Zoper vojno, za rešitev narodnost-nega, kmeikega in sodalnega npraSfl* nja! — Temu klicu Čebinskega manife' sta so sledili tudi delovni Ijudje pred-vojne obttne Ježica, ki so se v čeda-Ije bolf strnjenih vrstah zbtrali okrog soobčanov-komunistov.
MOGOČEN ŽAR NAD SAVO
Smernice čebinskega mantfesta so kmalu po ustanovitvi KPS začelt uve-tjavljati tudt komunisti rajona JeŠica. Na predvečer 1. ma$a 1937 leta so na Taboru nad črnučami pr&gali mogo-čen kres in z njim simboliziralt začetek gibanja delovnega Ijudstva na Ijubljan-skem Posavju. Dobro razvite partijsks celice, tako terenske kakor tudi tovar-niške, so omogočile, da se je Ijudsko* frontno gibanje na tem območju izred~ no hltro širilo. Ni bilo kormtmsta, kt ne bl pridobil števitnik pristašev za to gibanje, nanje tdeoloSko-politično vplival in jih aktivno vključeval v ra~ zne akcije.
Glede na nove nalage je bilo deto razdeljeno tn so bili posameznt komur nisti zadolženi samo za posebne nalo-ge, ki so jih morali opravljati v strogi tajnostl. UrŠka Zatler, fci je po vrnitvi iz Moskve leta 1937 delala v tehnični službi CK KPS, je na primer oprav-tjata zelo odgovorno kurirsko delo tn Tialoge v zvezi z ilegalnimi potovanji komunistov.   Tako  je  ludi  za  ilegatca
Iz iskre plamen
Andreja VeluSČIca-Matevta tz Maribora, a katerim se je leta 1940 poročUa, pre-ikrbtta   tatnm   dokummte,   Oa   «   fe
lahko nastanil pri njenem brafu v Sav-Ijali. PoseVne naloge je Zatlerjeva opravljala vse do 1940, ko se je morala napolitt v Zagreb k tovarišu Tttu. kjer je bila pomočnica radiotetegrafista. Ustrezno znanje si je prldobila med St> lanjem v MoskvL
Prvi posvet, ki so ga o Ijudsko* frontnem gibanju pripravill komunistt rajojia Je&ica, ;e bil v začetku maja 1937 na Taboru nad CrnuČami. Udele-žill so se ga tudi simpatizerji KP, zato je bil posvet pripravljen kot izlet, na katerega je policija poslala svoje ag&v-te. Ker so bili m to pripravlieni, so se komunisti ob pravem času in na pri-meren načln oddal)ili ter opravili po-svet, na katerem je bila tudi Vida Tomšič, brez nezaželenih »gostov«. Raz. pravljalt so o nedavnem ustanovnem kongresu KPS, se pogovorili o nadalj-nih nalogah \n o organiziranju prvega političnega shoda Ijudske fronte za IJubljansko okolico tn kammško ob-močfe. Ta shod je bU 23. jnaja 1937 na Taboru nad Ihanom, na katerem je govorila tudi mladinka Danila Ku-'mar.
Take in podobne obUFce deto z mno Hco so se vrstile druga za drugo. Iz~ leti, shodi in tabori so bilt vedno bolj mnoHČni, kar je pričalo, da so bill temeifito pripravljeni in da so se detovni Ifudje, predvsem srednjega »loja, naglo in z zaupanjem bližali Ko-munistični partiji,
ZGOVORNO  POROCILO 2UPANA SEVERJA
O množičnih zborovanjih tedanji Casntkl niso ničesar poročalt. Tudi med radijskimt poročili ni bilo o njih niče-$ar sliSati. Takratne meščanske oblasti so namreč kakršnokolt objttvo o teh dogodkih   prepovedale.
Nista pa o zborovanjih molčala jeii' Ski Supan Fratic Sever ln njegoo brat Janez, ki je bil duhovni vodja vlada-joče JRZ (jugoslovanska radikalna za-
jednica) v občini, Svoje nadrejene sta podrobno obDeščala o gibanfu množic, kar nam pove tudi edino Se ohranjeno poročilo, v katerem zelo tečrpno opi-sujeta, kje in kako so potekali dogod-fci; temu sta posvettla celo posebno poglavje, fci sta mu dala naslov »eft-skurzije«. Tu sta med drugim napisaia: aZe prejšnfa leta so komunisti uporab-Ijali poletensko dobo za večje ali manf. še ekskurzije v naravo za svoje akdje. Dočim so se v prej&njih letih v pole. tenskih jnesedh podajali izklfučno le v planine, kjer so dostikrat najemali kar cele planinske koče oziroma pastir-sfce staje za svoje zaupne namene, so si letos izbrali nižtnske kraje, ker jim je v planinah postalo »prevroče...«
»Letošnje ek&kurzlje so večinoma poldnevne, od časa do časa pa prirede tudi celodnevne. Poldnevne so za inanj-Se okotiše, v glavnem za območje eite-ga političnega okraja, celodnevne pa sluzijo za zbirattšče komunistov iz dveh ali  treti okrajev«.
O shodu na Taboru nad Ihanom pa sta med drvgim povedala: »To je bila že prava pravcata demonstracija komunistov. Clril Kalinger iz Stožic 85, pristojen v STnihel-StoPite, mizarski po-močnlk, trenjitno inkasant, ;e nosil ve-liko slavensko zastavo in jo obesil pred zborovanjem na zvontk cerkve na Taboru. Po končanem zborovanju fo je snel in jo nosil na čelu sprevoda do
gostilne »Vojska«. Na zborovanju je nastapila ceia vrsta govornikov oziro-ma povomtc. tfed drturfm je fcot 90-vornica nastopila twii Danila Kvnmr z Jezice t>8, fci je govorila o vojni tn miru. Vse govore so spremljali ostri medklici  zoper faSlzem ...«.
»Celodnevni izlet fe btl naslednjo nedetjo, 20. funija t. l, na Limbarsko goro nad Moravčami. S seboj so zopet imeli slovensko zastavo, posamezniki pa manjše zastavice. Nekateri so se na izlet pripeljalt kar z avtomobi-lom,.. Ena. skupina izletnikov na Lim-barsko goro se je zvečer ustaviia na gasitski veseltei v Nadgorici fpo številu 30 do 40), kjer je ostala do polnoči. Pri svojem pohodu na vesetico 30 na-menoma obestli slovensko zastavo na jablano, fci }e bila polep mize, za fca-tero so sedeli rtajizrazttejši pristašt JRZ v feziški obdrnj. Pri tem so ne-kateri komunistt začeli prirejati ovact-je sloveiiski zastavi. Okrog 11, ure zve-Čer so nekateri začeli deliti letake z napisom pesmi »Hej Slovencitt in pOblaki so rdečin, ki pa nimajo znane-ga besedtla, marveč svofe komunistično besedilo, pojo jih pa seveda v izvirnem napevu.. .*
Nato v poročilv Bledita obe pesmi v prirejenem besedilu, sta ie doda. Ux: »Ti dve pesmt sta poleg starej&h tetos najbolj v modi, pojo in SvtSgafo jih doma in na izletih, z njimi se ieloma tudi razpoznavajo. Pri even-t-ualnem zagovoru pred orožniki ali so dlSčem pa taje komunistično bese-dilo!.. «.
Poglavje »ekskurzije« sta zaključila z besedami: nKazniviti dejanj se kar najbolj ogtbljejo. Če jth slučajno tiblast zaloti, dosledno vse taje. Naj. bol} seveda taje, kdo prireja oziro-ma organtzira izlele. Tako oblasti še do danes nt uspelo natančno ugoto-viti, kdo je zadaj. Eventualno krivdo sprefeme vsak zase! Tudi tenske! Vsak stori vse samo iz svoje tastne pdbude!«
(Se nadaljuje)
Po raznih virih prtreja: EDA KOMAVLI