Ptuj, četrtek, 3. februarja 2005 letnik LVIII . št. 5 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 1.6 + 102 KM (75 kW) = -390.000 SIT. Dominko d.o.o., Zadniini h^ 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Se želiš slikati z vročimi fanti? Poišči laipon na strani 20! Prihodnji teden priloga: Gremo v šol^ Obvestilo Zaradi torkovega prazničnega dne sprejemamo oglase in objave za Štajerski tednik do ponedeljka do 10. ure. Uredništvo V Štajerski Ptuj Nadaljevanje sojenja jutri Stran 2 Ormož Ptuj V 15 letih polovica komasacij Bodo Ormoško Stran 3 protestno zaprli Stran 6 Spodnje Podravje Po čem se grejemo? Stran 8 Izbor športnika leta Spektakel v gimnaziji Stran 16 Zavrč Dobrodošlica jedrskim odpadkom? Stran 7 Ptuj . Gladovna stavka Izbrisani se vračajo Potem ko se nekaj časa v javnosti o izbrisanih ni govorilo, tudi ob volitvah je bila ta tema bolj na obrobju, bodo februarski dnevi prinesli ponovno aktualizacijo tega vprašanja. Foto: Črtomir C Letošnje pustno dogajanje je popestrila tudi razstava mask in kostumov, ki jih je ustvarila Sanja Veličkovič; na ogled so v hotelu Mitra. Lenart . Sindikalni sestanek v vrtcu Med drugim so izbrisani organizirali poseben iniciativni odbor, ki bo med 21. in 26. februarjem pripravil opozorilno gladovno stavko. Z njo želijo tisti, ki bodo v njej sodelovali, po nepopolnih podatkih naj bi jih bilo že skoraj deset, ponovno opozoriti na svoje življenjske stiske, ki jim jih je prinesel izbris iz registra stal- nega prebivališča 26. februarja 1992. Do začetka gladovne stavke ostajajo imena stavkajočih in mesto, kjer bodo stavkali, neznani. Kot je že nekaj časa znano, naj bi problem izbrisanih vlada reševala z ustavnim zakonom. Kdaj bo prišel v proceduro, še ni znano. MG S težavami k ministru V petek, 28. januarja, je v Vrtcu Lenart članski sestanek Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, na katerega so povabili tudi nečlane, zaposlene v zavodu. RADIOPTUJ 89,8'98,e«l04,3 Sestanka so se ob zaposlenih udeležili še predsednica glavnega odbora SVIZ in predsednica sindikalne konference predšolske vzgoje Neven-ka Tučič, glavni tajnik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj in strokovna sodelavka SVIZ pravnica Jadranka Zupanc. Sestanek, sicer zaprt za javnost, je po besedah Nevenke Tučič potekal v dveh sklopih. "Najprej smo podali informacijo o stanju vrtca nasploh, potem kakšne so naše aktivno- sti s strani sindikata v zvezi s težavami, ki nastajajo v vrtcu Lenart že dalj časa. Poskušali smo pridobiti mnenje in stališča delavcev v zvezi s težavami, ki se dogajajo. Glavno sporočilo pa je bilo to, da zaščitimo delavce v vrtcu, tako člane sindikata kot vse ostale. Delavce smo opozorili, da ne podpisujejo nobenih pogodb, nobenih sklepov, nobenih prerazporeditev, dokler zadeva ne bo imela zakonske osnove, da se vrtec priključi k OŠ. To je bilo naše osnovno sporočilo, zraven tega pa smo še odgovarjali na vprašanja, ki so zadevala posameznike. Sprejeli pa smo tudi smernice za delo sindikata vnaprej. V prvi vrsti smo se dogovorili, da dela vrtec naprej kot samostojni javni zavod, ki ima od tega meseca naprej v. d. ravnateljice. Pozorno bomo spremljali zadeve, ki se bodo pojavljale s strani ravnateljev OŠ ali občine. Enotno smo se odločili, da v vrtec povabimo ministra dr. Zvera in strokovno službo za predšolsko vzgojo, da se seznanijo z dejanskim stanjem v vrtcu. Ministra pa bomo tudi zaprosili, da opozori ravnatelje, da v tem trenutku nimajo nobenih pristojnosti za vodenje ali kakršnokoli poseganje v vrtcu Lenart," pravi Nevenka Tučič. Na vprašanje, kaj bodo v sindikatu storili, če bo občina z reorganizacijo nadaljevala, pa glavni tajnik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj pravi: "Občina brez soglasja ministrstva za šol- stvo in šport ne more izpeljati priključevanja vrtca k OŠ do konca. Ko v OŠ naredijo sistematizacijo delovnih mest, kjer bi bili vključeni tudi zaposleni v vrtcih, mora dobiti vsak ravnatelj soglasje ministrstva za to sistematizacijo, šele takrat je postopek izpeljan in šele potem je možno ponuditi pogodbe v podpis zaposlenim. Potem pa imajo zaposleni še 30 dni časa po zakonu o delovnih razmerjih, da pogodbo preučijo in premislijo, ali jo bodo podpisali. Te pogodbe ne morejo biti drugačne, kot jih imajo zdaj. Vse delavce je treba prevzeti, tudi tiste, ki so zaposleni za določen čas." Zaposleni v vrtcu so s strani ustanovitelja — občine Lenart — prejeli osnutek sklepa o razporeditvi na delo in sporazum o prevzemu delavcev, za katere pa pravnica sindikata SVIZ Jadranka Zupanc pravi, da sta protipravna in dodaja: "Po novem zakonu o delovnih razmerjih od 1. januarja 2003 nimamo več zakonskega razporejanja delavcev na drugo delovno me sto. Dejansko je ta akt po novi zakonodaji pravno neveljaven Akt o sporazumu, torej sporazum med ravnatelji, ki je bil kot drugi akt predložen, pa de jansko ni potreben, kajti za kon o delovnih razmerjih v 73. členu določa obveznosti delodajalca-prejemnika in delodajalca-prenosnika. V tem primeru sta to oba ravnatelja (vrtca in OŠ)." Zmago Šalamun š^rh Foto: ZS 9770040197060 2 Štajerski Doma in po svetu četrtek • 3. februarja 2005 Ptuj • Sojenje v primeru umora Ervina Vidovica Pričanje izvedenca, kriminalistov in sostanovalca V nadaljevanju sojenja v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča je predsednica 5-Clanskega senata, Okrožna sodnica Marjana Kosi, v petek, 21. januarja, zaslišala še izvedenca kirurške stroke, nekaj kriminalistov ter sostanovalca dveh obdolžencev. Stavba nekdanjega gostišča Ana - Beli križ, v kateri je bil kruto umorjen 23-letni Ervin Vidovic. Poškodbe so shizofrenične V petkovem nadaljevanju glavne obravnave je sodni izvedenec za kirurško stroko dr. Ljubo Tos predsednici senata pojasnil, da je pisno mnenje o poškodbah pokojnega Ervina Vidovica podal v izvedeniškem mnenju novembra lani. Po ogledu fotografij iz kriminalističnega albuma pa je dodal, da je ugotovil predvsem poškodbe na obraznem delu telesa. Na vprašanje predsednice senata, ali so lahko poškodbe prsnega koša povzročile nezavest, pa je odgovoril, da same poškodbe prsnega koša ne, razen če je bil prsni koš stisnjen nepretrgoma 4 do 5 minut, tako da bi bilo dihanje onemogočeno. Poškodbe obraznega dela lobanje je okarakteriziral kot hujše telesne poškodbe, medtem ko naj bi bile poškodbe prsnega koša le lažja telesna poškodba. Vse vidne poškodbe naj bi bile posledica topih udarcev, sam kontekst poškodb pa je po njegovem mnenju zelo shizofreničen. Vsi sledovi krvavitev naj bi bili v glavnem posledica poškodb obraznega dela, iz katerega so krvavitve običajno zelo močne. Evropska unija in mi • Evropska komisija kritizira Slovenijo Uspešni v boju z inflacijo, manj v izvedbi reform Evropska komisija je prejšnji teden objavila vrsto različnih poročil, v katerih ocenjuje uresničevanje sprejetih gospodarskih smernic in drugih ciljev v članicah EU. Pri tem je tako do Slovenije kot tudi do drugih držav zelo kritična. Čeprav ugotavlja določen napredek, poudarja, da morajo izvesti vrsto reform za izboljšanje konkurenčnosti povezave — med drugim za bolj zdrave javne finance, aktivnejše trge dela, boljša vlaganja ter integrirane trge, saj se bosta le tako okrepila rast in zaposlenost v EU. Slovenija je glede na poročilo Evropske komisije dosegla dober napredek pri spopadanju z inflacijo na vzdržnosten način, še posebej prek indeksacije plač tako v javnem kot zasebnem sektorju, le malo pa je bilo ukrepanja pri strukturnih reformah, katerih cilj je liberalizacija administrativno določenih cen, med drugim izhaja iz poročila o uresničevanju srednjeročnih go- spodarskih smernic za obdobje 2003—2005. V povzetku za državo komisija nadalje ugotavlja, da je bil le omejen napredek dosežen pri povečevanju stopnje zaposlenosti, še posebej za starejše delavce. Z davčno reformo je vlada sicer storila korak naprej pri izboljšanju pogojev za skupine, ki so najbolj oddaljene od trga dela, kot so starejši delavci, dolgotrajno brezposelni in mladi, a za ravnovesje med začasno in stalno zaposlenimi ni ukrepala, ocenjuje komisija. Nadaljnje izboljšave so nujne tudi pri razvoju celovite strategije za aktivno staranje, ki bi zajemala tako finančne spodbude kot tudi prilagodljive dogovore in dostop do aktivnosti za vseživ-ljenjsko učenje za starejše delav- Slovenija je na področju zaposlovanja pod evropskim povprečjem. Ob nizki stopnji zaposlenih starejših delavcev (23,5 odstotka) je tudi splošna raven zaposlenosti padla za 0,8 odstotka in v letu2003znašala 62,6odstotka, navaja komisija. Stopnja brezposelnosti je od leta 2000 padala, a se je leta 2003 povišala za 0,4 odstotka — na 6,5 odstotka. Dolgotrajna brezposelnost je razmeroma visoka — 3,4 odstotka. Tudi razlike v regionalni razvitosti so precejšnje, navaja komisija. Med strukturne probleme trga dela v Sloveniji Evropska komisija prišteva visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi (15,9 odstotka), nizko stopnjo zaposlenih starejših žensk (14,6 odstotka), nizko stopnjo izobraženosti brezposelnih, povečevanje stopnje iskalcev prve zaposlitve s kvalifikacijami, razmeroma visok delež invalidov med brezposelnimi. Pri tem komisija še dodaja, da je kar 90 odstotkov Romov v Sloveniji brez redne zaposlitev. ce, izhaja iz poročila. Nekaj napredka je Slovenija po mnenju Evropske komisije dosegla pri izboljšanju pogojev za rast produktivnosti. Sprejeti so bili ukrepi za zmanjšanje administrativnih ovir za nova podjetja, med njimi delno dokončanje storitve vse-na-enem-mestu za majhna podjetja. Uvedene so bile tudi davčne spodbude za vlaganja, še posebej za podjetja, ki zaposlujejo doktorje in kupujejo opremo za raziskave in tehnološki razvoj, sprejeta je bila tudi odločitev za ustanovitev osem do devet centrov za raziskovalno odličnost, nadalje ugotavlja komisija. Le omejen napredek pa je bil dosežen pri razvijanju učinkovite konkurence v gospodarstvu, še posebej pri mrežnih industrijah. Urad za varstvo konkurence ima še vedno premalo kadra in kazni za nekonkurenčno obnašanje so prenizke, da bi od tega odvračale. Liberalizacija mrežnih industrij se sicer nadaljuje, a z različno močjo v različnih sektorjih. Le omejeni koraki so bili narejeni pri lajšanju nakupa nepremičnin za industrijsko uporabo, tudi piše komisija. Gospodarska rast si je nekoliko opomogla in makrogospodar-ske politike so temu prilagojene, navaja komisija. Kar tretjina držav je sicer imela previsok proračunski primanjkljaj, še nekaj pa jih je temu blizu. Reforme trga dela se nadaljujejo, nezadosten pa je napredek na področju zaposlovanja, rasti produktivnosti, upočasnila se je tudi integracija notranjega trga. Liberalizacija mrežnih industrij se nadaljuje in politika konkurence postaja bolj učinkovita, poslovna klima se izboljšuje, navaja komisija. Ogrožen je cilj zagotoviti tri odstotke BDP za raziskave in razvoj do leta 2010, vzdržnost javnih financ v večini članic, tudi v Sloveniji, ni zagotovljena, socialne razmere pa ogrožajo razmere na trgu dela. Pri varovanju okolja pa prihaja do napredka, še meni komisija in sklene, da si pri uresničevanju strategije želeti še precej napredka. S trenutnim tempom namreč strategija ne bo uresničena, kar pomeni, da je ogrožena tudi uresničitev li-zbonske strategije. Za Ahilovo peto je komisija ocenila tudi področje zaposlovanja — ugotavlja namreč, da njegova stopnja v EU stagnira, rast produktivnosti pa pada. Stopnja zaposlenosti v EU v povprečju znaša 63 odstotkov — če EU želi doseči cilj 70 odstotkov leta 2010, je treba ustvariti kar 22 milijonov novih delovnih mest, poudarja komisija. Stopnja zaposlenosti med ženskami in starejšimi delavci prav tako stagnira pri 55 oziroma 40 odstotkih. Anemari Kekec Na vprašanje, koliko krvi mora človek izgubiti, da izgubi zavest, je odgovoril, da je to odvisno od konstitucije, običajno pa izgubo zavesti povzroči izguba od 1 do 1,5 litra krvi. Na vprašanje predsednice senata Marjane Kosi, kaj meni o tem, da je dan pred tem obdu-cent dr. Srečko Kovacic v svojem izvedeniškem mnenju menil, da bi zaradi poškodb prsnega koša Ervin lahko bil v nezavesti, je dr. Toš odgovoril, da misli, da ne. Če je bil v nezavesti, je bil zaradi poškodb obraznega dela glave, saj naj bi tudi večina krvi odtekla prav iz ran na glavi. Na vprašanje, ali ve, da je njegovo mnenje nasprotno Kovačičeve-mu, pa je dr. Toš dodal, da celo misli, da samo zaradi poškodb na glavi Ervin še ni bil nezavesten. Kriminalist Jerod zanikal "nagovarjanje" V nadaljevanju glavne obravnave je bil zaslišan kot priča tudi kriminalist Marjan Jerod iz Kriminalistične policije Maribor, najverjetneje zaradi očitkov ob-dolženega Filipa Filipovi~a iz prvega dela glavne obravnave, češ da je v prvi preiskavi pričal drugače kot na glavni obravnavi zaradi tega, ker naj bi ga takrat v to prisilili kriminalisti. Kriminalist Marjan Jerod je predsednici senata povedal, da je bil skupaj s kriminalističnim tehnikom in kriminalistom pri hišni preiskavi ob prijetju obdolžene-ga Filipoviča v hiši na Ormoški 26 v Ptuju. Preiskava je trajala zelo dolgo, opravljal je svoje kriminalistično delo, popisoval stanje in stvari, ki so se mu zdele pomembne, z obdolženim Filipovičem pa izmenjal le nekaj nepomembnih besed, ko se je pred odhodom poslavljal od svoje partnerke. Povedal je tudi, da Filipovič ni kazal znakov napadalnosti in agresivnosti ter da se ne spomni, kaj je imel ob prijetju oblečeno ali obuto. Na vprašanje predsednice senata, ali želi kriminalista kot pričo še kdo kaj vprašati, je vstal obdolženi 28-letni Bojan Slana ter izjavil, da naj bi bil to ta kriminalist, ki naj bi mu v 2. nadstropju policijske uprave v Mariboru ponudil cigareto in mu rekel, naj vse prizna. A kriminalist Marjan Jerod je te očitke odločno zavrnil, češ da po opravljeni preiskavi ni bil v stiku s Slano, saj je šel takoj po preiskavi domov. Vmešal se je tudi obdolženi, 38-letni Filip Filipovič, in Jero-du očital, da ima kot kriminalist očitno slab spomin, zato naj bi ga on spomnil, da je bil poleg njega v 3. nadstropju omenjene policijske zgradbe, kjer je bil ves čas vklenjen. Tam naj bi mu ta kriminalist rekel, da sta Hliš in Slana svoje dejanje že priznala, da naj prizna še on, pa bo dobil 20 let in bo vsega "fertig". Kriminalist Jerod pa je bil tudi v tem odgovoru jasen in kratek, češ da ima zelo dober spomin in da se takrat, po preiskavi, z osumljenim Filipovičem sploh ni pogovarjal. A vmešal se je tudi obdolženi 23-letni Slavko Hliš in dejal, da Filipovič takrat ni mogel biti v 3. nadstropju, saj naj bi bil tistega dne v tisti sobi tam on. Vendar je Filipovič poudaril, da je bil po preiskavi prepeljan v 3. nadstropje omenjene policijske zgradbe na koncu levo. Vrata v to sobo naj bi bila zaklenjena, on pa naj bi bil vklenjen z lisicami, ko naj bi mu pristopil kriminalist Jerod, mu vzel cigarete in jih odnesel ven na stopnišče. A Jerod je tudi to trditev zavrnil, češ da je identičen le Filipovičev opis prostora, kjer je bil, o vsem ostalem pa da se je že izjasnil. Našli le dva vzorca obuval Zelo zanimivo je bilo, ko so kot pričo zaslišali tudi kriminalističnega tehnika Marka Grični-ka, za katerega je Filipovič sicer takoj, ko ga je videl v dvorani, dejal, da ni ta, ki naj bi ga prigovarjal, naj prizna očitano dejanje, saj naj bi ta samo slikal. Zanimiva je bila predvsem Gri-čnikova izpoved, češ da odtisa čevlja, ki bi zapuščal tako sled, kot je bila na majici pokojnega Ervina v predelu prsnega koša, še niso našli. Med ogledom prostora, kjer je ležalo truplo, naj bi se po njegovih ugotovitvah ves čas pojavljala le dva različna vzorca čevljev, drugih vzorcev obuval niso našli v nobenem prostoru. Obuvala naj bi pregledovali tudi med preiskavo pri Filipoviču na Ormoški 26, vendar niso našli nobenega vzorca odtisa, ki bi bil podoben tistim, ki so jih našli na kraju umora. Pregledali so tudi obuvala sostanovalcev v tej hiši, vendar naj ne bi imelo nobeno takega podplata, kot so odtisi, najdeni na kraju umora. Na vprašanje, ali so bili tudi na električnem kablu, ki ga je imel Ervin okrog vratu, najdeni odtisi, pa je odgovoril, da tega niso mogli ugotoviti, ker je šel ves kabel v Ljubljano na preiskavo DNK. Glede na vse to je predsednica senata naročila kriminalističnemu tehniku Marku Gričniku, da vzame tudi vse možne odtise in sledove s predmetov, ki so bili najdeni na kraju umora: stola, obešalnika, kabla in pasu, ter jih analizira. V javnosti krožile različne informacije Kot priča je bil zaslišan tudi kriminalist Tomaž Veler s Policijske postaje Ptuj, ki je med drugim povedal, da je bilo primer umora Ervina Vidoviča zelo težko raziskovati, saj so med sledenjem klicev oseb, ki so pred izginotjem po telefonu komunicirale z Ervinom, ugotovili, da naj bi bili skoraj vsi klici v zvezi z drogo. Osebe, ki so se pojavljale med informativnimi pogovori, naj bi se zapirale vase, med drugim pa naj bi se pojavljal tudi motiv, da naj bi šlo za umor Ervina iz koris-toljubja. Glede na kontinuiteto klicev na Ervinovem telefonu je menil, da je šlo za izginotje v noči med 1. in 2. februarjem 2004. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.560 tolarjev, za tujino 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89. Po njegovem se tudi okoliščine glede najdbe trupla niso povsem ujemale. Na vpra{anje, ali mu je znano, kdaj je javnost v Ptuju izvedela za najdbo trupla, ni vedel natančnega odgovora, pa tudi ne, ali je vedel, da naj bi Ervin vabil potencialne kupce mamil prav v za-pu{~eni lokal Ana. Ko so ga vpra{ali, ali so Ervi-na obravnavali kot uživalca mamil, je odgovoril, da naj bi ga verjetno dvakrat obravnavali zaradi nedovoljene posesti mamil in enkrat zaradi neupravičene proizvodnje oziroma preprodaje mamil. Na vprašanje, ali so pridobili informacije, da naj bi Ervinu kdo grozil, je odgovoril pritrdilno, vendar naj bi šlo le za grožnjo v nekem lokalu, kjer naj bi nekemu sogovorniku Ervin povedal, da se nekoga boji. V nadaljevanju je Veler med drugim dejal, da so o izginotju Ervina v javnosti krožile različne informacije, zanimiva pa je bila tudi njegova izjava, da niso nobenega od treh obdolžencev nikoli obravnavali zaradi posesti ali preprodaje mamil. Na vprašanje sosodnika glavne obranave, okrožnega sodnika--svetnika Andreja Žmavca, zakaj se v času, ko so Ervina pogrešali, čeprav naj bi vedeli, da naj bi Vidovič v zapuščenem lokalu Ana ponujal potencialnim kupcem mamila in kljub zunanjim poškodbam na vhodnih vratih, niso odločili za pregled opuščenega lokala Ana, pa je Veler odgovoril, da v času, odkar so ta lokal zaprli, niso imeli nobene informacije ne indicev, da naj bi kdo hodil v ta lokal. Sicer naj bi vedeli za številne druge prostore, kjer so se sestajali "uživalci droge", vendar v tem času naj ne bi imeli nobene informacije, da naj bi v zapuščenem lokalu Ana uživali ali pre-prodajali droge. Informacije, da naj bi Ervin vabil kupce v ta zapuščeni lokal, naj bi pridobili šele po najdbi njegovega trupla. Pili pogosto - rekord 48 litrov v 2 dneh Dokaj zanimivo in pestro je bilo tudi pričanje 51-letnega Vin-cenca Vindisa, ki stanuje v hiši na Ormoški 26, kjer sta januarja in februarja 2004 stanovala tudi obdolžena Bojan Slana in Filip Filipovič. Med drugim je povedal, da so on, Slana in Filipovič spali v isti sobi oziroma v spalnici, četrti sostanovalec Alojz T. pa v kuhinji. Vedno, ko je šel spat, pa tudi vedno, ko se je zbudil, naj bi bila Slana in Filipovič v postelji, nikoli naj ju ne bi pogrešal. Čeprav je vedel, da naj bi imel Filipovič partnerko, se ni spomnil, da bi kdaj prespal pri njej, Trije obdolženci med desne) Slavko Hlis, potekom glavne obravnave, v prvi vrsti (z Filipovič in Bojan Slana. Filip spomnil pa se je, da so pogosto pili in da so imeli tudi prepire, saj naj bi mu med nekim prepirom Filipovič zlomil nos, medtem ko je ležal v postelji. To naj bi bilo takrat, ko naj bi prav tako Filipovič vrgel Slani pisker v glavo. Spomnil se je tudi, da je do njih na Ormoško 26 dva- ali trikrat prišel tudi obdolženi Slavko Hliš, a noter naj ne bi prišel, saj ga niso pustili, ker naj bi ga včasih iskala policija. Za obdolženega Bojana Slana je dejal, da je bil do njega vedno dober in da tudi do drugih ni bil nasilen, medtem ko naj bi bil Filip Filipovič, kadar je bil trezen, še kar v redu, ko pa je bil pijan, pa naj bi bil nasilen do vseh. Spomnil se je tudi, da naj bi bili s Filipovičem in Slano večkrat v parku, kjer so včasih tudi popivali, nikoli pa ni nič vedel, ne slišal, da bi Hliš, Filipovič ali Slana kadili travo. Na vprašanje, koliko so popili, je bil zanimiv odgovor obdolže-nega Filipovica, da so ponavadi spili 3 do 4 litre v eni rundi, pili naj bi le špricarje z navadno vodo, včasih, kadar je bil denar, pa naj bi šli po pijačo tudi po 10-ali 15-krat. Rekord naj bi bil 48 litrov vina v dveh dneh, ko naj bi imel on rojstni dan. Nadaljevanje sojenja oziroma glavne obravnave bo 4. in 18. februarja na Okrožnem sodišču v Ptuju. M. Ozmec Uvodnik Ljubljena rodna gruda? Komasacije in melioracije so pred leti m-sule soli na še vedno odprte rane nasilnih povojnih ravnanj z zemljo in njihovimi lastniki. Krivice in domnevne krivice, ki so se dogajale, so se zarile globoko pod kozo prizadetih, prežele so jih z večnim strahom za svoj košček ali kos zemlje To težko in neprijetno dediščino so nehote predali svojim naslednikom. Zato še danes mladi in stari na našem koncu na enako čustven način doživljajo zemljo. Kot klop se vsak se drži svojega koščka, četudi bi morda kje lahko dobil boljšega, vendar potem to ni več tisto, ni rodna gruda. Pri tem pehanju za zemljo so nekateri pripravljeni iti vse do bridkega konca, ne glede na žrtve in stroške. In konec koncev - ali jim gre to zameriti? Zemlja je nekaj primarnega, mati, ki nas hrani in po smrti spet sprejme v svoje naročje. Mi pa ji kot razvajeni otroci prizadevamo neštete rane z vse bolj agresivnimi posegi v prostor in rušimo njeno ravnotežje. Zastrupljamo jo z intenzivnim kmetovanjem in nekontroliranim poseljevanjem. O tem razmišljajo le redki lastniki. Bolj jih moti, da slovensko vinogradniško zemljo vse bolj kupujejo sosednji Avstrijci. Seveda je ob tem skrajno bogokletno reči, da je nekoč bila tudi njihova in da naša zemlja pomni številne lastnike. Kljub vsej silni ljubezni do zemlje in deklariranemupatrio-tizmu pa je zanimivo tudi to, da bi med vnetimi razpravljavci na to temo najbrž našli le zelo majhen odstotek tistih, ki bi brez daljšega razmisleka znali našteti barve slovenske zastave od zgoraj navzdol ali zapeti pravo kitico Zdravljice kot slovensko himno. Zato pri prepirih za zemljo vedno znova pomislim, kaj je ob takšnih priložnostih imela navado reči moja babica. Namreč: Zemlje bomo imeli še vsi dovolj! In kot po navadi, je imela tudi tokrat prav. viki klemenčič ivanuša Lesniska dolina • Po 15 letih končana polovica komasacij Zaključek, ko se reši zadnja pritožba Na območju Upravne enote in še prej Občine Ormož je od leta 1980 potekalo več komasacij. Nobena ni bila lahka, ker gre za zelo občutljive lastniške, finančne in emotivne momente velikega števila vpletenih lastnikov zemljišč. Zadnja komasacija se je pričela 1989 in je prepričljivo potolkla vse negativne časovne rekorde. Komasacije so bile na ormoškem zelo obsežne, pričele so se leta 1980 in trajajo še danes. Prva komasacija — ali zlaganje zemljišč — je bila v Sejanski dolini in je bila zaključena v zemljiški knjigi leta 1994. Druga je potekala na zemljiščih južno od ceste Ptuj—Ormož (Trgovišče, Cvetkov-ci) in je bila večinoma zaključena 1999. Se danes pa iz tega časa ni zaključen upravni spor. Na Upravni enoti Ormož tudi ne vedo na- povedati, kdaj bo, saj o tem ne odločajo sami. Zadnja komasacija se je pričela leta 1989 v Lešniški dolini in zajema več katastrskih občin. Področje komasacije obsega 697 hektarjev površin in v njej je sodelovalo 395 lastnikov. "Zoper odločbo o uvedbi komasacijskega postopka sta bila uvedena dva upravna spora. Tožba enega posameznika je bila s sodbo vrhovnega sodišča RS zavrnjena, drugi posameznik je tožbo umaknil. Ko Brez prometa na zemljiščih 15 let V letih, ko se vleče komasacijski postopek, je že veliko kmetov predalo svoje imetje mladim, veliko je tudi dedovanja, daritev in to postopek še otežuje, saj je potrebno voditi vzporedno evidenco. Na parcelah, kjer komasacija poteka, je ustavljen promet z zemljišči, zato prodati zemlje v tem času ni bilo mogoče. Lastniki že 15 let ne razpolagajo s svojo zemljo in kot je videti, nekateri še tudi ne bodo tako kmalu. je postala odločba pravnomočna, se je lahko nadaljeval komasacijski postopek in razdelitev zemljišč. Odločbe o novi razdelitvi zemljišč so bile lastnikom vročene v prvi polovici leta 1991. Na to odločbo je bilo vloženih 69 pritožb. Od tega jih je do danes ostalo še 7. Sest smo jih maja lani odstopili v reševanje ministrstvu za kmetijstvo, ena pa je še pri nas," je postopek pojasnila Tatjana Tomažič, višja svetovalka na UE Ormož, pristojna za komasacije. Za polovico lastnikov rešitev kmalu Lani je UE Ormož na ministrstvo za kmetijstvo vložila tudi predlog, da se odločba o delitvi razdruži in se pravnomočnost potrdi le za posamezne dele, posamezne katastrske občine, da Za komasacije je na UE Ormož pristojna višja svetovalka Tatjana Tomažič. zaradi nekaj pritožb ne bi čakalo skoraj 400 lastnikov. Po priporočilu ministrstva so zaključili postopek za zaokrožena območja katrastrskih občin Ključarovci, Le-šnica, Runeč in Hardek. Konec decembra lani so prejeli z ministrstva sklep, s katerim so zemljišče komasacije razdružili. Tako ostajata "na čakanju" še katastrski občini Pršetinci in Koračice, kjer so še v teku pritožbe. Na UE Ormož že pripravljajo zemljiško knjižne predloge, ki jih bodo nato poslali državnemu pravobranilstvu, ki jih vloži v zemljiško knjigo. O datumih, ko bodo prvi lastniki imeli dokončno za- ključen dolgotrajen postopek in novo lastnino vpisano v zemljiško knjigo, Tomažičeva ni želela govoriti, saj se lahko vedno kaj zalomi. Ampak po dosedanjih izkušnjah menda pravobranilstvo svoje delo opravi v mesecu dni. Če seštejemo predvidene roke in malo pošpekuliramo kar sami, bi prvi lastniki lahko imeli zaključen postopek konec meseca marca. Vzporedno z izvedbo komasacije je bila izvedena katastrska iz-mera ohišnice in gozdov znotraj oboda komasacije. S temi izme-rami bodo lastniki prav tako seznanjeni po novi razdelitvi. To pa že spada v delo Geodetskega za- Foto: vki Načelnik UE Janez Zadravec Komasaciji se ne da uiti Zanimivo je, da se komasacija izvede, če se z njo strinja 80 % lastnikov zemljišč, predvidenih za komasacijo. Ostalih 20 % je lahko tudi proti in nima vpliva na skupno odločitev. Gre za prisilo, za podreditev večini, ki se ji ne da uiti. Prav zato je tudi toliko pritožb. Te so predvsem na območju Sv. Tomaža, ki ima v slabem spominu t. i. Tramškovo zadrugo. Dogodki iz preteklosti so pustili globoke rane pri ljudeh, kar se čuti še danes. Boleče zgodbe pa se prenašajo iz generacije v generacijo. voda Celje in Geodetske uprave. Menda so se z UE dogovorili, da naj bi ta dela potekala vzporedno, da bo stanje ažurno. Do bridkega konca ... Zanimalo me je tudi, kako dolgo še lahko traja čakanje za lastnike komasiranih zemljišč na območju Koračic in Pršetincev. Načelnik Janez Zadravec je povedal, da če se pritožbi na ministrstvu ugodi, gre ponovno v postopek na UE. Če se lastnik spet ne strinja, ima priložnost sprožiti tudi upravni spor. Odprti so prav vsi pravni mehanizmi. Lastniki se v večini primerov pritožujejo zaradi zahteve za nadomestno zemljišče, zaradi nes-trinjanja z odstotkom izgube v komasacijskem postopku oziroma nestrinjanja z doplačilom v komasacijski sklad. Obstaja namreč razlika med vloženimi in dodeljenimi parcelami. Odstotek izgube na komasacijskih površinah je 3,5 %, ki gredo na račun melioracijskih jarkov. K temu pa je potrebno prišteti še 1,3 % zaradi potoka Lešnice in njenih pritokov. To izgubo so dobili lastniki vrnjeno v denarju ob vročitvi odločbe. Kmalu nove komasacije? Čeprav še stare zadeve niso zaključene, se že pojavljajo govorice o novih komasacijah. Za uvedbo novega komasacijskega postopka morajo dati pobudo stranke na UE. Na upravni enoti so potrdili, da so se posamezniki že zanimali o tej možnosti in pogojih za izvedbo, predvsem v sadjarstvu. Pri denacionalizaciji je prišlo do velikega števila solastnikov na določenih parcelah, pa tudi sicer posamezni kmetje vidijo interes v komasaciji. Paradoksalno je, da je nekoč družba dobesedno silila kmete, da so se odločali za ta postopek, danes pa sami vidijo, da je združevanje zemljišč smiselno predvsem zaradi ekonomike pridelave. Predvsem večji kmetje, ki bodo sposobni preživeti tudi na evropskem trgu, dobro preračunajo svoje stroške. Zato želijo zmanjšati stroške prevoza in izgubo časa zaradi cijaze-nja med različnimi parcelami. viki klemenčič ivanusa Foto: vki 4 Štajerski Aktualno četrtek • 3. februarja 2005 Ptuj • S svetnikom Robertom Cehom o državnem svetu Bodo o usodi državnega sveta odločali pametni ljudje? S ptujskim svetnikom v državnem svetu Robertom Čehom, dr. med., spec., smo se pogovarjali o njegovem videnju dela državnega sveta. [t. tednik: Gospod Čeh, v zadnjem času smo priče številnim polemikam o državnem svetu, o njegovi potrebnosti ali nepotrebnosti. Kako jih doživljate oziroma komentirate? R. Ceh: ""Od začetka nase nove parlamentarne ureditve slovenski parlament sestoji iz dveh delov: državnega zbora in državnega sveta. Tako je zapisano v Foto: Črtomir Goznik Svetnik državnega sveta Robert Čeh: "Delo v državnem svetu je politično in sestoji tudi iz lobiranja za potrebe in v korist lokalnih skupnosti." Ustavi RS. Dokler Ustava RS ne bo spremenjena, bo državni svet (DS), kot nepopolni drugi dom parlamenta, ostal v svoji funkciji. Delovanje DS se ureja z zakonom o DS in poslovnikom DS. V DS sem bil izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov in zastopam interese ptujskega območja. ""Napadi" na DS se vrstijo, odkar v njem delujem. Deloma so lansirani s strani določenih politikov, ki jih moti kaksna odločitev DS, včasih pa tudi zgolj s strani medijev, saj so posamezne odločitve tudi medijsko tako ali drugače zanimive. Sam se s temi stvarmi ne obremenjujem, normalno delam in opravljam svoje delo naprej. Če bo spremenjena ustava in bo DS ukinjen, se bom s tem normalno strinjal. Moram pa povedati, da kolikor ga nekateri želijo ukiniti, bi ga drugi želeli obdržati oziroma dopolniti ter mu dati več pristojnosti." Veto tudi za posamezni člen zakona [t. tednik: Poznavalci razmer trdijo, da državni svet ne igra vloge, kot mu jo je začrtala ustava. V nobenem primeru državni svet tudi ne more biti drugi dom. Kaj lahko odgovorite? R. Ceh: "Mislim, da DS zaenkrat igra vlogo, ki mu jo je dodelila ustava, kar pa včasih, na žalost, res ni učinkovito. Velikokrat smo svetniki v prejšnjem sklicu DZ izglasovali veto, ki so ga poslanci z glasovalnim strojem gladko zavrnili, kasneje pa se je izkazalo, da so bile naše odločitve in napotki državnemu zboru pravilni. Najočitneje se je to zgodilo v primeru t. i. "izbrisanih", ko smo pokazali vmesno pot, za katero sem tudi prepričan, da je bila pravilna. Tudi zakon o lovstvu je doživel podobno usodo. Primerov je bilo še mnogo več. Ob ustanovitvi DS sta bili dve frakciji. Eni so absolutno želeli popolni drugi dom parlamenta, drugi pa tega nikakor niso hoteli. Drugi dom oziroma DS je v bistvu zgodovinsko gledano zgornji dom parlamenta. Gre za nasledstvo zborov plemstva, ki so monarhu svetovali (v Angliji je tako še danes). Ko so začele nastajati republike oziroma parlamentarne demokracije, pa je to vlogo vedno bolj prevzel izvoljeni zbor poslancev ljudstva, spodnji dom. Danes imamo v Evropi, mislim da 16 dvodomnih ureditev Avstrija, Nemčija in Francija v drugem domu združujeta predvsem interese lokalnih skupnosti pokrajin. Pri nas so dodani k temu še predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter negospodarskih dejavnosti. Po nekaterih ocenah naj bi bila takšna dvodomnost višja oblika demo- kracije. Tisti, ki zagovarjajo dvo-domnost v RS, se v glavnem strinjajo, da bi bile potrebne določene spremembe, vendar v smeri večanja pristojnosti DS. Osebno mislim, da bi bilo že pozitivno, če bi lahko v DS izglasovali veto na posamezni člen ali del zakona, saj je možnost veta zgolj na celoten zakon neumnost, za katero ne vem, v čigavem interesu je." Ena sejnina okrog 26 tisoč tolarjev [t. tednik: Ali ste kot državni svetniki vedeli, da nimata pravice do nobenega, niti najmanjšega denarnega nadomestila ali celo plače iz proračunskih sredstev, ker bi vas morale plačevati institucije, katerih interesni predstavniki ste? Koliko sploh znaša svetniško nadomestilo? R. Ceh: "Od vsega začetka so nas opozorili, da svetniki nimamo pravice do plače, kakor je bilo urejeno v prejšnjih sklicih DS. Takrat so imeli svetniki pogodbo o delovnem razmerju za eno tretjino delovnega časa in temu primerno plačo. Če se prav spomnim, nismo dobili nobenega nadomestila 5 ali 6 mesecev, tudi potnih stroškov ne. V tem času so se odločili, da nam bodo izplačevali nadomestilo v obliki sejnin. Torej dobimo zgolj nado- mestilo za delo, ki ga opravimo. Sejnina za sejo DS, ki traja v povprečju 4 do 5 ur, je približno 26.000,00 SIT, za sejo komisije pa približno 16.000,00 SIT. V večjih mestih dobijo mestni svetniki, katerih delo je prav tako častno, sejnine, ki so, kolikor mi je znano, večje od navedenih. Res je sicer, da dobimo tudi fiksni del sejnin, ki znaša 89.000,00 SIT. Svetnikom iz oddaljenih krajev so povrnjeni tudi potni stroški. Vsa nadomestila in tudi potni stroški so obdavčeni po dohodninski lestvici. Če bi ta nadomestila plačevale institucije, ki so nas izvolile, bi to predstavljalo dajanje denarja iz levega v desni žep, saj bi šlo tudi v tem primeru za denar davkoplačevalcev. Sedaj je prizadet proračun RS, v tem primeru pa bi bil to proračun posameznih občin. Mislim, da so vsa nadomestila zakonsko urejena oziroma v skladu z veljavnim zakonom o DS in pravilnikom DS." [t. tednik: Koliko Ptuja oziroma njegovih problemov ste lahko skozi svoje uveljavljali v državnem svetu, če je to sploh bilo mogoče? S kom ste se pri tem povezovali oziroma iskali podporo? Kje je v bistvu sploh vaša baza? R. Ceh: "Kot zdravnik seveda nisem pravnik in zakonov ne pišem, sem pa v teh dveh letih deloval v komisiji DS za lokalno samoupravo in regionalni raz- voj ter v komisiji DS za družbene dejavnosti, pod katero spada tudi zdravstvena problematika. Intenzivno sem vplival in deloval na področju ustanavljanja ptujske razvojne regije, kar zaobjema vse občine, ki jih predstavljam. Trenutno je ustanovitev regij obležala v DZ. Zraven tega sem v komisiji DS za družbene dejavnosti sodeloval pri predlogih sprememb reforme v zdravstvu, kar je vsesplošnega pomena. Delo v DS je politično in sestoji tudi iz lobiranja za potrebe in v korist lokalnih skupnosti. Največ zadev je bilo seveda iz mestne občine Ptuj. Pobude in predloge sprejemam vsak torek po predhodnem naročilu v prostorih Mestne občine Ptuj. Žal je bilo tega malo ali pa so bile zadeve bolj stvar posameznikov in njihovih problemov v lokalnih skupnostih." [t. tednik: Ali po vašem mnenju Slovenija sploh potrebuje državni svet in zakaj? R. Ceh: "Odvisno, kako se bo Slovenija odločila. Mislim, da bi morali določene stvari spremeniti in urediti neko obliko dvo-domnosti, saj je to v vsakem primeru višja oblika demokracije. O tem pa upam, da bodo odločali pametni ljudje, ki ne bodo podlegli političnim interesom katerekoli opcije, temveč bodo imeli v mislih interes Slovenije." MG Dogodki so vse hitrejši, mi jim sledimo! 9770040197060 Ptuj • Uspeh kemijskega laboratorija komunalcev S certifikatom ISO 17025 se uspešnejši Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko je v ponedeljek, 24. januarja, v prostorih Čistilne naprave skupaj s sodelavci iz Kemijskega laboratorija seznanil javnost, da so od Slovenske akreditacijske družbe prejeli certifikat kakovosti ISO 17025. Na borzi Minuli teden se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev nadaljevala rast tečajev vseh pomembnejših vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je pridobil 0,6 % in četrtkovo trgovanje zaključil pri 5114,52 točke, indeks prostega trga pa pri 4377,26 točke ali 0,2 % višje od ponedeljkove vrednosti. Največ prometa je bilo v borzni kotaciji opravljenega z delnicami novomeške Krke (KRKG), tečaj pa je ostal nespremenjen, četrtkovo trgovanje so delnice zaključile pri vrednosti 85.779,94 SIT. Med zanimivejšimi delnicami so bile delnice Petrola (PETG), ki so ob prometu 312 mio SIT pridobile 2 %. V minulem tednu se je obrnil trend padanja delnic Luke Koper. Ko so delnice po objavi poročila Urada za preprečevanje korupcije o oškodovanju delničarjev izgubile malo več kot 3 odstotke, pa se je trend rasti obrnil v pozitivno smer, saj so ob prometu 286 mio SIT zrasle za 0,4 %. Na borzi je v minulem tednu velik del borznih poznavalcev najbolj presenečala rast delnic Pivovarne Laško (PILR). Špekulacije v medijih o morebitnem tujem prevzemniku štajerske pivovarne so vplivale na enotni tečaj PILR, ki se je ob prometu 140 mio SIT dvignil za 2,2 %. Med donosnejše delnice borzne kotacije v minulem tednu lahko prištevamo delnice kranjskega Merkurja, ki so se ob prometu 60 mio SIT podražile za 3,4 %, četrtkovo trgovanje so delnice zaključile pri vrednosti 40.425,77 SIT Opaznejšo izgubo so imele delnice Radenske, ki so ob prometu 1,3 mio SIT izgubile 3,9 %. Potovalna agencija Alpe-tour je objavila ponudbo za odkup vseh delnic družbe Integral. S prevzemom Integrala bi Alpetour postal tretji največji prevoznik v Sloveniji. V prihodnjih dneh pa naj bi Celjska in Ljubljanska mlekarna podpisali pismo o nameri o združevanju obeh mlekarn. Slovenska poslovna revija Kapital je izbrala najboljše sklade minulega leta. Med mešanimi vzajemnimi skladi se je najbolje izkazala Modra kombinacija, Ilirika DZU. Vzajemne sklade so izbirali glede na 1- in 5-letni donos slovenskih vzajemnih skladov, nihanje ter tudi denarni tok. Statistični urad RS je objavil prvo objavo Inflacija v decembru 2004. Za razliko od novembra, ko smo zabeležili enega višjih povišanj cen letos, so se decembra cene življenjskih potrebščin znižale, in sicer za 0,3 %. Mesečna inflacija, merjena s harmonizira-nim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila prav tako negativna (-0,4 %). Matija Lipar, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana matiJa.npar@Uirika.si Nadzorni organ: Agenci a za trg vrednostnih papirjev, L ubljana Pridobitev omenjenega certifikata kakovosti, natančneje akreditacijske listine SIST EN ISO/IEC 17025 pomeni predvsem pomembno pridobitev akre- ditacije za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa kvalitete odpadnih voda, saj so od Agencije Republike Slovenije pri Ministrstvu za okolje in pro- Med ogledom kemijskega laboratorija v ptujski čistilni napravi (z leve): ekolog Ivan Dobnik, vodja laboratorija mag. Brigita Tepus, župan dr. Štefan Čelan, analitičarka Matilda Horvat ter za njo direktor Jože Cvetko stor za opravljanje te dejavnosti že prejeli posebno pooblastilo, ki velja od 1. januarja 2005. To pa jim po besedah direktorja Komunalnega podjetja Jožeta Cvetka omogoča tudi, da bodo odslej lahko opravljali se analize za vse druge čistilne naprave v Sloveniji oziroma vse druge vire onesnaževanja. Uvedba omenjenega standarda je že v pripravah zahtevala organizacijske spremembe v Komunalnem podjetju Ptuj. Zaradi transparentnosti dela, strokovne neodvisnosti in odgovornosti poslovno materialne samostojnosti, objektivnosti dela, ne glede na razne vplive, ter ustrezne kadrovske sestave, kemijski laboratorij, ki steje le pet kemijskih strokovnjakov, predstavlja samostojno enoto, neposredno odgovorno direktorju družbe. Vodja tega laboratorija mag. Brigita Tepuš, univ. dipl. ing. kemije, je povedala, da so se že v letu 2002 znasli pred dilemo, ali ostati na nivoju spremljanja in naročanja analiz monitoringa odpadnih voda zunanjim poo-blasčenim izvajalcem ali pa se ustrezno organizirati, kadrovsko okrepiti in zagotoviti opremo ter pridobiti potrebni standard za samostojno izvajanje tovrstnih analiz za svoje in tudi zunanje potrebe. Družba je pooblaščena za izvajanje pomembne gospodarske javne službe, odvajanje in čisče-nje odplak v MO Ptuj ter v 15 sosednjih občinah, zato je nujno, da pozna tehnolosko-odpadne vode, onesnaževalce, njihova predčisčenja in tehnologijo. Zato so sprejeli poslovno odločitev za pričetek postopka pridobitve ustrezne akreditacije za pridobitev usposobljenosti za opravljanje monitoringa odpadnih vod po omenjenem standardu ISO/IEC 17025. Ob pomembni pridobitvi je Komunalnemu podjetju in njegovemu kemijskemu laboratoriju čestital tudi župan dr. Štefan Celan ter izrazil veselje, ker se s tem ponujajo tudi možnosti za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih, tudi evropskih virov, vse skupaj pa dviguje poslovni imidž Komunalnega podjetja Ptuj, še posebej na področju okoljevarstva. Za Komunalno podjetje Ptuj, d. d., ima pridobitev akreditacij-ske listine velik, tudi poslovni pomen, saj so s tem uradno potrdili kvaliteto njihovega dela. Cilj podjetja je povečati obseg dela v laboratoriju s pridobivanjem novih naročnikov za izvedbo monitoringa odpadnih vod na trgu, predvsem v štajerski in prekmurski regiji. Zaradi tega je že v izdelavi projekt za širitev kemijskega laboratorija, ki naj bi ga opravili v naslednjih desetih letih skupaj z rekonstrukcijo Čistilne naprave v Ptuju. Ob širitvi laboratorija pa naj bi postavili tudi analitski sistem za obsežnejšo interno kontrolo pitne vode na vodooskrbnem sistemu Ptuj. M. Ozmec Ptuj • Sava po ukinitvi programa avtozracnic Maja začetek proizvodnje traktorjev 80 M Od leta 2004 v skupini Save ni več Save Gume, Ptuj, ki je prenehala s poslovanjem. Kot je znano, je bil program avtozračnic ukinjen ob koncu leta 2003, potem ko so jih 17 let proizvajali na Ptuju. Program se je iztekel, ker ni imel več trga, 135 delavcev je postalo presežek. Vodstvo Save, s predsednikom uprave na čelu Janezom Bohoričem, je oktobra leta 2003, ko se je na Ptuju srečalo z vodstvom mestne občine Ptuj, napovedalo, da bo v to okolje v naslednjih letih prišlo z novimi programi, v katerih se bo zaposlilo več kot 140 delavcev, programi pa bi bili uresničljivi v letih 2004 in 2005. Zanimalo nas je, kako se po dobrem letu dni uresničujejo te napovedi. Takrat so tudi napovedali, da bodo o vsem, kar so se dogovorili, podpisali dogovor o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju med partnerji Savo, Perutnino in mestno občino Ptuj, kar pa se ni zgodilo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je še vedno prepričan, da je Janez Bohorič zaupanja vreden predsednik uprave in da bo naredil vse, kar je možno v danih razmerah, da bo pomagal pri nadaljnjem razvoju našega mesta. O tem, ali bodo vsi projekti, ki so bili najavljeni v oktobru 2003, realizirani, pa je v tem trenutku težko napovedati. Sam je že takrat imel pomisleke ob možnostih proizvodnje biodieselskega goriva v Sloveniji. Trenutno, pravi, temu projektu slabo kaže, že zaradi velikih vrzeli na področju zakonodaje. Ob tem pa je dejstvo tudi to, navaja ptujski župan, da se v Sloveniji nismo sposobni povezovati in skupno nastopati do tuje konkurence, kar je za uspešno proizvodnjo in prodajo biodi-eselskega goriva nujno potrebno, tehnološko so nas pri tem Avstrijci prehiteli za dobrih deset let. "Ko smo s tem projektom pričeli leta 1998 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru, smo imeli boljše tehnološke rešitve, kot so jih imeli Avstrijci. Njih je tedanja vlada močno pod- prla, finančno in zakonodajno, Kmetijskemu kombinatu Ptuj pa ni uspelo prepričati tedanjega ministra, da bi dovolil mešanje bi-odisla in kurilnega olja in da bi to priznal kot eko gorivo, kot je to dovoljeno v vseh razvitih državah. To je le en primer, ki kaže na to, kako težko je v Sloveniji pričeti z razvojem in proizvodnjo novih tehnologij. Pri tem pa tudi tako veliko podjetje, kot je Sava, ni nobena izjema." Sava napovedi uresničuje glede na možnosti Na vprašanja Štajerskega tedni- Radenci • Posvet delodajalcev v obrti Minister obljublja pomoč Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije je v Radencih pripravilo dvodnevni, VI. posvet delodajalcev v obrti, na katerem je bilo največ govora o zaposlovanju na črno. Posvet je odprl minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije magister Janez Drobnič. Dotaknil se je socialnega partnerstva in izzivov, ki čakajo njega ter ministrstvo v letošnjem letu. Napovedal je spremembe nekaterih predpisov in zakonov, ki bi omogočali hitrejšo rast predvsem malih in srednje velikih podjetij, prav tako pa obljublja davčno razbremenitev podjetnikom, ki bodo zaposlovali nove ljudi. Minister daje velik poudarek kolektivnim pogodbam, ki naj bi izboljšale odnos med delavci in delodajalci, napovedal pa je tudi ukrepe za povečanje prilagodljivosti pri zaposlovanju. V letošnjem letu bodo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve analizirali učinke v letu 2003 sprejetega zakona o delovnih razmerij, pripravili bodo zakon o stavki, dodelali pa zakon o kolektivnih pogodbah. Zbranim udeležencem posveta je z zanimivimi podatki postregel predsednik Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Dare Stojan. Podatki o slovenskem podjetništvu so skrb zbujajoči, saj je naša država na repu v Evropski uniji po odstotku ljudi, ki se ukvarjajo s podjetništvom — le 2,6 odstotka, na eno preživelo podjetje pa usahnejo skoraj tri druga podjetja. O glavni temi posveta — zaposlovanju na črno — sta spregovorila glavni inšpektor Republike Slovenije za delo Borut Brezovar in generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Jože Glazer. Miha Šoštarič ka o uresničevanju možnih razvojnih projektov Save za hitrejši razvoja Ptuja je odgovoril Emil Vi-zovišek, član uprave Save, d. d., Kranj. "Ob okrepitvi konkurenčnosti obstoječe družbe Sava GTI, d. o. o., smo za svoj prispevek k razvoju Ptuja predvideli sledeče potencialno možne razvojne projekte: proizvodnja sodobnega tipa traktorjev, skupni projekt z več partnerji na področju izolacijskih plošč, projekt biološko razgradljive papirne embalaže za EU skupaj s kanadskim partnerjem ter vstop Save v projekt zaokrožitve Panonskih term in s tem povečano naložbeno vlaganje v Terme Ptuj. Na projektu proizvodnje traktorjev smo prvi korak naredili januarja lani, ko smo pridobili 38-odstotni delež ptujske družbe Limb (Proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o.). Po takratni oceni naj bi njena dejavnost, proizvodnja sodobnih traktorjev, stekla še pred koncem leta 2004. Dejansko pa ta projekt poteka z rahlim zamikom glede na prvotno oceno. Trenutno se izvaja ničelna serija traktorja 80 KM, razvija se traktor 60 KM in pripravlja traktor 120 KM. Proizvodnja traktorja 80 KM bo predvidoma stekla v maju letos. Na tem projektu bodo v letu 2005 zaposlili novih 40 delavcev, v prihodnjih letih pa bo ta program zagotavljal še dodatnih novih 50 delovnih mest," je o napovedani proizvodnji traktorjev povedal Emil Vizovišek Drugi projekt, projekt izolacijskih plošč, se trenutno izvaja na manjši industrijski liniji v Slovenj Gradcu. "Tržne razmere zaenkrat ne opravičujejo vlaganj v pomembnejše povečanje izdelave. Če se bodo tržne potrebe po- večale, bo Sava projekt obudila," med drugim pravi Vizovišek. Zaradi interesov kanadskega nosilca licence pa je trenutno v mirovanju projekt biološko razgradljive embalaže. Vstop Save v Panonske terme je omogočil zaključek projekta izgradnje bazenskega kompleksa v letu 2004, v letu 2005 načrtujejo pričetek gradnje novega hotela s štirimi zvezdicami. Delo naj bi na novo v letu 2006 dobilo 50 delavcev, v letu 2007 pa še okrog 30, je še povedal član uprave Save, d. d., Emil Vi-zovišek. Prva inventura po letu 2003 po sprejetih dogovorih, ki resda niso našli mesta v pisnem dogovoru, vendar kot pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan, je vse lepo zapisano, kažejo, da bo Sava na Ptuju ustvarila okrog 200 novih delovnih mest oziroma več, kot jih je bilo izgubljenih z ukinitvijo proizvodnje avtozračnic. GTI z dobičkom Gumarsko podjetje Sava GTI, d. o. o., na Ptuju, kjer izdelujejo stiskani program, pa uspešno posluje. V lanskem letu je družba znatno izboljšala poslovanje, ustvarila je več kot 811 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje ali za četrtino več kot v letu 2003. Po zadnjih podatkih, ki sicer še niso dokončni, poudarja Emil Vizovišek, bo GTI poslovno leto 2004 zaključila s celotnim dobičkom v višini okrog 34 milijonov tolarjev. Še v letu 2003 je poslovala z izgubo. Lani so na novo zaposlili 17 delavcev, letos jih bodo še deset, nove zaposlitve načrtujejo tudi za prihodnja leta. MG Foto: OM Ptuj • Problematika Ormoške ceste Bodo Ormoško zaprli? Ptujski župan dr. Štefan Čelan se je v močni zasedbi sodelavcev (spremljali so ga direktor občinske uprave mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar, namestnica predstojnika skupne občinske uprave^ Alenka Korpar, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje Janko Širec in sodelavec oddelka Samo Segulin) udeležil ponedeljkove razširjene seje sveta mestne četrti Jezero. Pridružil se jim je tudi Franc Kozel, predsednik sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Za sklic konference je Franc Kelenc zbral kar 163 podpisov občanov Ormoške ceste in ulic, ki mejijo na Ormoško cesto (del Štrafelove ulice, del Šeronove ulice, Ribiška pot, k Jezeru in ob Rogoznici), ki so sicer pričakovali, da se bodo o tem pogovarjali na delnem zboru občanov. Osnova za razpravo so bile zahteve, zapisane v sedmih točkah, ki sta jih predstavila predsednik sveta MČ Jezero Edvard Strelec in član sveta Franc Kelenc. Od prve do pete so v glavnem in- frastrukturne narave, zajete so že v pogodbi med mestno občino Ptuj in MČ Jezero, ki so jo izpo-slovali na račun gradnje deponije odpadkov Gajke. Nanašajo se na ureditev javne razsvetljave na Ormoški, položitev infrastrukture v zemljo, izgradnjo glavnega voda plinovoda ob Ormoški, ki bo omogočil oskrbo s plinom tudi v ulici K jezeru in Ob Rogoznici ter v nadaljevanju v Spuhljo, gradnjo pločnika na desni strani Ormoške v smeri iz Ptuja v Budino, kolesarsko pot na Ormoški, ureditev avtobusnega postajališča pred odcepom za Ranco, prehoda za pešce pri gostilni Kuhar in prehoda za pešce v bližini nove lekarne ter celovito prometno ureditev na Ormoški cesti, ki je vpadnica v sam center mesta in naprej preko mostu čez Dravo, ki naj bi jo tudi v celoti modernizirali. Dušijo jih večkilometrske kolone, po Ormoški se namreč odvija glavnina tovornega prometa proti Hrvaški in Madžarski, ki popolnoma omrtvijo promet, jim onemogočajo komunikacijo v samem naselju, prisiljeni pa so tudi vdihavati izpušne pline avtomobilov. Zelenjave in sadja, ki zraste na njihovih vrtovih, si več ne upajo jesti. Zato, kot je v njihovem imenu povedal Franc Kelenc, zahtevajo tudi meritev emisije izpušnih strupenih plinov Ptuj • s 26. seje mestnega sveta Revivis - korak v prazno? 26. seja mestnega sveta, ki je bila 31. januarja, je postregla z vrsto zanimivih razprav. V MČ Breg negodujejo zaradi namere o preimenovanju Zagrebške ceste v Perutninsko; kdo za tem stoji, je v njihovem imenu vprašal svetnik N.Si Janez Rožmarin. V četrti pa tudi opozarjajo, da so praktično brez informacij o projektih hitre ceste, ureditve križišč oziroma krožišč, zahtevajo, da se o tem pogovorijo na zboru občanov. V ta namen že zbirajo podpise, doslej so jih zbrali že čez sto. Krajani Nove vasi pri Ptuju pa ne vedo, kam spadajo, hišne številke imajo, tablo z imenom naselja pa jim je nekdo odstranil. Marjan Ko-laric (SDS) je tudi vprašal, kako varna so igrala v ptujskih vrtcih. Tudi pri razpravi osnutka gradiva integralnega razvojnega programa mestne občine Ptuj se je ugotovilo, da nekatera poglavja še manjkajo, da bi lahko bil popoln. Zato ga bodo še dopolnjevali. Na 26. seji pa so začeli razpravo o delovnem gradivu Lokalnega kulturnega programa mestne občine Ptuj v obdobju 2005/2007, ki bo trajala dva meseca, za katerega je koordinatorica Branka Bezeljak Glazer povedala, da so njegovi oblikovalci kot stroka želeli opozoriti na ključne stvari, pri katerih si ne bi smeli dovoliti "barbarizma". Polemična pa je bila vnovič razprava glede javnega zavoda Regijsko višješolsko in visokošolstvo središče Ptuj (Revivis), ki se nikakor noče "usesti" v to okolje. Na 26. seji naj bi svetniki sprejeli soglasje k statutu, a so ga zavrnili. Sporna se jim zdijo določena določila, zato so sedaj kompromisno sklenili, da se bodo v paketu lotili prečiščevanja odloka in statuta, za nekatere svetnike, kot na primer Marijo Magdalenc (ZLSD), pa bi bil že čas, da se pogovorijo o programu dela, ker po dveh letih zavod ne izpolnjuje pričakovanj. Ima samo kranjski program informatike ob delu, pa še tega je "prevzel" od Contactuma, rednih študentov še ne vpisuje, kljub obetavnim napovedim ob ustanovitvi. Ptujski župan dr. Štefan Celan je ob tem povedal, da je pričakoval, da se bo dosedanje tripartitno oziroma več-partitno delovanje na tem področju spravilo na skupni imenovalec, da bo blagovna znamka Revivis temu okolju nekaj pomenila, lahko pa tudi "rečemo, da je bila ustanovitev Regijskega višješolskega in visokošolskega središča korak v prazno, da ga ne potrebujemo". V tem trenutku je tako, da se je razvnela prava mala vojna z Ljudsko univerzo zaradi njene namere pripeljati novi visokošolski program v to okolje. Nadgradnje v smeri višje- in visokošolskih programov pa tudi Šolskemu centru ni mogoče odvzeti, kar bi nekateri radi. Izredni študij ne bi smel imeti prednosti, to je zgrešeno, je poudaril Dejan Levanic (ZLSD), ki je vnovič opozoril tudi na to, da je bil zavod ustanovljen, da bodo v njem lahko študirali tisti, ki si zaradi socialnih in drugih razlogov ne morejo privoščiti študija v dragih središčih in da bo delal brez profita. Po mnenju Petra Pribožica (N.Si) je zdajšnji sestav sveta zavoda, po katerem ima mestna občina kot ustanoviteljica in edina finan-cerka le enega predstavnika, neprimerna. Sporno pa je po mnenju Mete Puklavec tudi to, da bo s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže izven dejavnosti, ta razpolagal samostojno, v primeru manjka pa je ustanoviteljica edina, ki si bo belila glavo s pokrivanjem izgube. MG \ v zraku in analizo tal o vsebnosti težkih kovin, ki se kopičijo zaradi preobremenjene ceste. Prav tako je njihova zahteva, ki pa ni sestavni del pogodbe za CERO Gajke, da se omogoči brezplačni odvoz gospodinjskih odpadkov krajanom Ormoške ceste in dela Štrafelove culice, ki meji na Ormoško cesto, saj so do tega upravičeni že od vsega začetka, prav tako kot ulica K Jezeru. Čeprav je bilo pričakovati visoke tone, je razprava potekala umirjeno, ptujski župan je udeležencem seje, od 163 jih je prišla dobra tretjina, podrobno obrazložil skrb mestne občine Ptuj za ta njen del, ki je prav tako celovit, kot za druga območja. Pogodba za Gajke se uresničuje, manjši zamiki njene uresničitve ne bodo ogrozili, čep- rav Marija Cvetko še vedno dvomi, da bo do roka, torej do leta 2007, pogodba v celoti realizirana, prav tako naj bi sedaj bolj smrdelo, čeprav je govora o visoki tehnologiji pri gradnji novega centra za ravnanje z odpadki. Župan poudarja, da se za Ormoško dela s polno paro, da bo letos v celoti rešena papirologija, da se bo v letu 2006 lahko delalo na terenu. Že sedaj pa opozarja na služnostne pogodbe, ki bodo problem. V Spuhlji jih na primer potrebujejo za kanalizacijo nekaj čez sto, v tem trenutku jih imajo čez 80, zaradi tega bodo štartali z okrnjenim programom, nekateri bodo zaradi tega, ker se nekateri nočejo ločiti od krpice zemlje, ostali brez kanalizacije. Župan zaupa v svoje strokovne službe, ne- kateri ob Ormoški sicer dvomijo v to, da jim bo v tem letu uspelo s papirji, zato še vedno razmišljajo o tem, da bi cesto protestno zaprli. Že danes, ne jutri, naj bi zato pričeli tudi z zbiranjem interesa oziroma predpogodb za plin, da jim zadeve ne bi padle v vodo, koncesionar je zainteresiran za gradnjo in za odjemalce, ne samo za gradnjo glavnega voda, ki bo potem miroval. Spreminjanje pogodbe za Gajke pa bi sprožilo plaz, ki ga ne bi mogli zajeziti, je še poudaril župan. Na koncu skoraj triurnega pogovora pa se je pokazalo, da so pri vsej zadevi največji problem informacije, ki jih občani nimajo, pa tudi povezava s četrtnim svetom ni vedno najboljša. MG Slovo od Milojke Al^č V sredo, 19. januarja, smo se na novem rogozniškem pokopališču poslovili od nekdanje ravnateljice ptujske knjižnice, ki je odšla od nas v nedeljo, 16. januarja. Pokojna Milojka, ki se je rodila 23. 9. 1921 na Ptuju, je obiskovala ptujsko gimnazijo ter jo dokon-ćala tik pred vojno, ki ji je tudi preprećila nadaljnje šolanje. Njen oie, ki je bil sicer znan ptujski profesor in ravnatelj ptujske gimnazije, je uspel preko zvez doseči, da mu Nemci zaradi sodelovanja z OF niso usmrtili sina Franja, so pa mu ustrelili hčerko Vido, po kateri se sedaj v Ptuju imenuje tudi ulica. Tako je Milojka dosegla le naziv učiteljice in ko pregledamo suhoparne podatke, najdemo, da se je zaposlila v naši, sedaj Knjižnici Ivana Potrča. Vidimo, da je bila tukaj od 1956 do 1977, to se pravi 21 let. V resnici pa je prebila v knjižnici večji del življenjskega službenega dela. Sredi leta 1956 se je prijavila na izpraznjeno mesto gospe Slatinškove in bila tudi sprejeta kot knjižničarka vprosto-re, ki jih je imela Mestna knjižnica in čitalnica v Krempljevi ulici. Dve leti pozneje sta bili združeni Študijska in Mestna knjižnica in 1966 je po odhodu ravnatelja Draga Hasla prevzela njegovo mesto, postala kmalu tudi uradno ravnateljica, kot smo takrat to funkcijo imenovali, in dobila leta 1969 skupaj z g. Haslom najvišje slovensko priznanje, Čopovo nagrado. Tukaj je ostala do upokojitve, do 1. septembra 1977, ko je posle prevzel prof. g. Drago Šuligoj. Poleg rednega dela je napisali kar nekaj strokovnih člankov, med drugim naj zlasti omenim zgodovino knjižnic na ptujskem področju. Ni bilo lahko voditi knjižnico v teh letih, saj se je po eni strani govorilo o knjigah, knjižnicah in tudi knjižničarjih dokaj romantično, pa so bile žal knjižnice po drugi strani nebodigatreba, ki požira občinski denar, pa še pod ideološkim pritiskom. Ker spadam v tisto starejšo generacijo, ki je z Milojko dlje časa delala, mi je marsikaj ostalo v spominu. Poleg splošnih pritiskov, takih in drugačnih, je bila, preprosta in mila duša, večkrat kar prestrašena in nemočna, toda eno je bilo vedno: ostala je poštena, dobra s sodelavci in lojalna oblasti. Za vse je imela razumevanje, pa tudi izven knjižnice je dosegala spoštovanje, če ne drugače, po očetu in bratu, ki je bil tudi znan ptujski advokat. Spominjam se, s kako toplino so o njej govorili in tudi v pismih pisali Stanko Cajnkar, Edvard Kocbek, Ivan Bratko, Ivan Potrč in drugi, pa tudi naslednja pisateljska generacija, ki je v času vašega vodenja knjižnice prihajala v študijski oddelek na literarne večere se je še večkrat v pogovorih spomnila nanjo in ji pošiljala pozdrave. V svojem romanu In šumela je Drava vas jo je tudi opisal kot Haličevo Metod Turnšek, poleg tega, da je bila Aličeva družina obdelana tudi v Vošnjakovem in Cankarjevem romanu. Tudi pozneje, ko je že bila v pokoju, se je udeleževala srečanj in pomembnih dogodkov v knjižnici, se zanimala za delo in rast ustanove. Kar sicer ne spada neposredno v njeno knjižnično dejavnost, pa je ljubezen do sina Petra in njegove družine. S kako ljubeznijo nam je pripovedovala marsikaj o rasti vnukov in vnukinje, tako rekoč živela zanje, čeprav ni stanovala z njimi. Ko je ugotovila, da ni dobro, da živi sama v stanovanju v bloku, se je preselila v Dom upokojencev, tu našla nove prijatelje, živahno sodelovala pri Ka-ritasu v ožbaltski župniji, bila članica Frančiškovega svetnega reda, skratka poleg angažiranja za svoje vnuke in sorodnike, našla čas za obiskovanje kulturnih prireditev, dokler ni nesrečno padla. Ko sem jo pred kakim tričetrt leta obiskal, je potožila o svojem pretresu možganov in pozabljanju in žal jo je to spremljalo naprej. Ne bom uporabil zlizane fraze: "Vedno bo ostala v našem srcu", pač pa ne bomo tisti, s katerimi je ostala v stiku, vedeli o njej nič slabega, se je kot njeni sodelavci spominjali s toplino v srcu, pa tudi novi knjižnični delavci bodo zvedeli o njej samo lepe stvari. Bog naj ji poplača za njeno dobroto in delo z ljudmi! (Po poslovilnem govoru ob grobu J. E.) Nedelja, 6. februar 45. tradicionalna mednarodna pustna in karnevalska povorka z izborom najlepših l