED.5. 18.00 Štaadrež Hiklavževanje PD Štandre! 1 HED.5. 19.00 Podgora Hiklavževanje PD Podgora 8 P0H.6. 20.00 Rupa Hiklavževanje PR Rupa-Peč S POM.6. 19.00 Števerjan Hiklavževanje SKPfr F.B.Sedej P PET.10. 20.30 Katoliški don Konc. Roberto Coainati AC Lipizer . I NED.12. 17.00 Štandrcž Konc.vok.skup. KRILA Klad.konzulta in Sklad S.čuk 1 K ED.12. 16.00 Števerjan Kose«.ob 50-let.napada Neitcev na Števerjan SKPD F.B.Sedej | NED.12. 9.00 - 17.00 Zavod sv. Družine Duh.obnova za zakonce štandreška dek. | SOB.18. 20.30 Doberdob Predst.knjige: Igrarija-čarounija SKD Erast 1 SOB.18. 20.00 Štiaver Srečanje s preb.rajona KD Sabotin in Rajonski svet S HED.19. 11.00 Katoliški do* Koncert: Basso, Švab, Lavrenčič AC Lipizer 5 NED.19. 15.00 Šlandrei Vaški praznik PD Štanurež, KD Oton Župančič, Rajonski svet | NED.19. 17.00 Katoliški do« Proslava ob