Prizadete so predvsem podeželske in nove soseske
Ugotovitev, da je trgovska mreža v občini Ljubljana Moste-Polje nezadostno razvita, je prisotna že nekaj let. Ta problem se je zaostroval iz leta v leto spričo nagle gradnje novih stanovanjskih naselih, ki je v razdobju 1969-1974 dala 2250 novih stanovanj, število prebivalcev pa se je povečalo za okoli 6200, tako da občina šteje danes že 49.300 prebivalcev.
Vzporedno z intenzivno stano-vanjsko izgradnjo je bilo priča-kovati, da se bo razvijala tudi trgov-ska mreža, zlasti tista, ki oskrbuje občana z osnovnimi življenjskimi artikli. Ugotovitve pa kažejo, da smo v tem razdobju pridobili le 17 novih prodajaln, pa še od tega od-pade na trgovine, ki prodajajo ne-prehrambene artikle, kar 11 lokalov, lociranih predvsem v ožjem centru Most. Ko ocenjujemo razvoj trgo-vine z osnovnimi življenjskimi artikli, je omembe viedna le iz-gradnja samopostrežne trgovine v Zadvoru, pridobitve .ostalih pro-dajnih površin v tej trgovski stroki pa so tako minimalne, da niso bi-stveno vplivale na izboljšavo oskrbe niti v svojem ožjem okolišu.
Ze pred pospešeno urbanizacgo je bila problematična oskrba obča-nov z osnovnimi življenjskimi pred-meti   na   območju   Dolskega,   Se
nožeti, delno Stepanje vasi in Za-dobrove. Tem nerešenim pro-blemom so se z nastajanjem novih naselij v kasnejših letih ptidružila še območja Zaloga, Novih Jarš, Sneberij in Novcga Polja ter potrebe po preureditvi klasičnih trgovin v nekaterih območjih, kot npr. Sostro, Bizovik, Stepanja vas, Javor in še kje.
Glede nezadostno razvite trgov-ske mreže v občini jc zanimiv po-datck, ki ga je objavilo podjetje IMOS za leto 1973, da se 39,2 % po-trošnikov oskrbuje z živili v trgovini zunaj občine in kar 75,4 % po-trošnikov nabavlja neživila v trgo-vinah zunaj občinskega območja.
Glavni nosilci trgovske dejavnosti v občini so predvsem trgovska pod-jetja Mercator, I-mona, Ljubljanske mlekarne in Sadjc-zelenjava. Da ta podjetja (pa tudi druga, ki dosedaj niso  prisotna  na  naJem območju)
niso gradila novih trgovskih lokalov, je več objektivnih razlogov, ki jih tudi občinska skupščina ni mogla odstraniti s svojimi posegi v okviru tlnančnih možnosti in veljavnih predpisov. Dejstvo je namreč, da so nekateri zakonski predpisi o pogojih investiranja in gospodarjenja v trgo-vini znatno zmanjšali materialne osnove za investicijskc naložbe in se je trgovina pojavljata piedvsem na tistih območjih, kjer so ji bili po-nudcni boljši pogoji investicijskih naložb.
Te ujtotovitve so narekovale po-trcbo po iskanju novih oblik sodelo-vanja med trgovino in našo družbe-nopolitično skupnostjo.
S tcm namenom so bili zbrani po-datki za informacijo o problematiki trgovskc mreže v občini, ki jo je obravnaval IS občiaske skupščine in sprejel nekatere pipdloge, s katerimi bi  pospešiii razvoj  trgovine, pred-
vsem  pa poudaril naslednjo usme-ritev na tem področju:
-  s   pomočjo   ugodnejših   kre-ditnih  razmerij  Ljubljanske  banke nadaljevati akcije za pridobitev in-vestitorjev za nove trgovske Iokale v novih stanovanjskih soseskah;
-  na zunajmestnih območjih za-interesirati trgovska podjetja, da s pomočjo sredstcv sklada za pospe-ševanjc gostinstva, obiti in trgovine z modernizacijo in adaptacijami iz-boljšajo   sedanje   stanje   in   pogoje oskibe;
-  izdelati  5-letni   program   raz-voja trgovske mreže v občini in upo-števati pri tem možnost realizacije tega  programa  skupno  s skladom skupnih   rezerv  in razvojno-gospo-darsko skupnostjo ter potencialnimi Lnvestitorji.
Izvršni svet je sprejel sklep, da o stanju na tem podiočju in svojih ptedlogih na naslednji seji informira občinsko skupščino in ji predlaga, da tako usmeritev sprejme.
Želeti jc, da o žgoči problematiki ttgovine v občini spregovorijo tudi občani in s svojimi polemičnimi in kritičnimi prispevki na straneh Naše skupnosti prispevajo svoj delež k aju tega problema.